rugi božič - - Jra? jž *4ejto . le-tcy sme ve~še~-lt vsi, J Peter žmltek: Kolednfki Ljudje po mestili so Se zdavnaj p32afcil\ *a pozna stara vera tri božiče: božič, novo leto in sv. T H kralje Pred drugim božičer*, novim letom, na red-- slovenski kmet obi-acun o preteklem letu i.n kuje načK za prihodnje. Na Silve- strovo unajo Ziljani že delopust in pose- dajo okoli tople peči, posli pa se priprav- ljajo na »bandranje« — selitev. V mraku gre gospodar kropit in kadit okoli hiše in izgovarja hišni »žegen« kakor na sveti ve- ler in s na tre*ji božič — pred Tremi kralji, ki jim pravijo Ziljani pernahti. Po večerji, ki je prav dobra, poveznejo na klop ob peči devet posod, največkrat krožni- kov m skodelic za mleko. Pod vsako poso- do denejo kakšno reč, ki ima svoj namen; prstan, ki pomeni poroko, denarnico, ki pomeni bogastvo, ključe, ki pomenijo go- spodarja molek, ki pomeni, da bo oni. ki ga dvigne, duhovnik, nuna ali pa vsaj po božnjak. smrekovo vejico, ki prinaša srečo, gla nik, ki pove, da bo človek vdovel. oglje, ki naznanja smrt. culo, ki kaže na selitev, in lutko iz cunj, ki je priča, da bo fant oče, dekle pa mati. Vsak hišni član dvi- gne trikrat posodo in če dvigne zaporedo- ma isto reč, ga bo prav gotovo zadela uso- da, ki jo odkriti predmet prerokuje. To prerokovanje imenujejo Ziljani »trunčvo« in je ohranjeno v celoti menda le še na Kor"-">kem, v Rusiji m Litvi V nepopolni obliki je »trunčevanje« še ohranjeno pri na- ši H Ihancih Ti pa so običaj že modernizi- rali in izvedejo prerokovanje tako. da na- pišejo na devet listkov besede: prstan, ve- nec. kruh. ključ, krsta, fant. dekle, cunje in denar. Listke nato zvijejo in jih igralci vlečejo po trikrat miže. Če kdo potegne lis-tek s prstanom, v drugič s ključem in tretjič s culo, pomeni, da se bo v bodočem letu poročil, postal gospodar in propadel. Drugi napisi imajo isti pomen kakor v Zi- Iji, le izžrebanje listka, na katerem je na- pis »kruh« prerokuje, da bo človek dobil delo. V Zilji in tudi v okolici Laškega vli- vajo na Silvestrovo sv-.nec in prerokujejo iz oblike bodočnost: če se naredi kepa, podobna glavi, je to mrtvaška glava in v hiši bo v prihodnjem letu mrlič. Ponekod si pomaga fant, ki hoče zvedet' za ime svoie bodoče žene, s tem, da napiše na Sil- vestrovo na tri listke po eno dekliško ime, dene nato listek pod zglavje, zjutraj pa odnre enega izmed njih. Na Silvestrovo cvetijo tudi zakladi, ven- dar pa niso kaj prida, bojši sc oni, ki »cve- to« na novo leto. Kdor vidi cveteli zaklad in hoče obogateti, mora vreči nanj rožni venec V Beli Krajini nikoli na Silvestro- vo ne pečejo kruha, če bi pa se kdo izpo- zabil, pa bo imel za-adi tega vse leto star in r>!esniv kruh pri hiši Belokrajinci pa so tudi zelo zvedavi, radi bi videli, kako od- haja staro leto. Zaradi tega se domeni- jo trije očanci in stopijo še t:k pred pol- nočjo v starem letu na tromejo treh pose- stev in zaVjejo v vsak vogal meje koli- ček. V sredino teh količkov stopijo vsi trije in d-že levo n go na mejniku. Molče ko grob in noslušnjo med polnočjo in eno uro, kaj se bo v novem letu vse pripetilo. Tako zvedo za nesreče bolezni, svatbe in tud- za smrt katerega izmed njih. Vidijo pa tudi kako odhaja star. betežen starec, z druge strani pa jo primaha uren mlade- nič. Zadovoljni se potem vrnejo domov, keir <*-> se prepričali, da je stari božič odšel, m'adi pa došel. V Beli Krajini je mogoče dobiti na Sil- vestrovo nevklno kost. na Koroškem je za- to pripraven kres. Ta kosit naredi vsakega, ki io n-^si s seboj, nevidnega in odpre tudi vsako ključavnico. Kost si pridobiš tako- le Pogumna moža odneseta na Silvestrov večer črnega mačka, ki pa mora biti brez d'ake, v kraj, kamor ne sega glas zvona. Ko sta doo,pe'a, naredita z leskovo šibo, ki je bila v butari, ris. stopita vanj in skuha- ta črnega mačka Med opravilom ju stra- šijo po"asti v živalski in človeški podobi, a ne smeta se zbati in morata pridno pre- birati kosti, kadar se loči meso od njih. Pri prebiranju se morata vedno izpraševa- ti: »Ali me še vidiš?« Ko najde prebirač pravo kost, ga tovariš ne vidi več. V tem trenutku pa se zbližajo gore in hribi in ju zagrnejo, da sta v polni temi pod zemljo. Zatem zamahne omf ki ima nevidno kost, z lef^u.o šibo na vse štiri strani in gore se snet tizmaknejo in z dnevno svetlobo izginejo tudi porasti. Na novo leto gre stairo in m'ado v cer- kev, prej pa se še umijejo. Oni. ki stopi po vodo, vzame s seboj kos božičnega kruha in ga da vodi, rekoč. »Na, voda. to ti da- rujem, daruj še ti meni!« Belokrajinci za- jamejo nekaj te vode, ki pa mora biti za- jeta pred sonen;m vzhodom, in jo zliiejo v zeljno kad. da bo zelje prvovrstno. V drugih krajih darujejo vodi tudi denar in jim. potem ko se s to vodo umijejo, leto dni denarja ne primanjkuje. Denar daruje- jo vodi tega jutra tudi v okoMci Ormoža; v tem kraju pa si mora prmesti vodo iz studenca vsak sam in se osta'i ne more- jo okoristiti z istim novcem V Štrigovi vr- že tudi dek'e, ki bi se rado poročilo, na novega leta zjutraj rdečo jab^'ko v stude- nec: jab >lko mora biti z božične mize ali božičnega drevesa Če sp'ava jabo'ko v vo- di s pecljem navzgor bo dobila dobrega in pridnega moža. hudoben m siten pa bo njen dedec, če je pri jabo'ku muha nad vodo V okolici La"keJa vse zgodaj prižgejo pri vod- lučke: take fvčke gore pri vodi. kamor noaijo prat. ob studenc;h na vodnjak;h in kier imajo vo d-vod, tudi pri pipah K lučki postavijo potico, v katero zasade novec Ta dar ime- nujejo novoletni dar vodi in ga dobi na- vadno dekla, ki pride prva po vodo V tej dolini, posebno pa so v okolišu Trebija, vedo da teče med po'nočjo in prvo uro v ge' natočiti oni. ki bi prišel o pravi minuti novem letu — eno m nuto — v vsakem stu- dencu srebro. Poln škaf srebra bi si mo- le studencu. Ko se vrnejo na novo leto od maše. ti- šč- oni. ki je prv stopil v hi^o al; v sobo. vrata, da drugi ne morejo vstopiti in mo- rajo razbijati po np'h >n jih odriniti s si- lo. Dek'etom pa se tega dne od maše sil- no mudi domov: ona kj prde prva, ma upanje, da se bo ŠP V tem !c*U pon čila Za 06tale pa velja, da bodo vse leto prav ta- ko urne kakor so hitele domov, kar bo žanjicam prav v ponos V dravski dolini bodo vse leto srečni, če so jedli na novo leto svinjsko meso, drugod svinjsko glavo, v Lendavi pa bi zapravili srečo za leto dni. če bi se na novo leto gostili s perutni- no Skoro po vsem Slovenskem je navada, ds ostanejo na novo leto ženske pri hiši; Ko- gar bi tega dne srečala prva ženska, bi imel srečo Prekmurci zaradi tega naroče sosedu, da pride na novo leto prvi v hišo, obiskani pa vrne uslugo sosedu. V Prlckiji pravijo da se bo ženska, ki je prišla na novo leto prva v tujo hišo, skozi vs eleto pote- pala, hiši pa, v katero bi vstopila, bi odne- sla srečo Dekle vpra5a na novo leto Fan- ta, ki ta sreča prvega, kako mu je ime m izve tako za ime bodočega moža V Beli krajini se bo v hiši kjer je prva prestopila prag ob novem letu ženska, raz- suševala posoda. Da bi ne popokali obro- či na čebrih in sodih, povabijo tudi v Mo- kronogu moškega kot prvega obiskovalca za novo leto. V Prekmurju pometajo tega dne smeti od praga v sobo, če bi delali na- robe, če bi pometali smeti kakor navadno preko praga iz hiše, bi pometli srečo za leto dni iz hiše. V primeru, da se oglasi na novo leto berač pri hiši, ga Prekmur- ci obdrže do drugega dne in si tako zago- tovijo v teku leta najmanj eno poroko; imeli IKHIO kakor pravijo, »m'ado?ence«. Denarja pa tega dne nihče ne da rad iz rok, Če ni že prej sam prejel kak novec; imel bi drugače smolo, da bi moral vse leto samo denarce šteti. Prekmurec je tudi ne- jevoljen, kadar na novo leto sneži; prepri- čan je, da bo tega leta slaba žetev. Fant in dekle položita po kosilu pod mizo vsak svojo prašičjo kost in^pokličeta psa; kate- rega kost pes prej odnese, ta se bo v letu prvi poročiL Ponekod je tudi ostala §e novoletna kole- da. Tako pozdravi Prekmurec, ki stopi pr- vi v sobo: »Bog vam daj v etom novem letu srečo, zdravje, veselja, kruha, vina največ pa dušnega zveličanja!« Tega dne se tako pozdravljajo med seboj tudi sosedje, v nekaterih vaseh pa prihaja jo na novo leto ah pa na predvečer »pes tnarji« in zapojo na pragu: »Staro leto minilo, to novo se začelo... in končajo: »zdravo, srečno novo leto vam želimol« Pesmarji imajo s seboj dolge šibe in te peška jo kakor drugod na tepežnico. V. M O slovenski književni proizvodnji v L1939 če bo kdaj pozneje sestavljena statistika naše knj ževne proizvodnje v pravkar za- ključenem letu, se bo nemara pokazalo, da smo številčno nekoliko nazadovali v primeri s prejšjnimi leti Pri tem mislimo- seveda samo knjižne izdaje, revialna pro- dukcija je ostala v glavnem nepriz deta, saj so izhajale vse naše pomembnejše in že ustaljene revije. Nazadovanje pa n: tako občutno, da bi močneje vplivalo na du- hovno bilanco naše književnosti v tem zgodovinsko prelomnem letu. Bati se je. da bo vojna s svojimi psihološkimi in go- spodarskimi posledicami, tudi v primeru, da naša država ne bo pote^jena v njon strahotni vrtinec, silneje vplivala na knji- ževno proizvodnjo že v L 1940. V vojskujočih se velikih državah opaža- mo sicer presenetljivi pojav, da se prebi- valstvo v zaledju čedalje bolj zateka h knjig: in da gre knjiga v ze'o velikem šte- vilu tudi na fronto. Morda se bo v kon- trastih sedanje vojne, ki zahteva z ene strani mnogo poži tovalnosti in trdne di- scipline, z druge pa ne štedi s svojim do skrajnosti stopnjevanim naturalizmom, razvila nova potreba duhovnega življenja Z njo utegnejo nastati nove možnost tudi za literaturo in umetnost Vsi vidiki v bo- dočnost pa so sedaj še močno nejasni in v negotovosti časa ni mogoče niti naslutiti, kaj bo prihajajoče leto prines'0 nam in kaj drugim narodom Vsekako se v seda- njem položaju zastavljajo tud: literaturi vedno večje in odgovornejše naloge Oster dih sedanjega časa ne bo prenašal plehkih stvaritev; vedno bolj se bo kazala potreba, da se literarno ustvarjanje podvrže strogi selekciji in da naj izhaja samo to, kar podpira duhovno povzdlgo človeka in na- roda v sedanjem, s tolikih strani duhu in njegovim zakonom sovražnem času. Pogled v prihajajoče leto potemtakem ne odpira posebno vabljivih in lahkotnih vi- dikov niti za literaturo in umetnost Bo leto preizkušnje pisateljev in čita'eljev Razvoj naše književnosti in kult slovenske knj'ge. ki se je razvil zlasti v zadnjem desetletju, pa obeta, da bomo dobro pre- stali tudi take preizkušnje, seveda pod pogojem, da 9e ne spremeni bistveno naš sedanji položaj. ^ | Ce se sedaj ozremo po rezultatfh leta i 1939., uvažujmo predvsem tiste postavke, i ki pomen :jo manjši ali večji dogodek v naši literarni kroniki. Ne gre nam torej za bibliografsko naštevanje vsega, kar je izšlo; hoteli bi samo opororiti na neka- tera bolj ali manj tehtna in pomen- ljiva književna dela, ki jih je prineslo to leto. Ob koncu prejšnjega leta. torej na pragu 1939, smo dobili v izdaji Tiskovne zadruge prvi del vel ke Prešernove bTog afije iz peresa univ. prof. dr. Franceta Kidriča. Ta knj ga, ki samo vzbuja željo po nada- ljevanju in zaključku, je bila eden izmed vrhov sezone 1938 39. Prav tako se je po- javilo nekje ob koncu leta obsežna delo zgodovinarja dr. J. 2 o n t a r j a »Zgodo- vina mesta Kranja«. Ce gremo odtod k nadaljnjim plodovom znanstveno-piblicist čnih prizadevanj, ki jih je obrodilo L 1939. vidimo lepo vrsto knjig, katerih vsaka 'ma svoje mesto v poučni literaturi. Tako na pr. Zbornik ob dvajsetletnici Jugoslavije, ki je izšel ne- koliko pozno za sam jubilej, a ne pre- pozno ^a svojo tehtno vseb!no ?n praktično uporabnost. Sem sodi tudi Kočevski »bw- nik v zdaji Družbe sv CirPa ln Metoda, ki je velika, znanstvno važna zb:rka raz- prav o narodnostno mešani pokrajini Slo- venije. V tem letu je nadalje bšla ena najlepših knjig, kar smo jih dobili Slovenci v zad- njih letih, dr Fr. Mesesnela mono- grafija o bratih Sub'c'h, ki se odi kuje po vsebini kakor po krasnih ilustraciiah Slovenska matica je izdala dve daljši raz- pravi: dr Fr Petreta spis »Poskus llirfzma pri Slovencih« z delno nov:m gra- divom in zanimivim obravnavanjem Stan- ka Vraza, ter filozofsko razpravo dr Alme Sodnikove o Descartesn. Našo Jeziko- slovno vedo sta obogatili dve izdaji Znan- stvenega druStva: Isačenkovo »Na- rečje vasi Sele na Rogu« in B e r 1 a 1 e v »Oris slovenskega književnega isgo»ora«. Mladi znanstvenik ruskega porekla, doc. dr. A.V. Isačenko je poleg tega iz- dal pri Akademski založbi svojo studijo »Slovenski verz«, in cb koncu leta pri Modri ptici moderni učbenik ruskega je- zika z naslovom »Ne bojmo se ruščine«. Iz literarne zgodovine je vzbudila splošno pozornost in priznanje ob.ežna študija c Aškercu iz peresa dr. Marje Boršnik- Škerlakove, dr. Bralko Kreft pa jej objavil odlomek iz svoje diserta ije »Pu- ~ škin in Shakespeare«. V izdaji naših sta- rejših pisateljev je izšel nov zve. ek zbra- nega dela Frana Erjavca. Ena najpo- membnejših ln najzanimivejš h bdai tega leta in vseh zadnjih let je obsežna knjiga Antona Sovreta »Stari Grki«, ki je začela Mohorjevo Občno zgodovino. Ta knjiga je v vsakem pogledu v čast naši znanstveni publicistik:. Pozornost je vzbu- dilo tudi lepo opremljeno de'o Jožeta Kalovška »Slovenski domovi«, ki je sklenilo serijo etnograf ko-umetniških štu- dij tega avtvrja. Zanimive vid ke v sed to- no fiziko odpira knjiga Miroslava Adle- • i č a »Naravozranstvo in svetovni nas" r«, v katoliško filozofijo pa nas vodi prvi zvezek izbranih spisov predstavitelja naše tomistične filozofije, dr. Aleša U š e n i č - n i k a. Omeniti je treba še Po'j irčevo »Pedagoško biologijo«. Velikera pomena za utrjevanje naših duhovnih vezi s francosko kulturo je pr. morski ptič; 26. ruski pisatelj — Nobelov nagrajenec (* 1870.-); 28. perzijski pesnik v 11. st po Kr.; 29. drevo; 31. riba; 32. gozdna rastlina; 33. J oseba iz sv. pisma; 34. za izvršitev odnoa- | no neizvršitev dejanja določeno razdobje; ! 39. posmrtno bivališče blažen h po veri I starih Slovanov; 41. dolina na Koroškem; 43. izdelki potujočega obrtn ka — proda- jalca; 45. Mauip&ssantova živalsfica zgodr ba; 46. plinasto stanje tekočin, tudi jugo- slovanska in turška denarna enota; 48. kor*stno ukvarjanje; 50. sioven^d skla- datelj (• 1868., f 1932.); 51. les nekega iglastega drevesa; 52. reka v Nemčiji, desni pritok Donave; 53. francoski roma- nopisec (• 1804., t 1857.); 55. niponslca slavnostne igre; 56. vprašabilca, kemični znak za kovino .tudi kitajska dolžinska mera; 57. ime več nordijskih rek, tudi krat ca naše časopisne agencije; 58. krar tica akademskega naslova. Rešitev božične križanke Vodoravno: 1. edinost; 7. Spinoza; 13. rog (3. Rog); 14. bariton; 16. los; 17. Iž; 19. volek; 21. rt; 22. nakit; 24. Capek (1. Karel Matej; 2. Karel; 3. Josef); 27. Apo- lon (2. apolon); 29. balerina; 31. Ovld; 32. soj; 33. leha; 34. arabeska; 36. Kosovo; 38. koral; 39. kadet; 40. ar (2. Ar = ar- gon); 42. teran; 44. bi (2. Bi = bizmut); 45. god; 47. padanje; 49. Nin; 50. okarina; 51. tapioka. Navpično: 1. Erika; 2. do ž; 3. Ig; 4. Ob; 5. Savin; 6. trot; 7. stečaj; 8. pokal; 9. In (= Indij; 2. in); 10. ol; 11. zor; 12. astra; 15. II; 18. Dalibor; 20 neresec; 22. Nov&k; 23. koder (2. Koder); 25. pelod; 26. Kihot; 28. por; 29. boa; 30. nav; 32. skleda; 34. Arago; 35. satan; 36 kanja; 37. očina; 39. Kant; 41. rok; 43. Ra (2. = radij); 44. oven (2. Oven); 46. da; 47. pi; 48. ep; 49. Now