PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Le/ j Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 66 Maribor, petek 30.12.2016 OBČINA BENEDIKT 891. Letni program kulture v Občini Benedikt za leto 2017 Na podlagi 8., 9., 14. in 22. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK/ (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/07 - odl. US, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 - odl. US, 111/13 in 68/16), 4. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/15) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/11) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 16. redni seji 21. decembra 2016 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE V OBČINI BENEDIKT ZA LETO 2017 1. Uvod Občina Benedikt, v skladu z obveznostjo občine, da zagotavlja pogoje in sprejema ukrepe za uresničevanje javnega interesa na področju kulture na svojem območju, zagotavlja sofinanciranje naslednjih javnih kulturnih dobrin: • knjižničarstvo, • varstvo kulturne dediščine, • arhivsko dejavnost in • podpira ljubiteljsko kulturno dejavnost. S sofinanciranjem javnih kulturnih dobrin občina tako uresničuje pogoje za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost in ohranjanje slovenske kulturne identitete na območju občine. Letni program kulture v občini Benedikt za leto 2017 določa: • izvajalce, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna občine Benedikt za leto 2017 ter obseg sredstev pri posameznih izvajalcih, ki se zagotavljajo za sofinanciranje izvajanja programa kulturnih dejavnosti iz sredstev proračuna občine Benedikt za leto 2017. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII • vsebine, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna občine Benedikt za leto 2017 na podlagi javnega razpisa. 2. Uresničevanje letnega programa kulture Naloga občine je zlasti zagotavljanje ustreznih pogojev v občini za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in spodbujanje občank in občanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem področju. Naloga občine bo: • omogočanje spodbujanja kulturne dejavnosti občank in občanov na področju ljubiteljske kulture ter zagotovitev določenih sredstev za njihovo dejavnost, • omogočanje bodisi prostorske bodisi materialne možnosti za uresničevanje programov in • omogočanje dostopnosti kulturnih dobrin, ki bodo plod uresničevanja programov nosilcev dejavnosti z območja občine. Za zagotavljanje zgoraj omenjenega bo občina v skladu s tem programom objavila javni razpis za sofinanciranje programov in tako spodbujala dejavnosti na področju kulture. Prav tako bo del sredstev javnega razpisa, namenjenih za kulturne projekte, namenila sofinanciranje vzdrževanja in obnavljanja dediščine in preprečevanje njene ogroženosti. S primerno odmerjenimi proračunskimi sredstvi bo zagotovila delovanje javnih zavodov in drugih programov v kulturi. 3. Sofinanciranje programov na področju kulturnih dejavnosti Občina Benedikt zagotavlja za leto 2017 na področju kulturnih dejavnosti sredstva iz proračuna občine, proračunska postavka 40290 - Kultura v višini 4.000,00 EUR. Sredstva se bodo dodelila na podlagi javnega razpisa v skladu z zakonodajo in Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/15). Iz sredstev proračuna občine se bodo v letu 2017 sofinancirale tudi dejavnosti naslednjim izvajalcem na področju kulture: Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaHs.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • knjižničarska dejavnost - Knjižnica Lenart, proračunska postavka 40380 v višini 26.500,00 EUR za sofinanciranje dejavnosti in 1.500,00 EUR za nakup knjižničnega gradiva, • izvajanje kulturnega programa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart, proračunska postavka 40290 v višini 1.000,00 EUR (sofinanciranje delovanja sklada, ki je kot organizator in koordinator medobčinskih kulturnih programov, izobraževanj, revij in tekmovanj; v te programe so vključena tudi društva občine Benedikt), • kulturne prireditve, ki jih organizira Občina Benedikt (Čolnikova trta in druge prireditve, kot so Slovenski kulturni praznik-Prešernov dan, Županov večer, Postavitev majskega drevesa, vinsko turistična cesta-VTC13), proračunska postavka 40313 v višini 1.500,00 EUR, • vzdrževanje Doma kulture Benedikt, proračunska postavka 40291 v višini 3.360,00 EUR. 4. Vsebine, ki se sofinancirajo iz sredstev proračuna Občine Benedikt za leto 2017 na podlagi javnega razpisa Sofinanciranje programov društev na področju kulture v občini Benedikt obsega: • redno dejavnost kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, drugih društev, zvez, zavodov in drugih organizacij, ki imajo kulturno dejavnost registrirano kot glavno dejavnost, • kulturna dejavnost s področja vzgoje in izobraževanja s programi, ki presegajo obvezne vzgojno-izobraževalne programe, • izobraževanje strokovnih kadrov in izvedbo izobraževalnih oblik, ki jih organizira društvo z zunanjimi strokovno priznanimi izvajalci, kateri niso člani društva in se nanaša na kulturno dejavnost, • kulturne programe in prireditve, ki so v interesu občine ter udeležbo na revijah in srečanjih. Dejavnosti, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna so naslednje: 1. vokalno glasbena in instrumentalno glasbena dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • pevski zbor • instrumentalno glasbene skupine • pihalni orkester/godba 2. gledališka in lutkovna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • gledališke skupine • lutkovne skupine 3. folklorna, ročnodelska, plesna in mažoretna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • folklorne skupine in skupine ljudskih pevcev • ročnodelske skupine • plesne in mažoretne skupine 4. likovna, fotografska in filmska dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • likovne skupine • fotografske skupine • filmske skupine 5. literarna dejavnost, ki obsega naslednje skupine oziroma sekcije: • literarne skupine Navedene kulturne dejavnosti se bodo sofinancirale v skladu z merili in kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje programov na področju kulturnih dejavnosti, opredeljenih v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt. Postopek za pridobitev sredstev sofinanciranja programov na področju kulturnih dejavnosti se izvede na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 50/15). 5. Veljavnost in uporabnost Letni program kulture v občini Benedikt za leto 2017 začne veljati naslednji dan po sprejetju na občinskem svetu in se uporablja za izvedbo razpisa in dodelitev sredstev za sofinanciranje programov na področju kulturnih dejavnosti v občini Benedikt. Letni program kulture se objavi na spletni strani občine in v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 61008-2/2016-2 Datum: 28.12.2016 Občina Benedikt Milan Gumzar, župan OBČINA BLOKE 892. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Bloke Na podlagi 64. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2, 76/08, 79/0951/10, 40/12-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO in v skladu s 15. členom Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07, 54/10 in 9/12) je Občinski svet Občine Bloke na 13. redni seji dne 22. 12. 2016 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE BLOKE 1. člen V drugem odstavku 1. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: »Sedež občine je v Novi vasi, Nova vas 4a.« 2. člen V prvem odstavku 2. člena Statuta se beseda »zakona« zamenja z besedo »zakonov«. 3. člen V drugem odstavku 10. člena Statuta se črta besedilo: »oziroma drugih služb nadzora«. V šestem odstavku 10. člena Statuta se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 4. člen V 11. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: » Organi občine sprejmejo odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Organi občine lahko veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večina članov organov občine.« 5. člen Črta se četrti odstavek 12. člena Statuta. 6. člen Črta se drugi odstavek 14. člena Statuta. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 7. člen V peti alineji drugega odstavka 15. člena Statuta se črta besedilo: «daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in«. Enajsta alineja drugega odstavka 15. člena Statuta se spremeni tako, da odslej glasi: »sprejme letni načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje«. V štirinajsti alineji drugega odstavka 15. člena Statuta se črta besedilo: »v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov.« 8. člen Drugi odstavek 16. člena Statuta se spremeni tako, da odslej glasi: »nezdružljivost članov občinskega sveta določa zakon«. 9. člen V šestem odstavku 19. člena Statuta se besedno zvezo »vprašanja in odgovore« nadomesti z besedno zvezo »pobude in vprašanja«. V sedmem odstavku 19. člena Statuta se v prvem stavku črta besedilo« predsedniku nadzornega odbora občine«, besedi »tajniku občine« se nadomesti z besedami »direktorju občinske uprave«. V osmem odstavku 19. člena Statuta se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 10. člen Spremeni se zadnji odstavek 20. člena Statuta, da odslej glasi: »Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata na naslednji seji občinskega sveta«. 11. člen V 21. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon. 12. člen V drugem odstavku 24. člena Statuta se črta prvi stavek. 13. člen v 25. členu Statuta se črta zadnji odstavek. 14. člen V 27. členu Statuta se za prvim stavkom doda stavek ki glasi: »Predlog za razrešitev mora biti obrazložen«. 15. člen Četrta alineja drugega odstavka 29. člena se spremeni tako, da odslej glasi: »odloča in sklepa pravne posle ravnanja s stvarnim premoženjem.« 16. člen V 36. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. 17. člen V drugem odstavku 38. člena Statuta se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 18. člen V šestem odstavku 39. člena se Statuta se beseda »pečat« nadomesti z besedo »žig.« 19. člen V prvem odstavku 40. člena se na koncu stavka doda besedilo: »in občinskemu svetu«. 20. člen V tretjem odstavku 41. člena se črtajo besedi »župana in«. 21. člen V 42. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: • je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izven zakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izven zakonska skupnost prenehala, • je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, • če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 22. člen V 43. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: Nadzorni odbor pripravi osnutek poročila o nadzoru, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora. 23. člen V 44. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe oziroma podati odzivno poročilo. Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh od prejema odzivnega poročila. Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o odzivnem poročilu nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi kot dokončni akt nadzornega odbora, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. 24. člen V prvem odstavek 45. člena Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: Poročilo s priporočili in predlogi mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z aktom, ki ga sprejme minister pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo, ki bo določal vsebino poročila. 25. člen V 47. členu Statuta se črtata drugi in tretji odstavek. 26. člen V prvem odstavku 49. člena Statuta se za prvim stavkom doda stavek z naslednjo vsebino: »Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja z javno objavo dokončnih poročil nadzornega odbora na spletni strani občine«. 27. člen V prvem odstavku 57. člena Statuta se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 28. člen V prvem odstavku 58. člena Statuta se besedi »tajnik občine« se nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 29. člen Črta se 59. člen Statuta. 30. člen V 61. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: »Glede izločitev uradnih oseb in predstojnika organa iz postopka odločanja se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku, določbe poglavja, ki urejajo izločitev.« 31. člen V 62. členu Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: »Občinsko pravobranilstvo ureja zakon«. 32. člen V tretjem odstavku 69. člena Statuta se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 33. člen V drugem odstavku 82. člena Statuta se zamenja besedilo z naslednjo vsebino: » »Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: • neposredno v okviru občinske uprave z režijskim obratom, • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, • z dajanjem koncesij.« 34. člen V 85. členu se črta šesta alineja. 35. člen Spremembe in dopolnitve Statuta se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 007-0001/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Bloke Jože Doles, župan 893. Spremembe in doplnitve Poslovnika Občinskega sveta Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO) in 15. člena Statuta Občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. Uradni list RS, št. 65/2007, 54/10 in 9/12) je Občinski svet Občine Bloke na svoji 13. redni seji dne 22. 12. 2016 sprejel SPREMEMBE IN DOPLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA 1. člen V vseh odstavkih 6. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 54/2010) se beseda »pečat« nadomesti z besedo »žig«. V četrtem odstavku 6. člena se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 2. člen Črta se 14. člen poslovnika. 3. člen V tretjem odstavku 15. člena poslovnika se besedi »tajniku občine« nadomesti z besedami »direktorju občinske uprave«. 4. člen V šestem, sedmem in osmem odstavku 16. členu poslovnika se besedi »tajniku občine« nadomesti z besedami »direktorju občinske uprave«. 5. člen Črta se tretji odstavek 18. člena poslovnika. 6. člen V 20. členu poslovnika se drugi odstavek zamenja z naslednjim besedilom: »Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu in direktorju občinske uprave ter v Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 vednost predsedniku nadzornega odbora občine in medijem. 7. člen V prvem odstavku 22. člena poslovnika se zamenja drugi stavek, ki glasi: »Na dopisni seji ni dopustno obravnavati zadev, ki bi povzročile finančne obveznosti za občinski proračun.« Tretji stavek 22. člena, se spremeni tako, da glasi: »Dopisna seja se opravi na podlagi vabila vročenega po elektronski pošti, s priloženim gradivom, ter predlogom sklepa, ki se sprejme z glasovanjem po elektronski ali navadni pošti«. Tretji odstavek 22. člena poslovnika se zamenja z naslednjim besedilom: »Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep glasovalo večina članov, ki so glasovali. 8. člen V prvem odstavku 23. člena poslovnika se besedi »tajnik občine« zamenjata z besedami »direktor občinske uprave«. 9. člen V tretjem odstavku 26. člena poslovnika se za tretjim stavkom dodata četrti in peti stavek, ki glasita: »Udeležbo na seji občinskega sveta je potrebno predhodno najaviti. Prijave se sprejemajo dan pred dnevom določenim za sejo občinskega sveta«. 10. člen Črta se 29. člen poslovnika. 11. člen V drugem odstavku 30. člena poslovnika se na koncu prvega stavka doda stavek, ki glasi: »Pri vsakem občinskem predpisu mora biti na dnevnem redu določeno, po kakšnem postopku se sprejema (redni in skrajšani). Dodata se sedmi in osmi odstavek, ki glasita: »Potrditev zapisnika je sestavni del dnevnega reda in se obravnava kot 1. točka dnevnega reda. Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči občinski svet.« »Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.« 12. člen Spremeni se drugi odstavek 31. člena poslovnika, ki glasi: »Ko je dnevni red potrjen, lahko občinski svet le izjemoma spremeni vrstni red obravnave.« 13. člen V četrtem odstavku 43. člena poslovnika se zamenja besedna zveza »na seji« z besedno zvezo »pri točki«. 14. člen V prvem odstavku 47. člena poslovnika se črtajo besede »z uporabo glasovalne naprave«. 15. člen V drugem stavku drugega odstavka 48. člena poslovnika se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 16. člen Črta se 52. člen poslovnika. 17. člen V prvem in tretjem odstavku 53. člena poslovnika se v prvem in drugem stavku besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 18. člen V drugem stavku prvega odstavka 55. člena poslovnika se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 19. člen V prvem in drugem odstavku 56. člena poslovnika se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 20. člen Črta se 66. člen poslovnika. 21. člen V drugem odstavku 71. člena poslovnika se beseda »pečati« nadomesti z besedo »žigosa«. 22. člen V drugem odstavku 72. člena poslovnika se za besedama »načela odloka« doda besedilo: »poglavitne rešitve, povzetek sodelovanja z javnostjo«. Doda se nov tretji odstavek, ki glasi: »Predlog predpisa se objavi na spletni strani občine v katalogu informacij javnega značaja v rubriki »predpisi v pripravi« s pozivom občanom in strokovni javnosti, da v določenem roku, ki mora trajati 30 dni, podajo pripombe in predloge k predpisu. Po končanem postopku javne objave se mora pripraviti poročilo o sodelovanju predlagatelja z javnostjo.« Dosedanji tretji odstavek postane četrti in glasi: »Gradivo za sejo občinskega sveta če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta se pošlje glavni pisarni občine.« 23. člen Besedilo 105. člena poslovnika se zamenja z naslednjo vsebino: »Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja zakon. Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles sveta, imenovani izmed drugih občanov, člani nadzornega odbora in drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o odstopu iz tretjega odstavka tega člena mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata, razen podžupana. Svet odloči s sklepom.« 24. člen V prvem odstavku 107. člena se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 25. člen V tretjem odstavku 108. člena poslovnika se besedi »tajnik občine« nadomesti z besedami »direktor občinske uprave«. 26. člen Spremembe in dopolnitve poslovnika občinskega sveta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Številka: 007-0002/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Bloke Jože Doles, župan 894. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05, 120/06, 61/2010 in 20/2011, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 15. člen Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/2007, 54/10 in 9/12) je občinski svet Občine Bloke na 13. redni seji dne 22. 12. 2016 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se odvzame nepremičninam na parcelah št. • 669/6 k.o. 1685 Krajič in • 1072/2 k.o. 1668 Zales. II. Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parceli št. 669/6 k.o. 1685 Krajič in parceli št. 1072/2 k.o. 1668 Zales v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. III. Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0040/2016 Datum: 28.12.2016 Občina Bloke Jože Doles, župan 895. Sklep o soglasju k ceni socialno-varstvenih storitev v Občini Bloke v letu 2017 Na podlagi Zakon o socialnih storitvah - ZSV-UPB2 (Uradni list RS, št. 3/07), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07 in 51/08, 5/09) in 15. člena Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št. 65/07, 54/10 in 9/12) je Občinski svet Občine Bloke na 13. redni seji dne 22. 12. 2016 sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI SOCIALNO-VARSTVENIH STORITEV V OBČINI BLOKE V LETU 2017 1. člen Občina Bloke daje soglasje k ceni vodenja in koordinacije storitve pomoči na domu, ki znaša 221,06 € mesečno, kar predstavlja 0,06 strokovnega delavca. 2. člen Občina Bloke daje soglasje k ceni pomoči na domu za neposredno oskrbo, ki znaša 18,98 EUR na efektivno uro. Cena storitve za neposrednega uporabnika se zniža za subvencijo iz sredstev občinskega proračuna, ki znaša 13,98 €/uro. Končna cena za uporabnika znaša 5,00 EUR/uro. 3. člen Občina Bloke daje soglasje k ceni storitve oskrbe s toplim obrokom, ki za neposrednega uporabnika znaša 40 % efektivne urne postavke oziroma 2,00 €/ kosilo. 4. člen Občina Bloke bo krila stroške dejansko opravljenih kilometrov socialne oskrbovalke in bo doplačala razliko od stroškov za prevozne storitve, ki so obračunani v ceni storitve (295,49 € /mesec). 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2017. 6. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep št. 122-0005/2016 z dne 12. 11. 2015. Številka: 122-0003/2016 Datum: 28.12.2016 Občina Bloke Jože Doles, župan OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 896. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2016 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 - ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10-ZUKN, 107/10, 11/11- UPB4, 110/11- ZDIU12, ZUJF (Ur.l. RS 40/12 s spremembami) in 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07 in 79/12) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 13. redni seji, dne 21. 12. 2016 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2016 1. člen V Odloku o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2016 se 2. člen spremeni tako da se glasi: 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 4.442.723,29 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.161.369,00 70 DAVČNI PRIHODKI 2.464.189,00 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 700 Davki na dohodek in dobiček 1.970.404,00 703 Davki na premoženje 359.805,00 704 Domači davki na blago in storitve 133.980,00 706 Drugi davki 0 71 NEDAVCNI PRIHODKI 697.180,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 327.350,00 711 Takse in pristojbine 2.300,00 712 Globe in druge denarne kazni 1.030,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 276.400,00 714 Drugi nedavčni prihodki 90.100,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 52.250,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 50.200,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 2.050,00 73 PREJETE DONACIJE 200,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 200,00 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.228.904,29 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.228.904,29 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.517.465,05 40 TEKOČI ODHODKI 1.800.408,44 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 304.731,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 53.316,00 402 Izdatki za blago in storitve 1.273.240,82 403 Plačila domačih obresti 17.120,62 409 Rezerve 152.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.196.870,70 410 Subvencije 12.900,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 583.398,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 164.516,00 413 Drugi tekoči domači transferi 431.056,70 414 Tekoči transferi v tujino 5.000,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.490.985,91 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.490.985,91 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 29.200,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 18.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 11.200,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -74.741,76 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Rebalans2 2016 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 513.706,49 50 ZADOLŽEVANJE 513.706,49 500 Domače zadolževanje 513.706,49 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 507.770,04 55 ODPLAČILA DOLGA 507.770,04 550 Odplačila domačega dolga 507.770,04 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -68.805,31 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 5.936,45 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 74.741,76 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 86.799,83 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Črna na Koroškem. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2016 z dne, 25.2. 2016 in sprememb ter dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem z dne, 6. 7. 2016 ostanejo nespremenjena. 4. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0003/2016-4 Datum: 21.12.2016 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja 897. Sklep o začasnem financiranju Občine Črna na Koroškem v obdobju januar - marec 2017 Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617) in 100. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni list RS, št. 10/06, 101/07) je županja Občine Črna na Koroškem, dne 21. 12. 2016 sprejela SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Črna na Koroškem (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2016 ter njegovimi spremembami, v nadaljevanju: odlok o proračunu. 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 751.739 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 704.353 70 DAVČNI PRIHODKI 522.101 700 Davki na dohodek in dobiček 492.596 703 Davki na premoženje 6.633 704 Domači davki na blago in storitve 19.869 706 Drugi davki 3.003 71 NEDAVČNI PRIHODKI 182.252 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 63.518 711 Takse in pristojbine 684 712 Globe in druge denarne kazni 74.630 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 43.420 714 Drugi nedavčni prihodki 0 72 KAPITALSKI PRIHODKI 331 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 31 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 300 73 PREJETE DONACIJE 200 730 Prejete donacije iz domačih virov 200 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 46.856 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 46.856 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 731.631 40 TEKOČI ODHODKI 366.763 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 83.240 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 12.326 402 Izdatki za blago in storitve 268.316 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 403 Plačila domačih obresti 2.879 409 Rezerve 0 41 TEKOČI TRANSFERI 240.716 410 Subvencije 0 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 134.532 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 18.010 413 Drugi tekoči domači transferi 83.174 414 Tekoči transferi v tujino 5.000 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 117.652 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 117.652 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 6.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 4.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 2.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 20.108 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 45.492 55 ODPLAČILA DOLGA 45.492 550 Odplačila domačega dolga 45.492 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -25.383 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 45.492 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) - 20.108 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 40.000 9009 Splošni sklad za drugo V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu ter se objavijo na spletni strani občine. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 7. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se Občina Črna na Koroškem ne bo dolgoročno zadolžila. 5. Končna določba 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Številka: 410-0013/2016 Datum: 21.12.2016 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja 898. Sklep o vrednosti točke za odmero davka na premoženje na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2017 Na podlagi 16. člena Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 36/88, 8/89, Ur. list RS, št. 48/90, 8/91, 14/92 -ZOMZO, 7/93, 18/96 - ZDavP, 91/98 - ZDavP-C, 1/99 -ZNIDC, 117/06 - ZDVP, 117/06 - ZDDD, 24/08 - ZDDKIS in 101/13 - ZDavNepr) in 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Ur. list RS, št. 10/06, 101/07 in 79/12) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 13. redni seji dne 21. 12. 2016 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO DAVKA NA PREMOŽENJE NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2017 I. Vrednost točke za odmero davka na premoženje na območju občine Črna na Koroškem za leto 2017 znaša letno 3,358 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2017 naprej. Številka: 422-0005/2016 Datum: 21.12.2016 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja 899. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2017 Na podlagi 5. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Črna na Koroškem (Ur. list RS, št. 135/03, 27/08, 90/11, 53/12; UGSO, št. 9/13) in 16. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Ur. list RS, št. 10/06, 101/07 in 79/12) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na svoji 13. redni seji, dne 21. 12. 2016 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM ZA LETO 2017 I. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2017 znaša letno 0,004744 €. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2017 naprej. Številka: 422-0004/2016 Datum: 21.12.2016 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja 900. Sklep o razglasitvi objekta Center 124 -Slivnikova bajta za kulturni spomenik lokalnega pomena Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) in 16. člena statuta Občine Črna na Koroškem (Uradni listRS, št. 10/06, 101/07 in 79/12) je Občinski svet občine Črna na Koroškem na 13. redni seji, dne 21. 12. 2016 sprejel SKLEP O RAZGLASITVI OBJEKTA CENTER 124 -SLIVNIKOVA BAJTA ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine: Črna na Koroškem -Slivnikova bajta (EŠD 30386). Enota se razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika (v nadaljevanju: spomenik). 2. člen Opis spomenika, ki utemeljuje razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena: V jedru naselja, na ravnici levega brega Javorskega potoka, stoji skromna Slivnikova bajta. Pritlična, nepodkletena manjša stavba je večinoma cimprana, medtem ko so kuhinja, delno veža, stene ob krušni peči ter temeljni zidec zidani iz kamna. Lesene tramovne stene tvorijo na vogalih pod ostrešjem manjše konzolne vence. Hišo prekriva strma dvokapnica, krita s skodlami. V strehi se v osi glavnega vhoda nahaja večja frčada. Čez čelo zahodne fasade je nekoč pod strešnim napuščem potekal gank z dekorativno leseno ograjo (ohranjena je le delno). Na vzhodni strani stavbe je pod skupno streho lesena lopa s prešo ter manjšo izbo, ki ima vhod iz preše. V vogalu lope se je ohranilo leseno poljsko stranišče. V preteklosti se je stavba nadaljevala še v lesen, sekundarno dodan hlev z enostransko streho, ki pa je sedaj odstranjen. Na objektu so ohranjena manjša kvadratna, dvodelna okna z enojnimi krili, deljenimi v štiri polja, ki so samo v veliki » hiši« opremljena s kovanimi križi. Sekundarna izba v lopi s prešo pa ima večje pokončno okno. Prostorska razporeditev osnovne stavbe je tradicionalna: veža, naravnost iz nje je kuhinja (nekoč črna kuhinja), na desno sta velika »hiša« in »štibl«. Kuhinja ima banjasto obokan strop, ostali stropovi so leseni. Veliko »hišo« poudarja lesen, žlebasto oblikovan strop z osrednjim tramom, ki ima na spodnji strani izrezljano rozeto, na čelnem delu pa vrezan napis: 18 JAKA XII. Tik pod napisom so v enakem stilu dodane iniciale: PIK. V prostoru se je ohranila tudi stara krušna peč. Vratno pohištvo v hiši je novejše, prav tako niso ohranjene originalne vratnice glavnega in zadnjega vhoda. V hiši je ohranjena bivanjska in druga oprema, ki se varuje v celoti tako kot arhitektura. Slivnikova bajta ni naseljena. Ime je dobila po svojih zadnjih lastnikih. Je primer ljudskega stavbarstva z začetka 19. stoletja ter poslednja priča bivalne kulture in Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 načina življenja malega človeka v kmečko - delavskem okolju preteklega obdobja. Zaradi izvirnih funkcionalnih sestavin, arhitekturnih detajlov, dekorativnih elementov ter delno ohranjene opreme ima pomemben kulturni značaj. 3. člen Spomenik se nahaja na lokaciji Center 124, 2393 Črna na Koroškem, parc. št. 180/2 in 182/1 obe k.o. Črna. Meja območja spomenika je povzeta po digitalnem katastrskem načrtu. Izris meje območja, ki je v merilu 1: 1000, je sestavni del strokovnih osnov za razglasitev, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor (v nadaljevanju: Zavod). Strokovne osnove so na vpogled pri Zavodu in Občini Črna na Koroškem. 4. člen Za spomenik velja varstveni režim, ki določa varovanje vseh zgodovinskih, kulturnih, etnoloških, krajinskih, arhitekturnih, likovnih in drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti: • tlorisna in višinska zasnova (gabariti), • gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, • oblikovanost zunanjščine (členitev fasad, oblika in naklon strešin, kritina, fasadni detajli, originalne barve), • funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, • originalno stavbno pohištvo in notranja oprema ter vsa ohranjena premična dediščina, • likovni in dekorativni detajli notranjščine in zunanjščine, • komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, • pojavnost, vedute in nepozidano okolje. 5. člen Za spomenik velja: • spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegove kulturne lastnosti, • spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika, • ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance, • ohranjanje » varovanih sestavin spomenika«, • dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote, • dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena, • za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom ZVKD-i potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (obveznost pridobitve pogojev in soglasja za sam spomenik je že določena z zakonom). 6. člen Občinska uprava občine Črna na Koroškem mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega sklepa izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16). Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika. Občina, ki je spomenik razglasila, ima predkupno pravico na spomeniku lokalnega pomena in na nepremičnini v vplivnem območju nepremičnega spomenika lokalnega pomena. 7. člen Na podlagi tega sklepa pristojni organ občine v roku 30 dni od njegove uveljavitve predlaga zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiško knjigo. 8. člen Nadzor nad izvajanjem tega sklepa opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. 9. člen Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 622-0003/2016 Datum: 21.12.2016 Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja OBČINA DORNAVA 901. Sklep o začasnem financiranju Občine Dornava v obdobju januar - marec 2017 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) in 16. člena Statuta Občine Dornava Uradni list RS, št. 30/14) je Župan Občine Dornava, dne 21.12.2016 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE DORNAVA V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Dornava (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B; v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Dornava za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2016, 48/2016); (v nadaljevanju: odlok o proračunu). Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v EUR Skupina /Podskupina kontov | Proračun januar - marec 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 451.682 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 420.079 70 DAVČNI PRIHODKI 379.952 700 Davki na dohodek in dobiček 361.868 703 Davki na premoženje 8.879 704 Domači davki na blago in storitve 11.859 706 Drugi davki 2.654 71 NEDAVČNI PRIHODKI 40.127 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 14.644 711 Takse in pristojbine 657 712 Denarne kazni 990 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev - 714 Drugi nedavčni prihodki 23.836 72 KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega prem. 73 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 31.603 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 31.603 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev Proračuna Evropske unije II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 406.761 40 TEKOČI ODHODKI 167.965 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 39.286 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 6.086 402 Izdatki za blago in storitve 117.388 403 Plačila domačih obresti 5.205 409 Rezerve 41 TEKOČI TRANSFERI 204.557 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 126.218 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 1.000 413 Drugi tekoči domači transferi 77.339 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 34.239 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 34.239 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi 432 Investicijski transferi javnim zavodom III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-lI.) 44.921 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun januar - marec 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Skupina/Podskupina kontov Proračun januar - marec 2017 VII ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 30.682 55 ODPLAČILA DOLGA 30.682 550 Odplačila domačega dolga 30.682 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV+VII.-II.-V.-VIII.) 14.239 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -30.682 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+ VII.-VIII.-IX.) -44.921 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA -3.673 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - kontov in so priloga k temu sklepu. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 7. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se občina ne bo zadolževala. 5. Končna določba 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Številka: 410-27/2016 Datum: 21.12.2016 Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan OBČINA GORIŠNICA 902. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2017 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT - B in 16 . člena statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/06) je Občinski svet Občine Gorišnica na 13.. redni seji, dne 22.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Gorišnica za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v Evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78 ) 6.207.889 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 4.017.551 70 DAVČNI PRIHODKI 2.716.508 700 Davki na dohodek in dobiček 2.108.512 703 Davki na premoženje 558.498 704 Domači davki na blago in storitve 49.256 706 Drugi davki in prispevki 242 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.301.043 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 613.495 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 711 Takse na pristojbine 135 712 Globe in druge denarne kazni 1.109 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 17.472 714 Drugi nedavčni prihodki 668.832 72 KAPITALSKI PRIHODKI 743.640 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 743.640 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.446.698 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.010.681 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 436.017 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 6.207.889 40 TEKOČI ODHODKI 846.009 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 174.149 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 25.894 402 Izdatki za blago in storitve 613.245 409 Rezerve 32.721 41 TEKOČI TRANSFERI 1.187.281 410 Subvencije 15.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 563.671 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 136.308 413 Drugi tekoči domači transferi 472.302 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.150.471 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.150.471 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 24.128 432 Investicijski transferi 24.128 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II. ) 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavi na spletni strani Občine Gorišnica. 2. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi na naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporablja za namen, določene v tem zakonu • prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan občine Gorišnica. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Med izvrševanjem proračuna se lahko s sklepom župana o prerazporeditvi odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke ali se odpre nova proračunska postavka, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke ali pa se odpre nova proračunska postavka v okviru sredstev posameznega področja Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 50% pravic porabe v letu 2016. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega upnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefon, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 8. člen Proračunski skladi so: 1. račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ, Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1.000 Evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1500 Evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 300.000 Evrov in sicer za zagotovitev lastnih sredstev pri projektih, ki bodo delno financirani iz sredstev EU. Občina Gorišnica v letu 2017 ne izda poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Gorišnica. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2017 ne smejo zadolževati. Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2017 ne smejo zadolževati. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Gorišnica v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o odločitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-21/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 903. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2018 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT - B in 16 . člena statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/06) je Občinski svet Občine Gorišnica na 13. redni seji, dne 22.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2018 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Gorišnica za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v Evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78 ) 6.146.235 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 3.991.864 70 DAVČNI PRIHODKI 2.756.760 700 Davki na dohodek in dobiček 2.151.614 703 Davki na premoženje 555.648 704 Domači davki na blago in storitve 49.256 706 Drugi davki in prispevki 242 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.235.104 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 613.495 711 Takse na pristojbine 135 712 Globe in druge denarne kazni 1.109 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 17.472 714 Drugi nedavčni prihodki 602.893 72 KAPITALSKI PRIHODKI 35.673 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 35.673 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.118.698 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.190.681 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 928.017 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 6.146.235 40 TEKOČI ODHODKI 881.759 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 174.149 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 25.894 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 402 Izdatki za blago in storitve 648.995 409 Rezerve 32.721 41 TEKOČI TRANSFERI 1.220.581 410 Subvencije 15.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 563.671 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 169.608 413 Drugi tekoči domači transferi 472.302 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.019.767 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.019.767 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 24.128 432 Investicijski transferi 24.128 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II. ) 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavi na spletni strani Občine Gorišnica. 2. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi na naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporablja za namen, določene v tem zakonu • prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan občine Gorišnica. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Med izvrševanjem proračuna se lahko s sklepom župana o prerazporeditvi odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke ali se odpre nova proračunska postavka, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke ali pa se odpre nova proračunska postavka v okviru sredstev posameznega področja Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 50% pravic porabe v letu 2016. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega upnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefon, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: 1. račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ, Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1.000 Evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1500 Evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 10. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 300.000 Evrov in sicer za zagotovitev lastnih sredstev pri projektih, ki bodo delno financirani iz sredstev EU. Občina Gorišnica v letu 2018 ne izda poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Gorišnica. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2018 ne smejo zadolževati. Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2018 ne smejo zadolževati. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Gorišnica v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o odločitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-22/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 904. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje športnega parka Gorišnica (EUP PL 43) Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 Odl. US, 14/15-ZUUJFO) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,5/10, 40/12-ZUJF) in 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Ur. list RS, 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Gorišnica na 13. redni seji dne 22.12.2016 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTUZA OBMOČJE ŠPORTNEGA PARKA GORIŠNICA (EUP PL 43) I. Splošne določbe 1. člen (splošne določbe) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje športnega parka Gorišnica (EUP PL 43), v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal Geodetski zavod Celje, d.o.o., pod številko 5d2016-0. 2. člen (vsebina OPPN) OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino: (A) Odlok o OPPN (B) Kartografski del • Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov občine Gorišnica 1:5000 • Geodetski načrt s certifikatom 1:500 • Geodetski načrt z mejo območja urejanja 1:500 • Katastrski načrt z mejo območja urejanja 1.500 • Situacija obstoječega stanja 1:500 • Prikaz ureditvenih enot 1:500 • Ureditvena situacija, Prerez A-A 1:500 • Prikaz regulacijskih elementov 1 500 • Načrt parcel z zakoličbo 1:500 • Zbirna situacija infrastrukture 1:500 • Prikaz vplivov 1:500 • Obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 1:500 (C) Priloge • Prikaz stanja prostora • Sklep o začetku postopka priprave OPPN • Odločba MOP • Izvleček iz planskega akta • Povzetek za javnost - zloženka • Obrazložitev in utemeljitev OPPN • Strokovne podlage • Smernice nosilcev urejanja prostora • Stališča do pripomb z javne razgrnitve • Mnenja nosilcev urejanja prostora • Okoljsko poročilo • Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN. 3. člen (pomen izrazov) 1) Parcela, namenjena gradnji - je zemljišče, na katerem se gradijo objekti (npr. nestanovanjski, nezahtevni in enostavni, gradbeni inženirski) vključno z urejenimi površinami, ki služijo tem objektom. 2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s svojo fasado ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. 3) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ) je razmerje med zazidano površino (stik objekta z zemljiščem po SIST) in celotno površino parcele, ki je namenjena gradnji. V izračunu FZ se upoštevajo vsi objekti na parceli, tudi nezahtevni in enostavni objekti, ki imajo enega ali več prostorov, v katere lahko stopi človek. 4) Obstoječ teren je naravni (raščen) teren brez nasutja ali odkopavanja. II. Ureditveno območje in prostorske ureditve 4. člen (obseg ureditvenega območja) 1) Območje OPPN se nanaša na parc. št. 354/1, 352/4-del, 359/1-del, 361/1-del, 362/1-del, 497/2-del (javna pot), vse k.o. Gajevci in 558/5-del (javna pot), k.o. Gorišnica. 2) Skupna površina območja OPPN je cca 3,0 ha. 3) Območje urejanja obsega zemljišča v južnem delu naselja Gorišnica. Območje OPPN na severu meji na občinsko javno pot JP 602441 Gorišnica-Formin, na vzhodu na kmetijska zemljišča, na jugu na kmetijska zemljišča in nasip HE Formin in na zahodu na stanovanjsko pozidavo. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 5. člen (ureditve izven območja OPPN) Izven območja OPPN se izvede: • priključek na transformatorsko postajo TP Gorišnica - šola, preko parc. št.: 368-del, 370/1-del, 370/2-del, 370/3-del, 370/4-del, 370/7-del, 374/1-del, 376/7-del, 376/12-del, 558/5-del vse k.o. Gorišnica, • priključek na telekomunikacijsko omrežje preko parc. št.: 393/9-del, 558/5-del obe k.o. Gorišnica in 497/1-del ter 497/2-del obe k.o. Gajevci, • priključek na javno vodovodno omrežje na parc.št. 374/8-del k.o. Gorišnica, • priključek na javno kanalizacijo na parc. št. 497/2 k.o. Gajevci, • priključek na KTV javno omrežje na parc. št. 374/6-del k.o. Gorišnica. 6. člen (skupno vplivno območje) Skupno vplivno območje obsega parc. št. 354/1, 352/4-del, 359/1-del, 361/1-del, 362/1-del, 497/1-del, 497/2-del (javna pot), vse k.o. Gajevci in 368-del, 370/1-del, 370/2-del, 370/3-del, 370/4-del, 370/7-del, 374/1-del, 374/8-del, 374/6-del, 376/7-del, 376/12-del, 393/9-del, 558/5-del (javna pot), vse k.o.Gorišnica. 7. člen (vrste dopustnih gradenj) Na območju OPPN so dovoljene: • gradnja novega objekta (tudi dozidava, nadzidava, legalizacija), • rekonstrukcije objektov, • sprememba namembnosti objekta, • vzdrževanje objekta, • odstranitev objekta. 8. člen (vrste dopustnih objektov) 1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov, skladne s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (danes Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11)): • nestanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za nestanovanjske namene), in sicer Stavbe splošnega družbenega pomena (npr. večnamenske dvorane, kinodvorane, dvorane za družabne prireditve, plesne dvorane, diskoteke, glasbeni paviljoni), Stavbe za šport (npr. stavbe za dvoranske športe, telovadnice, centri za fitnes, jogo, aerobiko in športna strelišča, s prostori za gledalce, kot so stojišča, tribune, balkoni), • gradbeni inženirski objekti: • Objekti prometne infrastrukture: Ceste - Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste - dovoljeni so le pristopi do objektov, funkcionalne prometne površine okoli objektov, cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča - počivališča, parkirišča, postajališča, obračališča, prometna signalizacija in oprema ipd.), Pristanišča. plovni kanali, jezovi in vodne pregrade ter drugi vodni objekti -dovoljeni so sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti, • Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja: vsi objekti, • Drugi gradbeni inženirski objekti: Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (npr. športna igrišča), razen Marin s pripadajočim pristaniškimi napravami, Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (npr. otroška in druga javna igrišča) in Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (npr. ograje, oporni zid, protihrupna bariera). 2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost (danes Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13)), in sicer: • majhna stavba (npr. garaža, drvarnica, zimski vrt ipd.), • majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (npr. lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov ipd.), • pomožni objekt v javni rabi (npr. sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, spomenik, grajen gostinski vrt, urbana oprema ipd.), • ograja, • podporni zid, • mala komunalna čistilna naprava, • nepretočna greznica, • rezervoar, • vodnjak, vodomet, • priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (npr. priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek na komunikacijska omrežja ipd.), • samostojno parkirišče, • kolesarska pot, • športno igrišče na prostem, • vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (npr. vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen ipd.), • objekti za oglaševanje, • pomožni komunalni objekt (npr. ponikalnica, revizijski in drugi jašek, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščobe ipd.). 9. člen (vrste ureditev okolice) Na območju OPPN so dovoljene ureditve: • zelenih površin (npr. ureditev cvetličnjakov, zasaditev drevoredov, grmovnic, brežin ipd.), • parterne ureditve (npr. tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, podpornih zidov ipd.). 10. člen (vrste dejavnosti) 1) Območje OPPN je predvsem namenjeno za športne namene. Dovoljene so dejavnosti, povzete po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08), in sicer: (D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO • dovoljena je: (35.119) Druga proizvodnja električne energije - dovoljuje se le proizvodnja električne energije preko sončnih celic na strehi objekta; (G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL • dovoljeno je: (47) Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; (I) GOSTINSTVO • dovoljeno je: (56) Dejavnost strežbe jedi in pijač; (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI • dovoljene so: (60) Radijska in televizijska dejavnost, (61) Telekomunikacijske dejavnosti, (62) Računalniško programiranje, svetovanje in Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 druge s tem povezane dejavnosti, (63) Druge informacijske dejavnosti; (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI • dovoljene so vse dejavnosti, (L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI • dovoljene so vse dejavnosti; (M) STROKOVNE ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI • dovoljene so vse dejavnosti (npr. računovodstvo, pravne in notarske dejavnosti, odvetništvo, arhitekturna in urbanistična dejavnost, oglaševanje, dekoraterstvo, fotografska dejavnost), razen (75.00) Veterinarstvo; (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI • dovoljene so vse dejavnosti (npr. dajanje v najem in zakup, dejavnost potovalnih agencij, nadzorovanje, poizvedovanje, oskrba stavb in okolice, vzdrževanje objektov, čiščenje, pisarniške dejavnosti, fotokopiranje, pakiranje); (P) IZOBRAŽEVANJE • dovoljene so: (85.5) Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (npr. izobraževanje na področju športa, dejavnost avto šol ipd.), (85.6) Pomožne dejavnosti za izobraževanje (npr. tečaji); (Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO • dovoljene so: (86.23) Zobozdravstvena dejavnost, (86.9) Druge dejavnosti za zdravje (npr. kiropraktika); (R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVOSTI • dovoljene so vse dejavnosti, razen (91.03) Varstvo kulturne dediščine in (91.04) Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot; (S) DRUGE DEJAVNOSTI • dovoljene so vse vrste dejavnosti (npr. popravilo računalnikov, hišnih aparatov, obutve, nakita, kemične čistilnice, kozmetične in pedikerske dejavnosti), razen (96.03) Pogrebna dejavnost. 2) Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli za gradnjo zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost. 11. člen (ureditvene enote) Območje OPPN se razdeli na dve ureditveni enoti: • UE1 -športne površine • UE2 - večnamenski objekt z zunanjo ureditvijo. III. Merila in pogoji za načrtovanje objektov in površin 12. člen (UE1 - športne površine) 1) Na območju OPPN se uredijo površine za šport, in sicer: igrišče za nogomet, tekaške steze na 100, 110 in 400 m, površine za skok v višino, daljino, troskok in skok s palico, za met kopja in kladiva ter površine za suvanje krog in druge športne discipline. Dimenzije posameznih športnih površin se uskladijo s predpisi. Zemljišča se uredijo kot travnate površine oziroma uporabijo se materiali, ki so predpisani za posamezno kategorijo športa. Na športne površine se lahko postavlja oprema in drugi rekviziti, potrebni za športne dejavnosti. 2) Ob tekaški (atletski) stezi se uredi servisna pot širine najmanj 2,5 m, ki služi za vzdrževanje športnih igrišč in ki je hkrati lahko tekališče. Servisna pot mora biti utrjena. 3) Servisna cesta, kot dostop do servisne poti, je z internega parkirišča oziroma javne poti 602441 Gorišnica-Formin in je asfaltiran, tlakovan ali drugače utrjen. 4) Ob glavnem igrišču se uredi rezervno, dodatno igrišče v travnati izvedbi ali drugače utrjeno. 5) Celotni kompleks športnih površin se ogradi z žičnato ograjo, ki je na meji OPPN lahko v kombinaciji z živo mejo, višine do največ 2,5 m. 6) Dovoljeno je postavljati protihrupne ograje, dimenzije se določijo s strokovno presojo, ob njej se zasadijo trajno zelene plezalke. 13. člen (UE2 - objekt z zunanjo ureditvijo) 1) Tipologija objekta: individualni prostostoječi objekt. 2) Velikost in zmogljivost objekta: • Horizontalni gabariti: tloris se prilagodi dejavnosti, objekt se postavlja znotraj gradbenih meja. • Vertikalni gabariti: višina objekta je največ 12,00 m nad koto obstoječega terena ob stavbi, klet(i) je vkopana v teren, največ je lahko vidna 60 cm nad koto urejenega terena ob stavbi, 3) Oblikovanje zunanje podobe objekta: • Konstrukcija: po izbiri projektanta. • Kota pritličja: 210.75 m.n.v., lahko je za največ 60 cm višja od obstoječega terena ob stavbi. • Streha: ravna z naklonom do 8°, enokapna z naklonom do 25° ali ločna. Na streho je dovoljeno postavljati strešna okna, sončne zbiralnike, sončne celice, strojnice za dvigala, inštalaterske elemente, antene, zastave ipd.. • Kritina: temno sive barve ali transparentna, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina). • Fasada: beton, les, omet, steklo, ali druge fasadne obloge, dopustna je kombinacija več materialov in barv, prepovedana je uporaba izrazito motečih in neavtohtonih barv, kot so citronasto rumena, živo vijoličasta, živo zelena, živo modra, turkizno modra in podobne. • Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta. • Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta. 4) Lega objekta na zemljišču: Oddaljenost objekta od parcelne meje: določena je z gradbeno mejo. 5) Ureditev okolice: • peš površine so asfaltirane, tlakovane z drobnimi tlakovci ali travnate, • parkirišča so asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali izvedena s travnatimi ploščami, • manipulacijska površina je lahko asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci, peščena ali izvedena s travnatimi ploščami; • zaščitna ograja je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic (npr. gaber) ali žičnata transparentna, višina ograje je največ 2,50 m, dopustna je kombinacija žive meje in žičnate ograje, • ostale zunanje površine okoli objekta se zatravijo, zasadijo z avtohtonimi visokim drevesi in nizkimi grmovnicami, lahko uredijo se cvetlični vrtovi, • brežine se zatravijo in/ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, • podporni zidovi so betonski, lahko zakriti z zelenimi plezalkami, • zunanje stopnice so iz nedrsečega materiala, • protihrupna bariera se zasadi s trajno zelenimi plezalkami. 6) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,5. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 14. člen (nezahtevni in enostavni objekti) 1) Objekti, ki so stavbe • tlorisne velikosti/površine so usklajene z veljavnimi predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost gradnje, • višinsko so objekti le pritlični, v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost gradnje • postavljajo se na celotni površine parcele, ki je namenjena gradnji, vendar zunaj športnih površin, • odmik od parcelne meje je najmanj 1,5 m, še manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele, • so lesene, kovinske ali betonske konstrukcije, • strehe so ravne z naklonom do 8°, enokapne z naklonom do 25° ali ločne, usklajeno z glavno stavbo na parceli. • kritina je temno sive barve. 2) Objekti, ki niso stavbe • postavljajo se lahko na celotni parceli, ki je namenjena gradnji, • od parcelne meje so oddaljeni najmanj 0,3 m, manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele, • podporni zidovi so betonski. 3) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo. IV. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznosti priključevanja objektov nanjo 15. člen (pogoji za prometno urejanje) 1) Motorni promet: • Javna pot: dovoljena je rekonstrukcija ceste, gradnja pločnika za pešce, kolesarske steze, javne razsvetljave in drevoreda ob poti. • Vhod na parcelo/dostop - se asfaltira, širok je najmanj 5,50 m, priključi se na javno pot JP 602 441 Gorišnica - Formin. • Interna cesta: se asfaltira za dvosmerni promet, širine najmanj 6,0 z obojestranskimi parkirišči. • Servisna cesta - se asfaltira, tlakuje ali na drug način utrdi, širine najmanj 3,5 m, priključi se zbirno cesto internih parkirišč. • Servisna pot - je utrjena površina, širine najmanj 2,5 m, priključi se na zbirno cesto internih parkirišč in servisno cesto. • Manipulacijska površina: je površina med objektom in športnimi površinami, širine najmanj 3,0 m, lahko je asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci, peščena ali izvedena s travnatimi ploščami. • Mirujoči promet: ločijo se parkirišča za osebna vozila zaposlenih in obiskovalcev, motorje in kolesa za obiskovalce ter za parkirišča za pomembne osebe, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali s travnatimi ploščami. Zagotovi se zadostno število parkirnih mest za invalide. 2) Kolesarski promet: odvija se po površini za promet motornih vozil. 3) Peš promet: odvija se po pločniku za pešce in po površinah, ki so asfaltirane, tlakovane z drobnimi tlakovci ali v travnati izvedbi. 4) Letalski promet: • območje OPPN je znotraj vplivnega območja letališča Moškanjci - Ptuj, • pri načrtovanju in gradnji objektov, najvišji deli konstrukcij, vključno z antenami, gradbenimi žerjavi, zaščitnimi ograjami ipd., ne smejo segati nad konično omejitveno ravnino, ki je 257 m.n.v.. • novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov ne smejo segati nad konično omejitveno ravnino (257 m.n.v.), razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študij dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. 16. člen (kanalizacijsko omrežje) 1) Izvede se ločen sistem kanalizacije, ki mora biti vodotesna. 2) PADAVINSKA ODPADNA VODA: s prometnih površin se preko lovilca olj spelje v sistem ponikovalnic -ponikovalno polje. S streh objektov se spelje v cevni zadrževalnik strešne vode, iz katerega se preko črpalke koristi za zalivanje travnatih športnih površin, višek vode se vodi v sistem ponikovalnic - ponikovalno polje. Odpadne padavinske vode ne smejo odtekati na javno cesto. Ponikovalna polja so locirana izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. 3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: odvaja se preko kanalizacijskega priključka v obstoječi jašek javne kanalizacije in naprej v čistilno napravo Gorišnica. Iz kletnih prostorov se komunalne odpadne vode prečrpavajo preko internega prečrpališča nad koto terena in potem se gravitacijski izvede priključek na javno kanalizacijsko omrežje. 17. člen (vodovodno in hidrantno omrežje) 1) Območje OPPN se napaja iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja. Vodovodni priključek se naveže na obstoječe vodovodno omrežje PE 110, katero se konča na zahodnem delu igrišča (glavni števec). Dovoljena je tudi izvedba vodovodnega priključka, ki je vezan na šolsko hidrantno mrežo (podštevec). 2) Priključna cev vodovoda, ki poteka pod vsemi urejenimi površinami razen zelenicami in ki poteka ob objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na cev, se vgradi v zaščitno PVC ali PE cev. 3) Vodomerni jašek se locira izven objekta, na vedno dostopnem mestu. 4) Za potrebe po požarni vodi se dogradi obstoječe šolsko hidrantno omrežje, ob javni poti se postavi nov nadzemni hidrant. 5) Za zalivanje travnatih športnih površin se lahko, kot rezervni vir, koristi voda iz podtalnice, za katero je potrebno pridobiti zakonsko določena dovoljenja (npr. vodno dovoljenje) in soglasja (npr. vodno soglasje). 18. člen (elektroenergetsko omrežje) 1) TRANSFORMATORSKA POSTAJA: območje OPPN se napaja iz obstoječe TP Gorišnica-šola 20/0,4 kV. Za potrebe OPPN se rekonstruira NN plošče v TP za povečanje števila NN izvodov. 2) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN): zgradi se nov električni priključek od TP Gorišnica - šola do športnega objekta. 3) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR): ob javni poti se izvede javna razsvetljava, ki se napaja iz glavnega razdelilca športnega objekta ali se naveže na obstoječo javno razsvetljavo, ki poteka ob šoli. NN kabel za napajanje se položi v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25x4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Razdalja med svetilkami in višina kandelabrov javne razsvetljave se določi v projektni dokumentaciji. 4) RAZSVETLJAVA ŠPORTNIH POVRŠIN: zgradi se interni razvod zunanje razsvetljave športnih površin, ki se napaja iz glavnega razdelilca, ki je v športnem objektu. Stebri se postavijo zunaj atletske steze. 19. člen (telekomunikacijsko omrežje) 1) Zgradi se telekomunikacijski priključek, ki se preko zunanje telefonske omarice naveže na obstoječe telekomunikacijsko omrežje pri objektu Gorišnica 82 a, oziroma po dogovoru z upravljavcem omrežja. 2) Dovodna omarica mora biti vgrajena na mestu, ki omogoča 24 urni dostop. 3) Zgradi se nov priključek KTV kabelske kanalizacije od obstoječega jaška pri športni dvorani. 20. člen (odstranjevanje odpadkov) Na območju OPPN se uvede individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih upravljavca. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža (papir, kartoni, lesni odpadki in drugo), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. 21. člen (ogrevanje) 1) Ogrevanje je individualno. Za ogrevanje se lahko uporabljajo različni energenti, skladno z zakonodajo. Cisterne za utekočinjen naftni plin ipd. so vkopane ali vizualno na neizpostavljeni lokaciji. Dovoljeni so tudi obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd.). 2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko voda -voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja, preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, mora investitor pridobiti zakonsko predpisana dovoljenja (npr. vodno dovoljenje) in soglasja (npr. vodno soglasje). 22. člen (namakanje) Znotraj območja OPPN se ukine obstoječa trasa namakalnega sistem in se nadomesti z novo, ki poteka ob zahodnem in severnem robu območju OPPN. V. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine 23. člen (varovanje okolja) 1) Varstvo vode in podtalnice Območje OPPN ne leži v območju varovanja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se prečistijo preko lovilca olj in potem vodijo v sistem ponikovalnic - ponikovalno polje. Komunalna odpadna voda se vodi v javno kanalizacijo in naprej v čistilno napravo. 2) Varstvo zraka Objekti ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. 3) Varstvo pred hrupom • Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) se območje OPPN uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč. • Na meji s stanovanjskim območjem na parc. št. 352/6 in 352/1, vse k.o. Gajevci se upoštevajo mejne vrednosti hrupa, ki veljajo za II. stopnjo varstva pred hrupom. V primeru preseganj zakonsko določenih mejnih vrednosti hrupa za II. območje varstva pred hrupom se proti stanovanjski pozidavi zgradi protihrupna bariera, ki se zazeleni s trajno zelenimi plezalkami. 4) Varstvo rodovitne zemlje • Pri zemeljskih delih se mora rodovitna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini Gorišnica. • Pred izvedbo OPPN se mora narediti elaborat deponiranja in ponovne uporabe zemeljske prsti. 5) Odstranjevanje odpadkov Na območju urejanja se uredi organizirano, ločeno zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se posebej zbirajo, odstranjujejo, transportirajo in odlagajo na za to določena mesta, skladno z veljavnimi predpisi. 24. člen (ohranjanje narave) Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000. 25. člen (varstvo kulturne dediščine) 1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni. 2) Ne glede na prejšnji odstavek velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. v primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. 3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišča, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del mora o dinamiki gradbenih del obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. 26. člen (varstvo krajinskih značilnosti) 1) Na območju OPPN se kote objektov prilagajajo obstoječi konfiguraciji terena. 2) Razlike v nivoju terena se prioritetno rešujejo z brežinami. 3) Znotraj območja OPPN se žive meje in ostala visoka vegetacija zasadi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 27. člen (način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo) 1) Ob izkopu gradbene jame se odstrani rodovitna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini. 2) Pred izvedbo OPPN se mora narediti elaborat deponiranja in ponovne uporabe zemeljske prsti. VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 28. člen (rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 1) Potres Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila predpisa, ki ureja dimenzioniranje in izvedbo gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,125 g. 2) Požar • Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi. • Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objekta z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce. • Voda za gašenje požara se zagotavlja iz hidrantnega omrežja. • Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih meja, s čimer je omejeno širjenje požara med objekti. • Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti. 3) Obramba Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe. 4) Poplave Na območju OPPN ni nevarnosti poplav niti visoke podtalnice. 5) Plazovitost in plazljivost Na območju OPPN ni plazljivih ali plazovitih območij. VII. Načrt parcelacije 29. člen (načrt parcelacije) Načrt parcele za gradnjo in koordinate zakoličbenih točk te parcele so prikazani v grafični prilogi 09 Načrt parcel z zakoličbo. 30. člen (javno dobro) Na območju OPPN je javna pot JP 602 441 Gorišnica-Formin javno dobro. VIII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje oppn 31. člen (etapnost gradnje) 1.) Lahko se izvede katerikoli del OPPN kot funkcionalna celota po pogojih tega odloka. 2.) Na parceli morajo biti zgrajene najmanj dovozna cesta, elektrika, vodovod in kanalizacija. 3.) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto. 32. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) 1) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče in po potrebi zagotoviti čiščenje javnih površin, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka. 2) - Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke. 3) - Pred pričetkom gradbenih del se pri pristojnem upravlajvcu naroči zakoličba obstoječih električnih vodov. 33. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj gradbenih meja (razen za nezahtevne in enostavne objekte, ki se lahko gradijo na celotni parceli, ki je namenjena gradnji). Pri tem je potrebno upoštevati vsa določila tega odloka (obliko tlorisa, razmerje stranic, faktor zazidanosti ipd.). 2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, inštalaterskih napeljav ipd. 3) Na območju OPPN je dovoljeno zgraditi tudi druge športne površine (igrišča), ki niso navedene v tem odloku. 4) Mikrolokacije športnih igrišč oziroma površin so lahko drugače razporejene od prikazanih v grafičnih prilogah. 5) Zunanja ureditev objekta je lahko drugače organizirana od prikazanih v grafičnih prilogah. 6) Na površini znotraj gradbenih meja je dovoljeno urejati tudi parkirišča. 7) Kota pritličja objekta lahko odstopa za ±0,50 m od, v tem odloku, določene. 8) Dovoljeno je odstopanje od kot parkirišč, interne ceste in športnih površin, v primeru ustreznejših tehničnih rešitev. 9) Ograjevanje parcel ni obvezno. 10) Potek zaščitne ograje je lahko drugačen od prikazanega v grafičnih prilogah. 11) Dovoljeno je odstopanje od trase in dolžine, v grafičnih prilogah OPPN, prikazane protihrupne bariere, kar se potrdi s strokovno podlago. Če se na podlagi strokovnega gradiva dokaže, da ni potrebe po postavitvi protihrupne bariere se ta ne izvede, namesto nje se lahko postavi ograja in/ali živa meja. 12) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo. 13) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel. 14) Pri objektih in trasah prometne infrastrukture, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na parcelo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišča ali ustreznejše tehnološke rešitve. 15) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 16) Pri gradnji internih cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka trase ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje. IX. Prehodne in končne določbe 34. člen (začasna namembnost zemljišč) Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. 35. člen (vpogled v OPPN) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostor Občine Gorišnica. 36. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 37. člen (uveljavitev) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 007-23/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 905. Potrditev Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja -ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov razen bioloških odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in zbiranje bioloških odpadkov ( biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad )) na območju Občine Gorišnica za leto 2017 Na podlagi petega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) in16. člena Statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št 25/06), je Občinski svet občine Gorišnica, na svoji 13. redni seji, dne 22.12.2016, sprejel naslednje sklepe : 1. Potrdi se Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov razen bioloških odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in zbiranje bioloških odpadkov ( biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad )) na območju Občine Gorišnica za leto 2017 . 2. Potrdijo se cene storitev naslednjih obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Gorišnica: 1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov. Zbiranje komunalnih odpadkov (vsebuje zbiranje ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže in mešanih komunalnih odpadkov), ki vključuje: 1.1. Cena javne infrastrukture : 0,0155 EUR/kg zbranih odpadkov 1.2. Cena storitve: 0,1256 EUR/kg zbranih odpadkov 2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov 2.1. Cena javne infrastrukture: 0,0259 EUR/kg obdelanih odpadkov 2.2. Cena storitve: 0,0611 EUR/kg obdelanih odpadkov 3. Odlaganje preostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 3.1. Cena javne infrastrukture: 0,0302 EUR/kg odloženih odpadkov 3.2. Cena storitve: 0,0395 EUR/kg odloženih odpadkov 4. Zbiranje bioloških odpadkov ( biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad ) 4.1. Cena javne infrastrukture : 0,0000 EUR/kg zbranih odpadkov 4.2. Cena storitve : 0,0573 EUR/kg zbranih odpadkov Cene so brez DDV. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po njegovem sprejemu. 4. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati od 1. 1. 2017 dalje. Številka: 007-25/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 906. Sklep o višini stroškov omrežnine izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju občine Gorišnica Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba, Ur.l. RS št. 87/12 in 109/12) in 14. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 25/2000 ) je Občinski svet Občine Gorišnica na svoji13. redni seji, dne 22.12.2016 , sprejel naslednji SKLEP O VIŠINI STROŠKOV OMREŽNINE IZVAJANJA OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA 1. člen Občinski svet Občine Gorišnica sprejme mesečne tarife za obračun omrežnine za uporabo javne infrastrukture, ki Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 se uporablja za izvajanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode kot so navedene v tabelah v nadaljevanju in so bile določene skladno z Uredbo na podlagi vrednosti javne gospodarske infrastrukture v lasti občine Gorišnica ter subvencijo, za leto 2017, na določene mesečne tarife za obračun omrežnine v višini 40,0 % za gospodinjstva in uporabnike iz nepridobitnih dejavnosti, tako da ob upoštevanju subvencije, zaračunane mesečne tarife za obračun omrežnine uporabnikom znašajo toliko kot je navedeno v zadnjem stolpcu tabel v nadaljevanju. Omrežnina za odvajanje odplak Dimenzija Faktor Omrežnina Omrežnina vodomera omrežnine €(brez DDV) s subvencijo v € (brez DDV) DN < 20 1,00 7,6336 4,58016 20 < DN < 3,00 22,9007 40 13,74042 40 < DN < 10,00 76,3357 50 45,80142 50 < DN < 15,00 114,5035 65 68,7021 65 < DN < 30,00 229,0070 80 137,4042 80 < DN < 50,00 381,6783 100 229,007 100 < DN < 100,00 763,3567 150 458,014 DN < 150 200,00 1526,7134 916,028 Sredstva za subvencijo se zagotovijo v proračunu Občine Gorišnica 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-24/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan OBČINA LJUTOMER 907. Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 12. redni seji 22. 12. 2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2017 Omrežnina za čiščenje odplak Dimenzija vodomera Faktor omrežnin e Omrežnina €(brez DDV) Omrežnina s subvencijo v €(brez DDV) DN < 20 1,00 6,8496 4,10976 20 < DN < 40 3,00 20,5487 12,32922 40 < DN < 50 10,00 68,4956 41,09736 50 < DN < 65 15,00 102,7434 61,64604 65 < DN < 80 30,00 205,4868 123,2921 80 < DN < 100 50,00 342,4779 205,4867 100 < DN < 150 100,00 684,9559 410,9735 DN < 150 200,00 1369,9117 821,947 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Ljutomer za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Proračun leta 2017 Skupina/Podskupina kontov/ Konto I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 11.817.730 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 9.772.584 70 DAVČNI PRIHODKI 7.643.627 700 Davki na dohodek in dobiček 6.532.127 703 Davki na premoženje 914.500 704 Domači davki na blago in storitve 197.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.128.957 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.603.657 711 Takse in pristojbine 16.500 712 Globe in druge denarne kazni 28.000 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 149.000 714 Drugi nedavčni prihodki 331.800 72 KAPITALSKI PRIHODKI 789.220 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 789.220 73 PREJETE DONACIJE 36.590 730 Prejete donacije iz domačih virov 36.590 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.170.609 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 778.679 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 381.930 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 58.727 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 58.727 11.391.657 40 TEKOČI ODHODKI 4.027.083 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 919.931 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 135.878 402 Izdatki za blago in storitve 2.349.679 403 Plačila domačih obresti 48.435 409 Rezerve 573.160 41 TEKOČI TRANSFERI 3.927.869 410 Subvencije 130.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.510.464 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 422.641 413 Drugi tekoči domači transferi 864.764 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.305.123 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.305.123 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 131.582 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 89.110 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 47.472 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 426.073 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/Konto Proračun leta 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto Proračun leta 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 740.000 50 ZADOLŽEVANJE 740.000 500 Domače zadolževanje 740.000 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 492.018 55 ODPLAČILO DOLGA (550) 492.018 550 Odplačila domačega dolga 492.018 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 674.055 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 247.982 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -426.073 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA - 531.371 9009 Splošni sklad za drugo - 531.371 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ljutomer. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanja proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah tudi naslednji prihodki: • prihodki iz naslova najemnin za stanovanja in poslovne prostore, • prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, • prihodki iz naslova okoljskih dajatev, • prihodki iz naslova turistične takse, • prihodki iz naslova požarne takse, • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije, • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije, • izvirni prihodki krajevnih skupnosti, • drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini namenskega prejemka povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (krajevne skupnosti) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so vključeni v prihodke in odhodke občinskega proračuna in so sestavni del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Krajevne skupnosti v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepajo pravne posle, o katerih odločajo sveti krajevnih skupnosti.. 6. člen (sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov) Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo. 7. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporejanju pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi programi, podprogrami, proračunskimi postavkami in konti odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika. Predstojnik neposrednega uporabnika s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 8. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2018 50 % navedenih pravic porabe in • v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen (spremljanje in spreminjaje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika, ki lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 10. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ. 2. Podračun stanovanjskega sklada ustanovljenega na podlago Odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 12/09). Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 100.000 EUR. O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča županja in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 11. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko županja v letu 2017 dolžniku do višini 100 EUR odpiše dolgove, ki jih ima do občine. Skupna vrednost odpisov ne sme preseči višine 1.000 EUR. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine ter javnega sektorja 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 740.000 EUR. Občina Ljutomer za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2017 ne bo dajala poroštev. 13. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2017 ne smejo zadolževati. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2017 ne smejo izdajati poroštev. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Ljutomer v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410/2016-10-184 Datum: 22.12.2016 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 908. Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2018 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 12. redni seji 22. 12. 2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2018 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Ljutomer za leto 2018 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov/ Konto Proračun leta 2018 Proračun leta 2018 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 11.585.789 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 9.813.004 70 DAVČNI PRIHODKI 7.821.796 700 Davki na dohodek in dobiček 6.672.296 703 Davki na premoženje 952.500 704 Domači davki na blago in storitve 197.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.991.208 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.501.308 711 Takse in pristojbine 16.500 712 Globe in druge denarne kazni 28.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 162.900 714 Drugi nedavčni prihodki 282.500 72 KAPITALSKI PRIHODKI 87.073 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 87.073 73 PREJETE DONACIJE 26.643 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 730 Prejete donacije iz domačih virov 26.643 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.596.191 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 773.560 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 822.631 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 62.878 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 62.878 11.871.446 40 TEKOČI ODHODKI 4.042.195 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 953.089 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 143.029 402 Izdatki za blago in storitve 2.346.096 403 Plačila domačih obresti 56.821 409 Rezerve 543.160 41 TEKOČI TRANSFERI 3.918.143 410 Subvencije 130.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 2.511.164 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 424.341 413 Drugi tekoči domači transferi 852.638 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.726.118 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.726.118 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 184.990 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 144.390 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 40.600 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 188.170 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Proračun leta 2018 Skupina/Podskupina kontov/Konto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/Konto Proračun leta 2018 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 661.200 50 ZADOLŽEVANJE 661.200 500 Domače zadolževanje 661.200 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 518.191 55 ODPLAČILO DOLGA (550) 518.191 550 Odplačila domačega dolga 518.191 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -142.648 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 143.009 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 285.657 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 142.648 9009 Splošni sklad za drugo 142.648 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ljutomer. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanja proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah tudi naslednji prihodki: • prihodki iz naslova najemnin za stanovanja in poslovne prostore, • prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, • prihodki iz naslova okoljskih dajatev, • prihodki iz naslova turistične takse, • prihodki iz naslova požarne takse, • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije, • izvirni prihodki krajevnih skupnosti, • drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini namenskega prejemka povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (krajevne skupnosti) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so vključeni v prihodke in odhodke občinskega proračuna in so sestavni del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Krajevne skupnosti v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepajo pravne posle, o katerih odločajo sveti krajevnih skupnosti. 6. člen (sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov) Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo. 7. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporejanju pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi programi, podprogrami, proračunskimi postavkami in konti odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika. Predstojnik neposrednega uporabnika s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 8. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: • v letu 2019 50 % navedenih pravic porabe in • v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen (spremljanje in spreminjaje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika, ki lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 10. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ. 2. Podračun stanovanjskega sklada ustanovljenega na podlago Odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 12/09). Proračunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 100.000 EUR. O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča županja in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 11. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko županja v letu 2018 dolžniku do višini 100 EUR odpiše dolgove, ki jih ima do občine. Skupna vrednost odpisov ne sme preseči višine 1.000 EUR. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg zadolževanja in poroštev občine ter javnega sektorja Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 12. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2018 lahko zadolži do višine 661.200 EUR. Občina Ljutomer za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2018 ne bo dajala poroštev. 13. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2018 ne smejo zadolževati. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2018 ne smejo izdajati poroštev. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2019) V obdobju začasnega financiranja Občine Ljutomer v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410/2016-10-185 Datum: 22.12.2016 Občina Ljutomer Olga Karba, županja 909. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Ljutomer Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 33. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je županja Občine Ljutomer 23. 12. 2016 sprejela naslednji SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE LJUTOMER 1. člen (splošno) S tem sklepom se določa izdelava sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ljutomer (v nadaljevanju OPN SD2) po postopku in na način, ki ga določa Zakon o prostorskem načrtovanju. 2. člen (vsebina) Vsebina sklepa: • ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN SD2, • območje sprememb in dopolnitev OPN SD2 in vrsta postopka, • način pridobitve strokovnih rešitev, • roki in posamezne faze za pripravo sprememb in dopolnitev OPN SD2, • navedba nosilcev urejanja prostora, • finančna sredstva, • končne določbe. 3. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN SD2) Pobudo za spremembo OPN je podala družba Segrap d.o.o., Glavni trg 13, 9240 Ljutomer. Pobuda se nanaša na spremembo namenske rabe dela zemljišča s parc. št. 570/1 k.o. Krapje, in sicer na tisti del zemljišča, ki je izven območja obdelave OPPN gramoznica Krapje. Velikost obravnavanega zemljišča znaša 85.138 m2. Na osnovi izdelanih strokovnih podlag in izraženih interesov se sprememba obravnavanega območja lahko tudi zmanjša in/ali na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora poveča z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične in funkcionalne ureditve, v skladu s prostorsko zakonodajo. 4. člen (območje sprememb in dopolnitev OPN SD2 in vrsta postopka) Spremembe in dopolnite OPN SD2 se izdelajo za območje zemljišča s parc. št. 570/1 k.o. Krapje. Postopek sprememb in dopolnitev OPN SD2 se izvede na enak način, kot poteka postopek sprejema občinskega prostorskega načrta. 5. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in spremljajočimi predpisi. Podlaga za izdelavo strokovnih rešitev so naslednji akti in dokumenti: • že izdelane strokovne podlage k OPN Občine Ljutomer, • geodetski posnetek območja. Izdelana bo analiza pobude in strokovne preveritve za vse spremembe in dopolnitve, pri čemer bodo le-te obrazložene in utemeljene. Na podlagi strokovnih preveritev bo pobuda, v kolikor ustreza vsem predpisanim kriterijem, vključena v spremembe in dopolnitve OPN SD2. 6. člen (roki in posamezne faze za pripravo sprememb in dopolnitev OPN SD2) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN SD2 bo potekal skladno z določbami in roki, ki jih predpisuje Zakon o prostorskem načrtovanju. V primeru zahteve za izdelavo sprememb in dopolnitev CPVO se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave sprememb in dopolnitev OPN SD2 ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 spremenijo tudi roki izdelave in sprejema sprememb in dopolnitev OPN SD2. Okvirni roki za pripravo posameznih faz postopka: priprava osnutka OPN SD2 (grafični prikaz pobud, opredelitev do pobud in njihova obrazložitev) 30 dni po sprejetju sklepa o pripravi vsebinske poprave oziroma dopolnitve teksta izvedbenega dela OPN SD2 glede na pomanjkljivosti, ki so se pokazale v času njegove uveljavitve do danes 30 dni po sprejetju sklepa o pripravi pridobivanje smernic nosilcev urejanja prostora 30 dni po pripravi osnutka OPN SD 2 priprava novih strokovnih podlag oziroma sprememba in dopolnitev starih 45 dni po pridobitvi smernic priprava gradiva za javno razgrnitev in javno obravnavo 60 dni po pridobitvi smernic priprava stališč oziroma opredelitev do pripomb danih na javni razgrnitvi in javni obravnavi 14 dni po koncu javne razgrnitve izdelava predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah OPN SD2 30 dni po koncu javne razgrnitve pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora 30 dni po izdelavi predloga odloka izdelava usklajenega predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah OPN SD2 14 dni po pridobitvi vseh mnenj nosilcev urejanja prostora 7. člen (nosilci urejanja prostora) Pripravljalec sprememb in dopolnitev OPN SD2 je Občina Ljutomer. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice in strokovne podlage za spremembe in dopolnitve OPN SD2, pomembna s področja njihove pristojnosti, so: 1. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana; 2. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana; 3. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana; 4. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, Večna pot 2, 1000 Ljubljana; 5. MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana; 6. ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana; 7. MINISTRSTVO ZA KULTURO, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana; 8. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana; 9. DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje 10. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana; 11. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana; 12. MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana; 13. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana; 14. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Direktorat za logistiko, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana; 15. MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana; 16. MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana. V kolikor se v postopku priprave OPN SD2 ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja tudi drugih organov, ki zgoraj niso navedeni, se le-ti pridobijo v istem postopku. 8. člen (finančna sredstva) Vse obveznosti v zvezi s financiranje izdelave sprememb in dopolnitev OPN SD2 zagotavlja naročnik in investitor. 9. člen (končne določbe) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine http://www.obcinaljutomer.si/ ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3500-7/2016-3-4201 Datum: 23.12.2016 Občina Ljutomer Olga Karba, županja OBČINA MISLINJA 910. Odlok o proračunu Občine Mislinja za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15- ZUUJFO), 28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011- uradno prečiščeno besedilo, 14/13- popr., 101/13 in 55/15- ZFisP) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 05/2012 in 27/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 15.12.2016. seji, dne 22.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MISLINJA ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Mislinja za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 sektorja na ravni Občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Proračun leta 2017 Skupina/Podskupina kontov v evrih I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 5.492.608 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.680.103 70 DAVČNI PRIHODKI 3.098.702 700 Davki na dohodek in dobiček 2.789.308 703 Davki na premoženje | 160.198 704 Domači davki na blago in storitve 149.096 706 Drugi davki 100 71 NEDAVCNI PRIHODKI 581.401 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 478.171 711 Takse in pristojbine 3.013 712 Globe in druge denarne kazni 4.761 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 456 714 Drugi nedavčni prihodki 95.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 143.206 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 143.206 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.669.299 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 784.122 740 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti 10.000 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 800.000 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz strukturnih skladov 0 Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije za kohezijsko politiko 75.177 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 780 | Prejeta sredstva ISPA 0,0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 7.669.735 40 TEKOČI ODHODKI 1.455.435 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 338.492 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 47.988 402 Izdatki za blago in storitev 960.519 403 Plačila domačih obresti 23.266 409 Rezerve 85.170 41 TEKOČI TRANSFERI 1.740.938 410 Subvencije 35.667 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 968.726 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 209.277 413 Drugi tekoči domači transferi 527.268 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.317.944 420 | Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.317.944 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 155.418 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 155.418 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) -2.177.127 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 440 |Dana posojila 0,00 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0,00 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Proračun leta 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.925.158 (500) | 50 ZADOLŽEVANJ 1.925.158 500 Domače zadolževanje 1.925.158 VIII. ODPLAČILO DOLGA 97.500 (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 97.500 550 |Odplačila domačega dolga 97.500 IX. POVEČANJE (ZMANJSANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH -349.469 (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII) X. NETO ZADOLŽEVANJE 1.827.658 (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE 2.177.127 (VI.+X.-IX) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 350.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine MISLINJA. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), ki se uporabijo za namen, določene v tem zakonu. 2. okoljska dajatev, ki se uporabi za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave. 5. člen Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika župan Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere, ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2017 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. razen za investicijske odhodke, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oz. Evropske unije. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 80.754 evrov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 40.000 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 2.000 evrov. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Občina Mislinja se bo v letu 2017 zadolžila za 1.925.158 evrov. In sicer bo 125.158 najela brezobrestni dolgoročni kredit pri državnem proračunu, ki se ne všteva v kvoto zadolževanja. Občina bo najela tudi dolgoročni kredit pri poslovnih bankah v višini 1.800.000 za izgradnjo večnamenske športne dvorane. Občina bo sredstva najetih kreditov porabila za investicije predvidene v odloku o proračunu Občine Mislinja za leto 2017. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni Občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina) se lahko v letu 2017 zadolžijo za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave , namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb. O zadolžitvi odloča občinski svet. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Mislinja v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-04/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 911. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2017 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012 in 27/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 15.seji dne 22.12.2016 sprejel ODLOK O PORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE V LETU 2017 1. člen Ta odlok ureja namen in višino porabe sredstev iz proračunske rezerve Občine Mislinja v letu 2017. 2. člen Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 80.754 evrov. Sredstva proračunske rezerve se porabijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč. 3. člen O dejanski porabi sredstev za odpravo posledic po neurju bo občinskemu svetu podano poročilo pri zaključnem računu proračuna za leto 2017. 4. člen Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 01.01.2017. Številka: 410-04/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 912. Sklep o valorizaciji povprečnih stroškov komunalne opreme poslovnih nepokritih površin na območju Občine Mislinja Na podlagi 108. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, 33/07, 108/09, 57/12 in109/12), 5. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, vrednosti in plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v Občini Mislinja (Uradni list RS, št. 35/97 in 37/98) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je Občinski svet Mislinja na 15. seji sveta, dne 22.12. 2016 sprejel naslednji SKLEP O VALORIZACIJI POVPREČNIH STROŠKOV KOMUNALNE OPREME POSLOVNIH NEPOKRITIH POVRŠIN NA OBMOČJU OBČINE MISLINJA I. Povprečni stroški komunalne opreme v letu 2017 na območju Občine Mislinja se določijo v znesku -17,98 EUR na m2 urejenih površin, ki se funkcionalno uporabljajo za gospodarsko dejavnost (parkirišča, odprta skladišča, gostinski vrtovi in druge urejene nepokrite površine) ter površine za športno in rekreativno dejavnost (igrišča) II. Povprečni stroški komunalne opreme na 1 m2 nepokrite poslovne površine za posamezno komunalno opremo znašajo: individualna raba: EUR/m2 delež kanalizacijsko omrežje 2,70 (15%) vodovodno omrežje 2,70 (15%) električno omrežje 1,79 (10%) SKUPAJ: 7,19 (40%) kolektivna raba: EUR/m2 delež makadamska cesta 5,39 (30 %) asfaltna prevleka 1,80 (10 %) meteorna kanalizacija 2,15 (12 %) javna razsvetljava 1,45 (8 %) SKUPAJ: 10,79 (60 %) Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 III. Pri odmeri višine komunalnega prispevka se upoštevata kriterija lokacije stavbnega zemljišča glede na razvrstitev v posamezna območja v občini in namembnost objekta tako, da se upošteva ustrezen korekcijski faktor. a) korekcijski faktor glede na lokacijo objekta: • KL = 0,75 za I. območje • KL = 0,50 za II. območje • KL = 0,25 za III. območje b) korekcijski faktor glede namembnosti objekta: • KN = 0,60 za proizvodno in poslovno dejavnost, • KN = 0,20 za športno in rekreativno dejavnost. Pri izračunu stroškov komunalne opremljenosti se upošteva tista komunalna infrastruktura, na katero je mogoče objekt priključiti oz. jo uporabljati pod normalnimi pogoji. Pogoje določi občinski svet s sklepom. IV. Od povprečnih stroškov komunalne ureditve stavbnega zemljišča se odštejejo vsa pretekla namenska plačila zavezanca v izgradnjo komunalne infrastrukture na območju predvidene gradnje v višini plačil, ki se valorizirajo glede na čas vlaganja, največ do višine, po tem sklepu ovrednotenih stroškov komunalne ureditve za tisto infrastrukturo, v katero je zavezanec vlagal. Med namenska vlaganja v izgradnjo komunalne infrastrukture ne štejejo plačani prispevki upravljalcem za priključitev objekta na komunalno infrastrukturo. V. Pri odmeri komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijo se upošteva Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijsko infrastrukturo v Občini Mislinja (Uradni list RS št. 106/80 in 77/09). Pri izračunu komunalnega prispevka za priključite na javni vodovod se upošteva Sklep o določitvi sofinanciranja uporabnikov za priključitev na javni vodovod (Uradni list RS, št. 27/99) VI. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2017 dalje. Številka: 350-015/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 913. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu poslovnega središča "Lopan" Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 -ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP, 106/10 - popravek ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12-ZPNačrt-B, 109/12 -ZPNačrt-C, 35/13 - Sklep US, 76/14 - Odločba US; v nadaljevanju: ZPNačrt), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 31. clena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenski občin št. 61/16) je župan Obcine Mislinja dne 29.12.2016 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU POSLOVNEGA SREDIŠČA "LOPAN" 1. člen (splošno) S tem sklepom se zacne postopek sprememb in dopolnitev Zazidalnega nacrta poslovnega središča "Lopan" v Mislinji, za katerega sta bila sprejeta Odlok o zazidalnem nacrtu poslovnega središča "Lopan" (Uradni list RS, št. 14/02) in Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu poslovnega središča "Lopan" (Uradni list RS, št. 34/04). 2. člen (pravna podlaga) Pravna podlaga za izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega nacrta (v nadaljevanju: SD ZN) je Zakon o prostorskem nacrtovanju (ZPNacrt, Ur. list. RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ- -C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US), Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07) ter vsi ostali relevantni zakonski ter podzakonski predpisi. 2. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev ZN) Obcina Mislinja je v letu 2002 sprejela Odlok o zazidalnem nacrtu poslovnega središča Lopan v Mislinji (Uradni list RS, št. 14/02). Na predmetnem območju je bila predvidena postavitev objektov A, B in C, namenjenih centralnim dejavnostim (poslovnim, trgovskim, storitvenim) in stanovanjem. Objekta A in B sta bila s spremembami ZN v letu 2004 spremenjena v enovit objekt, ki je bil tudi zgrajen, medtem ko do gradnje objekta C ni prišlo. Podana je pobuda uporabnikov že zgrajenega objekta, da se zanj določijo pogoji, pod katerimi bi lahko na tem objektu dopustili dozidave, prezidave in rekonstrukcije. Pri nacrtovani spremembi ne bo poseženo v rešitve gospodarske javne infrastrukture. 3. člen (območje, vsebina in oblika sprememb in dopolnitev ZN) Obmocje SD ZN zajema s stavbo pozidana zemljišca na območju ZN s parc. št. 842/70 in 842/79, obe k.o. Mislinja. Glede na potrebe, izražene tekom postopka, se lahko območje tudi spremeni. Predmet SD ZN je določitev pogojev, pod katerimi se lahko na že zgrajenem objektu dopustijo dozidave, prezidave in rekonstrukcije. SD ZN se izvedejo v tekstualnem delu odloka. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) V postopku priprave SD ZN pridobitev strokovnih podlag ni predvidena, se pa te lahko po potrebi tudi izdelajo. 5. člen (udeleženci v postopku priprave SD ZN) Pripravljavec, pobudnik in narocnik je Obcina Mislinja. Nacrtovalca bo izbral narocnik. Za pripravo SD ZN se smernice in mnenja nosilcev urejanja ne pridobivajo. Po potrebi bodo uporabljene smernice oziroma mnenja, pridobljena v postopku priprave Odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki je trenutno v pripravi. Če se v postopku priprave SD ZN Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 ugotovi, da je treba pridobiti dodatne smernice in mnenja, se le te naknadno pridobijo v tem postopku. 6. člen Roki za pripravo sprememb in dopolnitev ZN Za pripravo SD ZN so opredeljeni naslednji okvirni roki: aktivnost nosilec, rok Sklep o začetku priprave SD ZN Lopan župan objava Sklepa v uradnem glasilu dec.16 razpis in izbor načrtovalca 15 dni pridobitev in potrditev strokovne rešitve 15 dni priprava dopolnjenega osnutka akta 7 dni javno naznanilo o JR in JO doSD ZN 7 dni javna razgrnitev in javna obravnava 30 dni prva obravnava na OS v času javne razgrnitve analiza pripomb in priprava stališč do pripomb 15 dni opredelitev župana do pripomb 7 dni izdelava usklajenega predloga SD ZN 15 dni druga obravnava in sprejem SD ZN na OS objava SD ZN v uradnem glasilu 7. člen Obveznosti v zvezi s financiranjem Stroške priprave prostorskega akta in postopka nosi Občina Mislinja. 8. člen Objava in zacetek veljavnosti sklepa Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani obcine ter zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3505 - 02/2016 Datum: 29.12.2016 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 914. Sklep o valorizačiji povprečnih stroškov komunalne opreme za objekte na območju Občine Mislinja Na podlagi 108. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, 33/07, 108/09, 57/12 in109/12), 5. člena Odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, vrednosti in plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v Občini Mislinja (Uradni list RS, št. 35/97 in 37/98) in 17. člena Statuta občine Mislinja (Uradni list RS št 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), je Občinski svet Mislinja na 15. seji sveta, dne 22.12. 2016 sprejel naslednji SKLEP O VALORIZACIJI POVPREČNIH STROŠKOV KOMUNALNE OPREME ZA OBJEKTE NA OBMOČJU OBČINE MISLINJA I. Povprečni stroški komunalne opreme v letu 2017 na območju Občine Mislinja se določijo v znesku 126,16 EUR na m2 stavbišča. II. Povprečni stroški komunalne opreme na 1 m2 stavbišča za posamezno komunalno opremo znašajo: individualna raba: EUR/ m2 delež Kanalizacijsko omrežje 20,20 (16 %) vodovodno omrežje 12,62 (10 %) električno omrežje 12,62 (10 %) telefonsko omrežje 5,03 (4 %) SKUPAJ: 50,47 (40 %) kolektivna raba: EUR/ m2 delež makadamska cesta 37,85 (30 %) asfaltna prevleka 12,62 (10 %) meteorna kanalizacija 15,12 (12 %) javna razsvetljava 10,10 (8 %) SKUPAJ: 75,69 (60 %) III. Pri odmeri višine komunalnega prispevka se upoštevata kriterija lokacije stavbnega zemljišča glede na razvrstitev v posamezna območja v občini in namembnost objekta tako, da se upošteva ustrezen korekcijski faktor. a) korekcijski faktor glede na lokacijo objekta: • KL = 0,75 za I. območje • KL = 0,50 za II. območje • KL = 0,25 za III. območje b) korekcijski faktor glede namembnosti objekta: • KN = 1,00 za počitniške hiše, • KN = 0,60 za proizvodne in poslovne objekte, • KN = 0,40 za stanovanjske objekte, • KN = 0,30 za kmetijske gospodarske objekte in • KN = 0,20 za garaže in športne objekte. Pri izračunu stroškov komunalne opremljenosti se upošteva tista komunalna infrastruktura, na katero je mogoče objekt priključiti oz. jo uporabljati pod normalnimi pogoji. Pogoje določi občinski svet s sklepom. IV. Od povprečnih stroškov komunalne ureditve stavbnega zemljišča se odštejejo vsa pretekla namenska plačila zavezanca v izgradnjo komunalne infrastrukture na območju predvidene gradnje v višini plačil, ki se valorizirajo glede na čas vlaganja, največ do višine, po tem sklepu ovrednotenih stroškov komunalne ureditve za tisto infrastrukturo, v katero je zavezanec vlagal. Med namenska vlaganja v izgradnjo komunalne infrastrukture ne štejejo plačani prispevki upravljalcem za priključitev objekta na komunalno infrastrukturo. V. Stroški komunalne opreme za 1 m2 stavbišča oz. stavbne parcele na območjih kompleksne gradnje, ki se urejajo s prostorsko izvedbenimi akti, se obračunajo na osnovi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za posamezno območje. Pri odmeri komunalnega prispevka za priključitev na javno kanalizacijo se upošteva Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč s kanalizacijsko Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 infrastrukturo v Občini Mislinja (Uradni list RS št. 106/08 in 77/2009). Pri izračunu komunalnega prispevka za priključite na javni vodovod se upošteva Sklep o določitvi sofinanciranja uporabnikov za priključitev na javni vodovod (Uradni list RS, št. 27/99) VI. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2017 dalje. Številka: 350-016/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan 915. Sklep o valorizaciji vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mislinja za leto 2017 Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št 102/04 - UPB-1, 14/05, 126/07 in 57/09), 1. alineje 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/12 in 27/16), ter 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 77/96, 37/98, 17/01 in 131/2003) je Občinski svet Občine Mislinja na 15 seji, dne 22.12.2016 sprejel SKLEP O VALORIZACIJI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MISLINJA ZA LETO 2017 1. člen Valorizirana vrednost točke iz leta 2016 za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Mislinja za leto 2017 je 0,00048317519 € 2. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2017 dalje. I. Splošni del Številka: 422-01/2016 Datum: 22.12.2016 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA OPLOTNICA 916. Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2015 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU, 110/02 - ZDT-B, 127/06 - ZJZP, 14/07 -ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/10, 110/11 -ZDIU12, 104/12 - ZIPRS1314, 46/13 - ZIPRS1314-A, 82/13 - ZIPRS1314-C, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 95/14 - ZIPRS1415-C, 14/15 -ZIPRS1415-D) in 16. člena Statuta Občine Oplotnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 49/2015), je občinski svet na 10. redni seji dne 22. decembra 2016 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE OPLOTNICA ZA LETO 2015 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2015. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2015 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Oplotnica za leto 2015. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2015 ter o njihovi realizaciji v tem letu. Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2015 izkazuje: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Sprejet Veljavni ZAKLJUČNI Indeks Indek Konto K2/K3 proračun 2015 proračun 2015 RAČUN 2015 (3)/(1) s (3)/(2 (1) (2) (3) ) I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.041.931,00 3.138.485,77 3.149.975,88 103,6 100,4 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.549.725,00 2.595.925,00 2.552.305,73 100,1 98,3 70 DAVČNI PRIHODKI 2.337.925,00 2.376.925,00 2.348.675,31 100,5 98,8 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.155.615,00 2.155.615,00 2.129.697,00 98,8 98,8 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 95.860,00 123.860,00 119.628,60 124,8 96,6 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 86.450,00 97.450,00 99.325,58 114,9 101,9 706 DRUGI DAVKI 0,00 0,00 24,13 — — 71 NEDAVČNI PRIHODKI 211.800,00 219.000,00 203.630,42 96,1 93,0 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 96.280,00 100.280,00 94.368,77 98,0 94,1 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 1.700,00 1.700,00 3.405,29 200,3 200,3 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 6.700,00 6.700,00 9.112,33 136,0 136,0 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 500,00 500,00 255,00 51,0 51,0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 106.620,00 109.820,00 96.489,03 91,5 87,9 72 KAPITALSKI PRIHODKI 320,00 320,00 1.247,66 389,9 389,9 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NOPREDM. SRED. 320,00 320,00 1.247,66 389,9 389,9 73 PREJETE DONACIJE 0,00 1.950,00 1.950,00 — 100,0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH DAVKOV 0,00 1.950,00 1.950,00 — 100,0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 491.886,00 540.290,77 594.472,49 120,9 110,0 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 461.886,00 510.290,77 594.472,49 128,7 116,5 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAŽVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 30.000,00 30.000,00 0,00 0,0 0,0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 3.123.451,00 3.220.005,77 3.194.690,04 102,3 99,2 40 TEKOČI ODHODKI 961.215,00 1.014.140,00 993.254,85 103,3 97,9 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 223.434,00 224.833,00 218.013,01 97,6 97,0 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 33.151,00 32.378,00 29.606,81 89,3 91,4 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 616.899,00 677.448,00 668.273,24 108,3 98,7 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 40.731,00 27.781,00 27.703,01 68,04 99,7 409 REZERVE 47.000,00 51.700,00 49.658,78 105,7 96,1 41 TEKOČI TRANSFERI 1.421.780,00 1.348.938,00 1.345.968,29 94,7 99,8 410 SUBVENCIJE 36.500,00 37.402,00 37.401,57 102,5 100,0 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 767.700,00 696.347,00 695.412,97 90,6 99,9 412 TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 140.758,00 134.528,00 133.801,07 95,1 99,5 413 DRUGI DOMAČI TRANSFERI 476.822,00 480.661,00 479.352,68 100,5 99,7 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 697.256,00 806.966,77 805.506,09 115,5 99,8 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 697.256,00 806.966,77 805.506,09 115,5 99,8 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 43.200,00 49.961,00 49.960,81 115,7 100,0 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 21.200,00 21.200,00 21.200,00 100,0 100,0 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 22.000,00 28.761,00 28.760,81 130,7 100,0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) (I.-II.) -81.520,00 -81.520,00 -44.714,16 54,9 54,9 (Skupaj prihodki minus odhodki) III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) (I.-7102)- -40.789,00 -53.739,00 -17.011,15 41,7 31,7 (II.-403-404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANKLJAJ) (70+71)- 166.730,00 232.847,00 213.082,59 127,8 91,5 (40+41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 15.000,00 15.000,00 16.237,31 108,3 108,3 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 15.000,00 15.000,00 16.237,31 108,3 108,3 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 15.000,00 15.000,00 16.237,31 108,3 108,3 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 15.000,00 15.000,00 16.237,31 108,3 108,3 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 200.000,00 200.000,00 330.000,00 165,0 165,0 50 ZADOLŽEVANJE 200.000,00 200.000,00 330.000,00 165,0 165,0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 200.000,00 200.000,00 330.000,00 165,0 165,0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 188.710,00 188.710,00 305.040,66 161,7 161,7 55 ODPLAČILA DOLGA 188.710,00 188.710,00 305.040,66 161,7 161,7 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 188.710,00 188.710,00 305.040,66 161,7 161,7 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -55.230,00 -55.230,00 -3.517,51 6,4 6,4 (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 11.290,00 11.290,00 24.959,34 221,1 221,1 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 81.520,00 81.520,00 44.714,16 54,9 54,9 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 55.230,00 55.230,00 55.230,00 31.12.PRET. LETA 3. člen Občina Oplotnica Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2015 Matjaž Orter, župan se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na _ spletnih straneh občine Oplotnica http://www.oplotnica.si. Številka: 14.10/2016 Datum: 22.12.2016 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 OBČINA RADENCI 917. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci Na podlagi tretjega odstavka 58. člena in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) v povezavi z 58. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS št. 96/15 in 46/16), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 14. redni seji, dne 29.12.2016, sprejel ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE RADENCI I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo). 2. člen (1) Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Kot zazidano stavbno zemljišče se štejejo čiste tlorisne površine stanovanj (sobe, hodniki v stanovanju, predsobe, kuhinja, kopalnica, shramba in drugi zaprti prostori stanovanja -mišljeni so samo bivalni prostori v katerih stanujejo ljudje oziroma služijo neposredno za bivanje) in garaže za osebne avtomobile. (2) Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. (3) Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, peskokopi, glinokopi, površine za obratovanje bencinskih servisov, odlagališča odpadkov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. (4) Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. 3. člen Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). II. Območja za plačevanje nadomestila 4. člen (1) Nadomestilo se plačuje na celotnem območju Občine Radenci. (2) Na območjih ali delih območij se nadomestilo ne plačuje, če zazidano stavbno zemljišče ni opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem. (3) Šteje se za nezazidano stavbno zemljišče, če je zagotovljen priključek na vodovod in elektriko, in to tako, da je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje nezazidanega stavbnega zemljišča največ 100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav. III. Merila za določanje nadomestila za zazidana stavbna zemljišča 5. člen Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: 1. lega stavbnega zemljišča; 2. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnosti priključitve na te objekte in naprave; 3. vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča; 4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. 6. člen Glede na lego se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja : • Prvo območje obsega območje naselja Radenci. • Drugo območje obsega naselja Boračeva, Hrastje Mota, Rihtarovci, Šratovci, Turjanci, Paričjak in Kapelski Vrh. • Tretje območje obsega vsa ostala naselja in dele naselij, ki niso zajeta v prvem in drugem območju. 7. člen (1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in zagotovitev priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami: 1. a) cesta v asfaltni oziroma protiprašni izvedbi 20 točk b) cesta v makadamski izvedbi 10 točk 2. kanalizacija 20 točk 3. javni vodovod 10 točk 4. elektrika 10 točk 5. telefonsko in telekomunikacijsko omrežje 15 točk 6. javna razsvetljava 10 točk 7. kabelska televizija 10 točk (2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče zagotovljen priključek na javno kanalizacijo, vodovod, elektriko, javno razsvetljavo in kabelsko televizijo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav. (3) Pri telefonskem in telekomunikacijskem omrežju se upošteva dejanska priključitev objekta na telefonsko in telekomunikacijsko omrežje. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (4) Vodovod in kanalizacija se točkujeta samo tam, kjer z njima upravlja komunalno podjetje ali je v upravljanju vaščanov - tako imenovani skupni vodovod, na katerega je priključeno 5 in več gospodinjstev. (5) Točka 1 se ocenjuje samo po enem kriteriju, kriterija a) in b) se ne seštevata. 8. člen Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena: • A - na stavbna zemljišča za stanovanjske namene; • B - na stavbna zemljišča, ki služijo kmetijskim dejavnostim in pomožni objekti za kmetijske dejavnosti (hlevi, silosi, lope, garaže za kmetijsko mehanizacijo itd.); • C - na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnih in telekomunikacijskih storitev, upravne dejavnosti, odvetništvo, notarstvo, zavarovalništvo, menjalnice, leasing prodaja in igralništvo; • D - na stavbna zemljišča za poslovne namene industrijskih dejavnosti, obrtnih dejavnostih in obrti podobnih dejavnosti ter ostale dejavnosti poslovnega namena; • E - na stavbna zemljišča za počitniške objekte ter druge nikjer zajete dejavnosti; • F - na stavbna zemljišča za poslovne namene - vsa vrsta trgovine, hotelirstvo, zdraviliška dejavnost, gostinstvo. 9. člen Vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami po naslednji tabeli: Lega zemljišča Namen uporabe z območja A B C D E F 1. območje 220 50 1000 600 600 620 2. območje 210 20 750 560 500 580 3. območje 200 10 500 500 400 540 10. člen Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upošteva izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti: Šifra iz SKD Dodatno število točk/m2 H53 Poštna in kurirska dejavnost 1800 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2000 J61 Telekomunikacijske dejavnosti 1800 R92 Prirejanje iger na srečo 2000 L68.31 Posredništvo v prometu z nepremičninami 600 G47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili z več kot šestimi zaposlenimi 500 I Gostinstvo z več kot šestimi zaposlenimi 500 IV. Merila za druga zazidana stavbna zemljišča 11. člen (1) Parkirišča, nepokrita skladišča, gostinski vrtovi, delavnice na prostem, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov in ostala druga zazidana stavbna zemljišča se točkujejo po naslednji tabeli: Bencinski servis Parkirišča, nep.skladišča, gost.vrtovi, delavnice na prostem Ostala druga zazidana stavbna zemljišča 4000 točk/m2 260 točk/m2 150 točk/m2 (2) Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa, kjer se opravlja točenje goriva. 12. člen Druga zazidana stavbna zemljišča iz 11. člena se točkujejo po kriterijih iz tega člena brez upoštevanja točk za komunalno opremo iz 7. člena tega odloka. V. Merila za nezazidana stavbna zemljišča 13. člen (1) Število točk za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe določi po naslednji tabeli: Lega zemljišča Stanovanjski Počitniški Poslovni Območje objekti objekti namen 1. območje 30 70 70 2. območje 25 65 65 3. območje 20 60 60 (2) Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 7. členu tega odloka. (3) Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča. (4) Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejši. VI. Oprostitev plačila 14. člen Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva, politične stranke ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna ter za druge zakonske izjeme. 15. člen (1) Zavezanci za plačilo nadomestila - fizične osebe, pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinski upravi vložijo zahtevek za odložitev ali oprostitev plačila nadomestila. (2) Plačila nadomestila se na zahtevo za dobo pet let od izdaje gradbenega dovoljenja oprosti zavezanec, ki bo gradil novo družinsko stanovanjsko hišo (oprosti se ga plačila za ta objekt) oziroma oprosti zavezanec, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe od dneva sklenitve kupoprodajne pogodbe (oprosti se ga plačila nadomestila za to stanovanje). (3) Plačila nadomestila se na zahtevo za dobo treh let od izdaje gradbenega dovoljenja oprosti zavezanec, ki bo gradil objekt za opravljanje poslovno-gospodarske dejavnosti (oprosti se ga plačila nadomestila za ta objekt). (4) Na obrazloženo zahtevo se lahko zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila, če zavezanec prejema socialno pomoč. (5) Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila vloži zavezanec pri občinski upravi Občine Radenci. Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila se v primeru, ko zavezanec še ni prejel odločbe FURS-a posreduje občinski upravi skupaj z dokazili. V primeru že izdane odločbe FURS-a pa je možna pritožba skladno s pravnim poukom v izdani odločbi. (6) Zahtevku za oprostitev plačila nadomestila se ne ugodi, oz. se že odobrena oprostitev ukine, če se v postopku ugotavljanja dejanskega stanja ugotovi, da Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavezancev in drugih oseb, ki živijo z zavezancev v isti stanovanjski enoti, da z zavezancem živijo osebe, ki pridobivajo dohodke, da zavezanec ni na novo začel s proizvodnjo dejavnostjo. (7) O oprostitvi plačila nadomestila odloča župan in sicer na osnovi predloga strokovne komisije za pritožbe, ki jo imenuje župan. (8) Na osnovi predloga strokovne komisije za pritožbe in odločitve župana pristojni finančni urad izda ustrezno odločbo. VII. Določanje višine nadomestila 16. člen Višina nadomestila po merilih iz 7., 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oziroma s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila. 17. člen (1) Finančni urad RS izda zavezancem odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. (2) Obveznost se odmeri letno s tem, da pravne osebe plačujejo nadomestilo mesečno, fizične osebe pa plačujejo nadomestilo v dveh obrokih. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem in vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. 18. člen (1) Vrednost točke za izračun nadomestila določa Občinski svet Občine Radenci s sklepom. Za leto 2017 je določena vrednost točke s tem odlokom. (2) Vrednost točke za leto 2017 je 0,0013 EUR. (3)Vrednost točke se določi do konca leta za naslednje leto. 19. člen (1) Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz obstoječih baz za odmero NUSZ in iz drugih uradnih evidenc. (2) Zavezanci so dolžni sporočiti spremembo vrste dejavnosti, spremembo poslovne in stanovanjske površine ter vse druge za odmero NUSZ pomembne spremembe v 15 dneh od dneva, ko je taka sprememba ob dejstvu nastala. (3) Na zahtevo pristojnega finančnega urada ali občinske uprave so zavezanci dolžni sporočiti vse zahtevane podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila. VIII. Kazenske določbe 20. člen (1) Z denarno kaznijo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne prijavi vsake spremembe v 30 dneh od dneva nastanka (19. člen) oziroma ne poda resničnih podatkov. (2) Odgovorna oseba pravne osebe oziroma fizična oseba se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo 100 EUR. IX. Prehodna in končna določba 21. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Radenci (Uradne objave Občine Radenci, št. 38/04). 22. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2017 dalje. Številka: 4224-0001/2016-70 Datum: 30.12.2016 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 918. Sklep o določanju nadomestila služnosti na nepremičnem premoženju v lasti Občine Radenci Na podlagi 31. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur. list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-1I, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 14. redni seji 29.12.2016 sprejel naslednji SKLEP 1. S tem sklepom se določa nadomestilo služnosti na nepremičnem premoženju v lasti Občine Radenci. 2. Služnostna pravica je odplačna, razen če je s predpisom drugače določeno. Zavezanec za plačilo nadomestila je investitor ali služnostni upravičenec. Stroški postopka podelitve služnostne pravice bremenijo zavezanca za nadomestilo. Stroške mora zavezanec plačati, preden se mu izroči vknjižbeno dovoljenje. 3. Območje občine je glede podeljevanja služnostne pravice razdeljeno na enaka območja, kot območja stavbnih zemljišč. Stavbna zemljišča so glede na lokacijo razvrščena na tri območja: I. območje območje naselja Radenci II. območje naselja Boračeva, Hrastje Mota, Rihtarovci, Šratovci, Turjanci, Paričjak in Kapelski Vrh III. območje Vsa ostala naselja in dele naselij, ki niso zajeta v prvem in drugem območju. 4. Višina nadomestila se določi glede na območje ter namensko rabo zemljišča, razvidno iz prostorskih aktov, v EUR/m2 brez DDV, in sicer: območje I. II. III. stavbna zemljišča 20 16 13 Kmetijska, gozdna in ostala zemljišča 5 3 1 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 5. Najmanjši znesek nadomestila za služnost na stavbnem zemljišču brez davka znaša 50,00 EUR, na kmetijskem in drugih zemljiščih pa 20,00 EUR. 6. Nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice se praviloma obračuna v enkratnem znesku. Izročitev vknjižbenega dovoljenja investitorju ali služnostnemu upravičencu je možna šele po plačilu obveznosti. V primeru, da je investitor ali služnostni upravičenec plačal nadomestilo za ustanovitev služnostne pravice, pa se kasneje izkaže, da služnosti ne potrebuje in da na predmetu služnosti še ni izvedel nobenih aktivnosti, se mu po vložitvi vloge za vrnitev nadomestila in izbrisu služnostne pravice iz zemljiške knjige nadomestilo v nerevaloriziranem znesku vrne. Po poteku obdobja podelitve služnostne pravice oz. v primeru, da je investitor oz. služnostni upravičenec na nepremičnini, ki je obremenjena s služnostno pravico že izvajal aktivnosti, pa želi predčasno prekini služnostno pravico, se nadomestilo ali sorazmerni del le-tega zavezancu ne vrne. 7. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine Radenci. Številka: 410-0073/2016-2 Datum: 30.12.2016 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 919. Sklep o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v Občini Radenci Na podlagi 28. čelna in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih ((Ur.l. RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 36/10), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur.l. RS, št. 77/05, 120/05, 93/15), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12, 105/12, 85/14, 95/14, 90/15, 102/15) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradne objave Občine Radenci - Lokalni časopis Prepih, št. 2/11, 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 14. redni seji, dne 29.12.2016 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV ZA PREDŠOLSKO VZGOJO V OBČINI RADENCI 1. člen Cena programa predšolske vzgoje za Vrtec Radenci -Radenski mehurčki (za vse tri enote na območju Občine Radenci »Mehurčki« Radenci, »Grozdek« Kapela in »Na hribčku« Janžev Vrh) je enotna in znaša za vse starostne skupine: I. Dnevni program (6-9 ur) • starostno obdobje (do treh let) 387,62 EUR • starostno obdobje (od treh do 6 let) 387,62 EUR • Kombinirani oddelek (1-6 let) 387,62 EUR II. Poldnevni program (4-6 ur) - 60% cene dnevnega programa, s prehrano • starostno obdobje (do treh let)232,58 EUR • starostno obdobje (od treh do 6 let) 232,58 EUR • Kombinirani oddelek (1-6 let) 232,58 EUR 2. člen Stroški neporabljenih živil na otroka v dnevnih programih znašajo 1,25 EUR. 3. člen Za čas, ko je otrok upravičeno odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za višino dnevnih stroškov živil v sorazmernem deležu plačila staršev. Odsotnost otroka je starš oz. skrbnik dolžan sporočiti najkasneje do 9. ure tistega dne, ko otroka ni v vrtec. Če je otrok zaradi daljše bolezni neprekinjeno odsoten in želijo starši uveljavljati znižano plačilo, lahko podajo Vlogo za uveljavitev pravice do znižanja oziroma oprostitve plačila vrtca za čas neprekinjene odsotnosti otroka iz vrtca zaradi daljše bolezni (najmanj 14 dni - do 3 mesecev). Obrazci za uveljavljanje znižanega plačila vrtca za čas odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni so Priloga 1 tega sklepa. Starši lahko dobijo obrazce v tajništvu vrtca in občine ali na spletni strani http://www.radenci.si. 3. člen Starši, ki želijo za svojega otroka ob enomesečni odsotnosti v času poletnih počitnic rezervirati mesto v vrtcu in v izbrani enoti, plačajo rezervacijo v višini 50 % njihovega plačilnega razreda - za tisti mesec, ko je otrok v celoti odsoten. V primeru, da starši otroka v času počitnic izpišejo iz vrtca, je otrok po počitnicah oz. pri ponovnem vpisu razporejen v enoto in oddelek, kjer so še razpoložljiva prosta mesta. Starši, ki otroka ne pripeljejo v vrtec na datum vpisa, kot je naveden v pogodbi med njimi in vrtcem in v tajništvo vrtca vsaj en teden prej ne dostavijo ustreznega dokazila o odloženem vstopu, so za obdobje od datuma vpisa do dejanskega vstopa otroka v vrtec, dolžni plačati 50 % višine njihovega plačilnega razreda. 4. člen Staršem otrok, za katere je Občina Radenci po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa in imajo v vrtec vključenih več otrok hkrati, dodatno znižanje iz 2. člena tega sklepa preneha veljati, saj z uveljavitvijo ZUJF za drugega otroka krije ceno programa do višine 70% in za tretjega otroka v celoti, proračun države. 5. člen Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen vzgojno-varstvenih storitev programov v javnih vrtcih na območju Občine Radenci, št. 6020001/2015-2, z dne 4. 2. 2015. 6. člen Ta Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Radenci. Veljati prične naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2017. Številka: 601-0001/2016-15 Datum: 30.12.2016 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan 920. Sklep o določitvi višine subvencionirane cene omrežnine za izvajanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2017 v Občini Radenci Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (u.l. RS, št. 39/06 -UPVB, 49/06 - ZmetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 5. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (u.l. RS, št. 63/09) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slov. občin 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 14. redni seji dne, 29.12.2016 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VIŠINE SUBVENCIONIRANE CENE OMREŽNINE ZA IZVAJANJE STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA LETO 2017 V OBČINI RADENCI 1. Občina Radenci bo subvencionirala ceno omrežnine za izvajanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2017 v Občini Radenci in sicer v višini 30 %, kar znaša za priključek do DN20, 2,07276 EUR/mesec (brez DDV). Subvencija omrežnine za priključek ostalih zmogljivosti se bo izračunala v enakem odstotku od cene omrežnine za posamezni priključek. Občina Radenci bo subvencionirala ceno uporabe javne infrastrukture samo za gospodinjstva in neprofitne organizacije, subvencije bo pokrila iz sredstev občinskega proračuna. Za vse pridobitne uporabnike javne službe v občini se potrdijo in veljajo predračunske cene javne službe. 2. Sredstva subvencije bo Občina Radenci nakazovala koncesionarju podjetju SIM d.o.o., občinskemu izvajalcu gospodarske javne službe. 3. Ta sklep stopi v veljavo 01.01.2017. Številka: 3553-0004/2016-9 Datum: 30.12.2016 Občina Radenci Janez Rihtarič, župan OBČINA RUŠE 921. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Ruše za leto 2017 Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 UPB1, 56/08, 94/09 Odl. US: U-I-278/07-17, 4/10, 20/11, 100/11, 111/13, 68/16), Pravilnika o sofinanciranju programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Ruše (UGSO, št. 6/15), objavlja Občina Ruše JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU LJUBITELJSKIH KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI RUŠE ZA LETO 2017 I. Naročnik: Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše II. Predmet razpisa so naslednje vsebine: • sofinanciranje področij dejavnosti, kot so: glasbeno (vokalno in instrumentalno), gledališko, lutkovno, folklorno, plesno, mažoretno, filmsko, video, likovno, ročnodelsko, fotografsko, literarno in etno dejavnost, ki se izvaja v okviru programov izvajalcev na področju ljubiteljske kulture, • izobraževanje in strokovno usposabljanje za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, • prireditve in projekti, ki presegajo osnovno dejavnost društva oz. sekcije. • Predmet tega razpisa ni delitev sredstev za: • stroške, ki so vezani na program dela, ni pa jih možno oceniti po merilih in kriterij, določenih v prilogi pravilnika; • investicije v gradnjo prostorov ali investicijska vzdrževanja, namenjena izvajanju kulturnih prireditev oz. v obnove kulturnih prostorov. III. Pravico do sofinanciranja ljubiteljskih kulturnih programov na tem razpisu imajo društva registrirana za izvajanje programov na področju ljubiteljske kulture ter ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirane dejavnosti s področja ljubiteljske kulture in izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • registrirani za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti, • imajo sedež v Občini Ruše in delujejo na območju občine Ruše, • dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih, • delujejo na področju ljubiteljske kulture najmanj eno leto, • vsako leto ob razpisu za tekoče leto oz. najkasneje do konca leta predložijo poročilo o realizaciji programov ter poročilo o doseženih uspehih pri izvajanju dejavnosti, • skrbijo za izobraževanje strokovnega kadra, • v svojih objavah navajajo Občino Ruše kot sofinancerja prireditve, • se odzovejo na poziv občine k sodelovanju na prireditvah, ki jih organizira Občina Ruše. IV. Okvirna višina sredstev: Okvirna višina sredstev je zagotovljena v proračunu Občine Ruše za leto 2017 v skupni višini 41.284,00 EUR na proračunski postavki 825/412000 Materialni stroški-izvajanje kulturnih programov, in sicer: • za sofinanciranje kulturnih programov v višini 26.284,00 EUR in • za sofinanciranje kulturnih prireditev in projektov v višini 15.000,00 EUR V. Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na uradni spletni strani Občine Ruše www.ruse.si, kjer bo dosegljiva razpisna dokumentacija. Podrobnejše informacije lahko dobite od dneva objave do izteka prijavnega roka v: • prostorih Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše, pri Hedviki Potočar, v času uradnih ur. V ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro ter v sredo od 13.30 ure do 16.30 ure in • na sedežu JSKD OI Ruše, Falska c. 24, 2342 Ruše, pri Zvezdani Remšak, od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro. VI. Oddaja prijav: Prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ-JAVNI RAZPIS-KULTURA 2017« Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 posredovati na naslov Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše. Na hrbtni strani mora biti napisan naziv in polni naslov vlagatelja. Pravočasno prispela vloga je tista, ki jo prejme sprejemna pisarna Občine Ruše najkasneje do 2. februarja 2017 do 12. ure. Za prepozno se šteje vloga, ki ne bo prispela v sprejemno pisarno Občine Ruše do vključno 2. februarja 2017 do 12. ure. Vlagatelji lahko za opremo kuverte uporabijo priložen obrazec za odpremo. VII. Odpiranje prijav: Komisija za vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnost v Občini Ruše v letu 2017, imenovana s sklepom župana, bo odpiranje prijav opravila v prostorih Občine Ruše. Odpiranje ne bo javno. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 3 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v roku 5-ih dni, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki ne bodo prispele do 2. februarja 2017 do 12. ure, se kot prepozne zavržejo. O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni najkasneje do 3. aprila 2017. VIII. Odločbo, na predlog Komisije za vodenje postopka, izda direktor občinske uprave oziroma od njega pooblaščena oseba. • Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vloži pritožbo v roku 15 dni od dneva prejema odločbe, na župana Občine Ruše. Prepozno vložene pritožbe se zavržejo, neupravičene zavrnejo. IX. Pogodbe o sofinanciranju bodo z upravičenci sklenjene po dokončnosti odločbe. X. Poraba dodeljenih sredstev: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. Neporabljena sredstva se ne prenašajo v naslednje leto. Številka: 610-0133/2016 Datum: 22. 12. 2016 Občina Ruše Uroš Razpet, župan OBČINA VERŽEJ 922. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Veržej Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US:Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010-ZUKN, 57/2011) in 15. člena Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 61/2016) je Občinski svet Občine Veržej na svoji 14. redni seji, dne 20.12.2016 sprejel ODLOK O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI VERŽEJ 1 Splošne določbe 1. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Veržej, način njihovega izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Veržej (v nadaljevanju: občina). 3. člen (lokalne gospodarske javne službe) Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne gospodarske javne službe določene s tem odlokom. 2 Način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb 4. člen (način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) (1) Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva. (2) Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi: • organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije), • vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev, • pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, • pravice in obveznosti uporabnikov, • vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja, • vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, • druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj lokalne gospodarske javne službe. 3 Lokalne gospodarske javne službe 5. člen (obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe) (1) Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. (2) Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem odlokom. (3) Izbirne lokalne gospodarske javne službe so določene s tem odlokom. 6. člen (obvezne lokalne gospodarske javne službe) (1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, 6. urejanje in čiščenje javnih površin, 7. vzdrževanje občinskih javnih cest, 8. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču, 9. pogrebna in pokopališka dejavnost. (2) Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon. 7. člen (izbirne lokalne gospodarske javne službe) Na območju občine se kot izbirne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: • vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziščem državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja. 8. člen (območje opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb Lokalne gospodarske javne službe iz 6. in 7. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 4. člena tega odloka za posamezno lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno. 9. člen (javne dobrine) (1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur. (2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače. (3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere ne določa drugače. 4 Oblike zagotavljanja javnih služb 10. člen (oblike zagotavljanja javnih služb) Občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah: • v režijskem obratu, • v javnem podjetju, • z dajanjem koncesij. 4.1 Režijski obrat 11. člen (režijski obrat) (1) Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. (2) Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota občinske uprave oziroma službe občine. (3) Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana. (4) Režijski obrat ni pravna oseba. (5) Občina opravlja v režijskem obratu lokalne gospodarske javne službe iz šeste točke prvega odstavka 6. člena tega odloka. 4.2 Javno podjetje 12. člen (javno podjetje) (1) Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več lokalnih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. (2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom. (3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja. (4) V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. (5) Občina opravlja v javnem podjetju lokalne gospodarske javne službe iz prve, druge, četrte in pete točke prvega odstavka 6. člena tega odloka. 4.3 Koncesija 13. člen (koncesija) (1) Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. (2) Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta. (3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine. (4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb. (5) Občina opravlja s podelitvijo koncesije lokalne gospodarske javne službe iz tretje, sedme, osme in devete točke prvega odstavka 6. člena tega odloka. 14. člen (javni razpis) (1) Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente: • predmet koncesije, • območje, za katero se podeljuje koncesija, • pogoje za koncesijo, • pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • pričetek in trajanje koncesije, • merila za izbiro koncesionarja, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom. (3) Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni. 15. člen (izbira koncesionarja) (1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo. (2) O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan. (3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan. 5 Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge 16. člen (strokovotehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava. (2) Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na: • razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodarskih javnih služb, • investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb, • informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb, • postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, • postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, • strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe, • strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem lokalnih gospodarskih javnih služb, • določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb, • dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb. (3) Naloge iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. 6 Varstvo uporabnikov javnih dobrin 17. člen (varstvo uporabnikov javnih dobrin) Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki jo ustanovi občinski svet s posebnim aktom. 18. člen (komisija za varstvo uporabnikov javnih dobrin) Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku: • zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu občine in županu občine, • zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine. 19. člen (dolžnost sklenitve pogodbe) V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje. 20. člen (pripombe in predlogi Komisije za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin) (1) Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Komisije varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku. (2) Občinski svet je dolžan obvestiti Komisijo za vloge, pritožbe in varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog. 7 Financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb 21. člen (financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb) Lokalne gospodarske javne službe se financirajo: • s ceno javnih dobrin, • iz proračunskih sredstev, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. 22. člen (cena proizvoda ali storitve) (1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. (2) Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akt ali odlok občine v skladu z zakonom. (3) Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. (4) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. 23. člen (proračunsko financiranje) Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. 8 Prehodne in končne določbe Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 24. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o gospodarskih javnih službah na območju Občine Veržej (Uradni list RS, št. 11/2002, 41/2004, 44/2004). 25. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0321-2/2016-23; 354-3/2016-23 Datum: 20.12.2016 Občina Veržej Slavko Petovar, župan poglavjih, nato pa se dobljeni znesek komunalnega prispevka pomnoži s faktorjem olajšave. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. 2. člen (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 07-1/2016 - 13 Datum: 23.12.2016 Občina Videm Friderik Bračič, župan OBČINA VIDEM 923. Odlok o dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Videm Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS, št. 95/07) in 16. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2016-UPB-2) je Občinski svet občine Videm na 19. redni seji dne 23.12.2016 sprejel ODLOK ODOPOLNITVAH ODLOKA O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA NA OBMOČJU OBČINE VIDEM 1. člen (1) V 18.členu se doda tretji odstavek, ki glasi: (3)Za nestanovanjske stavbe z začetno klasifikacijsko oznako »12« po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur.l. RS, št. 109/2011), se določi olajšava, tako da faktor olajšave znaša 0,4. Olajšava se upošteva na način, da se komunalni prispevek določi na način kot je to določeno v prejšnjih OBČINA VITANJE 924. Odlok o proračunu Občine Vitanje za leto 2017 Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 16. člena statuta Občine Vitanje-UPB1 (UGSO št. 20/2012) je Občinski svet Občine Vitanje na 14. redni seji dne 29. 12. 2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE VITANJE ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Vitanje za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.068.227,35 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.748.767,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1.687.752,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.560.257,00 703 Davki na premoženje 69.915,00 704 Domači davki na blago in storitve 57.580,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 61.015,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 53.965,00 711 Takse in pristojbine 1.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 400,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 150,00 714 Drugi nedavčni prihodki 5.500,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 125.000,00 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 5.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 120.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 194.460,35 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 94.127,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 100.333,35 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.253.025,87 40 TEKOČI ODHODKI 783.712,11 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 123.200,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 18.350,00 402 Izdatki za blago in storitve 585.486,00 403 Plačila domačih obresti 13.000,00 409 Rezerve 43.676,11 41 TEKOČI TRANSFERI 762.491,45 410 Subvencije 25.200,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 495.749,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 61.625,00 413 Drugi tekoči domači transferi 179.917,45 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 652.148,31 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 652.148,31 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 54.674,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 25.624,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 29.050,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -184.798,52 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.- V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 133.872,48 50 ZADOLŽEVANJE 133.872,48 500 Domače zadolževanje 133.872,48 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 101.207,00 55 ODPLAČILA DOLGA 101.207,00 550 Odplačila domačega dolga 101.207,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -152.133,04 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 32.665,48 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 184.798,52 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 152.133,04 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Zakona o uravnoteženju javnih financ, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • požarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu, • državna sredstva, evropska sredstva in sredstva drugih sofinancerjev za investicije in tekoče zadeve, • turistična taksa, • prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja, • donacije, • okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, • koncesijske dajatve od izkoriščanja gozdov in lovstva. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. Občina je imela na dan 31.12.2015 oblikovane sklade neporabljene okoljske dajatve v višini 191.835,14 €, neporabljenih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v višini 4.248,90, neporabljena sredstva za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v višini 487,40 ter rezervni sklad v višini 38.601,00 €. Sklada neporabljene okoljske dajatve nista bila porabljena v letu 2016 in se upoštevata kot sredstva na računu na dan 31.12.2016. Proračunski postavki sta v letu 2017 še vedno planirani v posebnem delu proračuna, vendar zmanjšani zaradi investicij, ki so financirane iz okoljske dajatve. O uporabi oblikovanega rezervnega sklada preteklih let odloča občinski svet. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2018 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 23.676,11 eurov. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Prav tako lahko župan odobri sredstva do višine 400 €. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o financiranju občin do višine 133.872,48 eurov. Vključena je zadolžitev v skladu s 23. členom Zakona o financiranju občin, ki občinam za namen investicij dodeljuje brezobrestni povratni del sredstev v višini 81.790 eurov. Ta kredit, ki se ne upošteva v kreditno kvoto občine, se bo namenil za asfaltiranje cest. Planirana je tudi interna zadolžitev v višini 52.082,48 eurov. Interna zadolžitev pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot ocenjeno stanje sredstev na računu na dan 31.12.2016 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (zadnji odstavek 4. člena Odloka), ki so planirana na proračunskih postavkah 15027-poraba okoljske dajatve sklad-okolje in 15028-poraba okoljske dajatve sklad-voda in predvidoma v letu 2017 ne bosta realizirani. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 proračuna Evropske unije - zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. 11. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 35.000 € eurov. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Vitanje v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 9000-011/2016-004 Datum: 29.12.2016 Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan OBČINA VOJNIK 925. Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda OŠ Vojnik Na podlagi 19. člena Statuta Občine Vojnik (UGSO, št. 3/2016) in 17. člena Odloka o ustanovitvi javnih vzgojno - izobraževalnih zavodov Občine Vojnik (Uradni list Rs, št. 75/96, 18/98, 61/98, 87/99, 98/99, 27/08 in 33/2010) je Občinski svet Občine Vojnik na 15. redni seji, dne 15. 12. 2016 sprejel SKLEP O IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV USTANOVITELJA V SVET ZAVODA OŠ VOJNIK I. Občinski svet Občine Vojnik imenuje predstavnike ustanovitelja v Svet zavoda OŠ Vojnik: 1. Urška Mužar, Vojnik 2. Marija Jevšenak, Pot v Konjsko 3. Anton Kosem, Arclin II. Mandatna doba imenovanih članov v svet zavoda začne teči z dnem imenovanja v svet zavoda in traja štiri leta. Po zaključku mandata ne morejo biti ponovno imenovani, ker je to njihov drugi mandat in so lahko zaporedoma imenovani največ dvakrat. III. Sklep prične veljati naslednji dan od objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0019/2016/7 Datum: 15.12.2016 Občina Vojnik Branko Petre, župan OBČINA ZAVRČ 926. Odlok o proračunu Občine Zavrč za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4 14/13 -popr., 101/13 IN 55/15 - ZFisP) in 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2011) je Občinski svet Občine Zavrč na 13. redni seji, dne, 22.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE ZAVRČ ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Zavrč za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov (varianta: podkontov). Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.764.014,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.265.071,73 70 DAVČNI PRIHODKI 1.125.511,73 700 Davki na dohodek in dobiček 1.030.604,00 703 Davki na premoženje 76.457,73 704 Domači davki na blago in storitve 18.450,00 706 Drugi davki 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 139.560,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 77.200,00 711 Takse in pristojbine 2.000,00 712 Globe in druge denarne kazni 1.000,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 714 Drugi nedavčni prihodki 59.360,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 51.690,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0,00 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 51.690,00 73 PREJETE DONACIJE 0,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 447.252,27 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 341.394,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 105.858,27 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0,00 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.865.212,00 40 TEKOČI ODHODKI 891.571,93 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 226.579,76 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.435,24 402 402 Izdatki za blago in storitve 410.680,84 403 Plačila domačih obresti 17.150,00 409 Rezerve 203.726,09 41 TEKOČI TRANSFERI 561.700,00 410 Subvencije 55.753,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 289.600,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 73.650,00 413 Drugi tekoči domači transferi 142.697,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 390.540,07 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 390.540,07 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 21.400,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 13.420,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 7.980,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -101.198,00 B. RAČUN FINANČIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALKSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 60.417,00 50 Zadolževanje 60.417,00 500 Domače zadolževanje 60.417,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 90.760,00 55 Odplačilo dolga 90.760,00 550 Odplačila domačega dolga 90.760,00 IX. SPREMEMBA STANJA NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -131.541,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -30.343,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + X. - IX.) 101.198,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 131.541,00 9009 Splošni sklad za drugo 131.541,00 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Zavrč. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta na ravni proračunske postavke - podkonta). Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Uporabniki proračuna morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom. Sredstva občinskega proračuna se med letom uporabnikom dodeljuje enakomerno, če ni v zakonu, v pogodbi ali s posebnim aktov občinskega sveta določeno drugače. Nabava opreme, investicijska in vzdrževalna dela ter storitve se morajo oddati izvajalcem v skladu z določili Zakona o javnih naročilih. Odredbodajalec sredstev vseh delov proračuna za vse dejavnosti je župan. Za izvrševanje proračuna Občine Zavrč je odgovoren župan. Župan lahko zmanjša obseg sredstev razporejenih za določene namene ali zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom ne dotekajo v predvideni višini. O svoji odločitvi in predlaganih ukrepih mora predhodno obvestiti svet občine. Župan je pooblaščen, da odloča o: • o uporabi tekoče proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev in o tem obvešča občinski svet, • prenosih sredstev med različnimi postavkami v okviru glavnega programa, na podlagi odredbe iz objektivnih razlogov, ki so usklajeni s porabniki. • uporabi sredstev rezerv za premostitev likvidnostnih problemov proračuna, • uporabi sredstev rezerv za namene iz 12. člena Zakona o financiranju občin, • kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. • o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Vsi prihodki, ki jih občinska uprava doseže s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja so prihodek občinskega proračuna. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom, 2. taksa za obremenjevanje voda, 3. taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 4. pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, 5. prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo, 6. prihodki od komunalnega prispevka, 7. drugi prihodki, ki jih določi občina, 8. koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, 9. koncesijska dajatev za gozdove. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan občine. Župan ni pristojen za razporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar - junij in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika -župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom, Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Proračunska rezerva oblikovana po ZJF Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Proračunska rezerva za naravne nesreče se v letu 2017 oblikuje v višini 17.000,00 EUR in Proračunska rezerva iz rezerv države v višini 181.726,00 eur. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine dolga posameznega dolžnika 300,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 3.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odločati občinski svet. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroškov dveh evrov v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višini 60.417,00 EUR. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanja proračuna ne more uravnovesiti se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine oziroma se lahko občina v skladu z zakonom likvidnostno zadolži. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljiča je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2017 zadolžijo le s soglasjem ustanovitelja in do zakonsko dovoljenih obsegov. O dajanju soglasij odloča občinski svet Občine Zavrč. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2017 izdajo poroštva le s soglasjem ustanovitelja. O dajanju poroštev odloča občinski svet Občine Zavrč. 12. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2017 ne zadolži. 13. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Zavrč v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01.01.2017. Številka: 410-01/2017-001 Datum: 22.12.2016 Občina zavrč Miran Vuk, župan Na podlagi 4.člena sklepa o imenovanju podžupana št 032-2/2014-002 Janko Lorbek, podžupan 927. Sklep o subvenciji stroškov uporabe javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb v Občini Zavrč Na podlagi četrtega odstavka 59. Člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l .RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPP0, 127/2006-ZIZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 63/2009, 87/2012 0dl.US:U-I-88/10-11), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012, 109/2012) in Statuta občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/2011) je Občinski svet Občine Zavrč na svoji 13. redni seji dne, 22.12.2016 sprejel naslednji SKLEP O SUBVENCIJI STROŠKOV UPORABE JAVNE INFRASTRUKTURE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI ZAVRČ 1. člen Občina Zavrč bo subvencionirala ceno storitve obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v delu, ki se nanaša na strošek uporabe javne infrastrukture v obdobju od 01.01.2017 do sprejetja cene storitve obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode po naslednji metodologiji: • Subvencionira se 100 % neto obračunane amortizacije gospodarske javne infrastrukture za dejavnost oskrbe »odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode« za leto 2017 brez obračuna DDV od subvencije oz. 91,32 % obračunane amortizacije gospodarske javne infrastrukture za dejavnost odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2017 v primeru obračuna DDV od subvencije; 2. člen Subvencija v višini 91,32 % je predlagana z namenom, da njena višina po obračunu in plačilu davka (9,5% pri subvenciji) ne preseže višine zaračunane najemnine brez DDV. V kolikor je subvencija brez obračuna DDV se subvencionira v 100 % višini. 6. Prehodne in končne določbe Št. 57/18.11.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1745 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, veljati začne naslednji dan po objavi, uporablja se od 01.01.2017, ter velja do sprejetja cene storitve obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Številka: 410-45/2013-008 Datum: 22.12.2016 Občina zavrč Miran Vuk, župan Na podlagi 4.člena sklepa o imenovanju podžupana št 032-2/2014-002 Janko Lorbek, podžupan Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 OBČINA BENEDIKT 891. Letni program kulture Benedikt za leto 2017 v Občini OBČINA BLOKE 892. Spremembe in doplnitve Statuta Občine Bloke 893. Spremembe in doplnitve Poslovnika Občinskega sveta 894. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 895. Sklep o soglasju k ceni socialno-varstvenih storitev v Občini Bloke v letu 2017 OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM 896. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Črna na Koroškem za leto 2016 897. Sklep o začasnem financiranju Občine Črna na Koroškem v obdobju januar - marec 2017 898. Sklep o vrednosti točke za odmero davka na premoženje na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2017 899. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Črna na Koroškem za leto 2017 900. Sklep o razglasitvi objekta Center 124 - Slivnikova bajta za kulturni spomenik lokalnega pomena OBČINA DORNAVA 901. Sklep o začasnem financiranju Občine Dornava v obdobju januar -marec 2017 OBČINA GORIŠNICA 902. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2017 903. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2018 904. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje športnega parka Gorišnica (EUP PL 43) 905. Potrditev Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja - ravnanje s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov razen bioloških odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in zbiranje bioloških odpadkov ( biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad )) na območju Občine Gorišnica za leto 2017 906. Sklep o višini stroškov omrežnine izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda na Stran 2228 Stran 2229 2231 2233 2233 Stran 2233 2235 2237 2237 2237 Stran 2238 Stran 2240 2242 2244 2250 2250 območju občine Gorišnica OBČINA LJUTOMER 907. Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2017 908. Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2018 909. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Ljutomer OBČINA MISLINJA 910. Odlok o proračunu Občine Mislinja za leto 2017 911. Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2017 912. Sklep o valorizaciji povprečnih stroškov komunalne opreme poslovnih nepokritih površin na območju Občine Mislinja 913. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem nacrtu poslovnega središča "Lopan" 914. Sklep o valorizaciji povprečnih stroškov komunalne opreme za objekte na območju Občine Mislinja 915. Sklep o valorizaciji vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mislinja za leto 2017 OBČINA OPLOTNICA 916. Zaključni račun proračuna Občine Oplotnica za leto 2015 OBČINA RADENCI 917. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Radenci 918. Sklep o določanju nadomestila služnosti na nepremičnem premoženju v lasti Občine Radenci 919. Sklep o določitvi cen programov za predšolsko vzgojo v Občini Radenci 920. Sklep o določitvi višine subvencionirane cene omrežnine za izvajanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2017 v Občini Radenci OBČINA RUŠE 921. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Ruše za leto 2017 OBČINA VERŽEJ 922. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Veržej OBČINA VIDEM 923. Odlok o dopolnitvah Odloka o programu opremljanja stavbnih Stran 2251 2254 2257 Stran 2258 2261 2261 2262 2263 2264 Stran 2264 Stran 2266 2268 2269 2269 Stran 2270 2271 Stran 2274 Št. 57/18.11.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1745 zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Videm OBČINA VITANJE Stran 924. Odlok o proračunu Občine Vitanje za 2274 leto 2017 OBČINA VOJNIK Stran 925. Sklep o imenovanju predstavnikov 2277 ustanovitelja v Svet zavoda OŠ Vojnik OBČINA ZAVRČ Stran 926. Odlok o proračunu Občine Zavrč za 2277 leto 2017 927. Sklep o subvenciji stroškov uporabe 2281 javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb v Občini Zavrč