KIP IVANA GROHARJA V NARODNI GALERIJI
Barbara Zupančič, Ljubljana
Med umetninami Narodne galerije je med gTadivom, pripisanim Petru Žmit-ku, tudi kiparski odlitek, ki predstavlja Ivana Groharja. Delo ni signirano, visoko je 40 cm, Široko 18 cm in globoko 12 cm. Vpisano je v inventar plastike z inventarno Številko P 319. Odlito je bilo po naročilu Narodne galerije1 leta 1960 in pridobljeno 27. 9. I961.1 O provenienei ni podatkov.
Ko sem pred dvema letoma obdelovala Žmitkovo gradivo, sem njemu pripisani izdelek namenoma izpustila, in to predvsem iz dveh razlogov, V vsem bogatem Žmitkovem opusu nisem nikdar zasledila kiparskih del, ravno tako tudi v korespondenci, dnevnikih in zapiskih ni nikoli omenjeno kakršnokoli kiparsko delo. Drugo, kar me je odvrnilo, da bi kipec vnesla med njegova dela, pa je korespondenca med Žrnitkom in Jakopičem3 iz teta 1913. Žmitek, ki je bil aprila na zdravljenju v Splitu, je 9, aprila 1913 v pismu Jakopiču med drugim omenil: »Nekaj dni sem, govoril sem z Vidovičem v kavarni in na trgu, kjer smo se pač dobili, o zadevi razstave L Groharja, Rekel mi je, da nameravajo to napraviti meseca julija t. I. Ker takrat je baje največ tujcev tu. Rekel je, naj ti sporočim da zberi in pripravi vse fotografije in masko Groharjevo ter to pošlji doli, namerava se namreč že pred razstavo napraviti kip Groharjev, ga potem razstavili in pomnožiti v nekaj več komadov, da bi npr, jeden bil tu, drugi v Ljubljani bodisi kot nagrobni spomenik ali dr. Druge da bi dali n, pr. v Beograd in Sofijo itd. Dalje da meni g. Meštrovič, ki namerava baje priti prihodnji mesec (maja) sem v Split da naj bi to delo izvršil ali Roksandič ali Peruzzi najbržc poslednji ako pa ne, pa pravi g. Vidovič napravil bi i on. Torej zberi stvari skupaj in jim pošlji čim preje da bi se delo moglo oddati in začeti. To mi je torej naročil g. Vidovič, glavno besedo mislim da ima g. Meštrovič, kije baje idejo tudi sprožil,« Ponovno pa je pisal 23. aprila 1913: ».., Glavno se tu gre za to da bi čim preje dobili masko in fotografije da bi se mogel se do nameravane razstave napraviti portret ki naj bi služil na to tudi k načrtu za spomenik. Sled tega me je bil g. Vidovič že ope-tovano naga nj a I kaj je s tem in kaj si mi poročal. Torej glej da čim preje pošlješ, mogoče daš odi it i masko Se med tem časom ko gre S na Dunaj, kaj pa ali nc bi ti tega napravil Zajec? Da je nskantno pošiljati original se samo ob sehi umeje...«
Ker v Žmitkovi korespondenci Jakopiču ni več omemb razstave oz. dela Groharjevega portreta, sem predvsem skušaia izslediti, ali je do te razstave splnh priilo in ali je kdo naredil Groharjev portret.
1 Pogodba o odlivanju NG 67/4-1960 z dne 24. 6. 1960.
1 Datum vpisa vinventarno knjigo 20, 12, 1961.
! Iz Jakopičeve zapuičinc, ki jo jc uredil prof. dr. Jože lic in podaril Moderni galeriji leta 1981. Pismi Štev. 71 in 72.
93
Tako je v Jakopičevi korespondenci4 iz leta 1913 Meštrovičevo pismo Jakopiču iz Rima, datirano 17. 3. 1913, kjer med drugim piše: Zbog Groha-rove izložbe u Splitu ču pitati koji bi mjescc bio nnjzgodniji. pa ču Vam od-mah pisati. Držim tada prvog Ju/iu ili pred Božič. Svakako skoro če pasti odluka, te ču Vas izvjestiti. Štampati čemo jednu malu biografiju u katalogu i bilo bi zgodno da Vi nešto napišete o njemu kao umjetnik i bliži kolega. Vaše uspomene na Grohara i ev. Jamine bi se štampale u Vašem slovenskom nari-jeeju. Preštampati čemo što je Mitrinovič o njem piso i pisati čc neki Strajnič iz Zagreba...«
Zanimiva je tudi korespondenca Vidoviča Jakopiču^ iz tega časa. 12. I. 1913 mu ta piše iz Splita: )>,_. Sad hoču da Vas upitam za savjet, a Vi budite tako dobri pak mi odgovorite što prije Mi smo od 'Mcduliča* došli do odlu-ke, da napravimo ovdje jednu kolektivna izložbu prijatelja i člana našeg 'Meduliča' blagopokojnog slikara Grobar a. Ne treba ovdje da govorim o vrlinama pok Grohara i o važnosti jedne tak ve izložbe, jer i tako Vi ste poznavali i pratili cijeli rad pokojnog prijatelja j oš bolje od mene. Mi hi rado znali koliko je slika ostalo i kome bi se morali obratiti, da oživotvorimo našn na-misao. Molim Vas odgovorite u stvari, jer moram McStroviču što prije pisat...«. V pismu z dne 27. 3. 1913, prav tako iz Splita, pa poroča: »Vcoma me je razveselilo pismo Meštroviča, kojim mi javlja, da čete Vi preuzeti na sebe, da nam pripravite Groharove stvari za kolekhvnu izložbu, koju smo u ime "Mcduliča1 u njegovu spomenu nakamli napraviti. Sada čemo se dogovorno sa Meštrovičem odlučiti za vrijeme koje kanimo izložbu prirediti. Ja mislim da če stvar lijepo ispasti, a inače i svoje političko značenjc, koje če nas još više približiti i upoznati, Sada najprvo potrebujem, da mi pošaljete jedan portret a po mogučnosti i više portreta Grohara. Jcli možda koji od umjetni-ka odlio masku pokojnika? - To bi najbolje služilo za portret koji če se modelirati. Želio bi da mi svakako nabavite onu fotografiju koju smo se u grupi zajedno sa Groharom u Vašem paviljonu fotografirali još prigodom izložbe u Ljubljani. To bi za mene bila vcoma lijepa uspomena. Toplo Vam preporu-čam, da mi što prije pošaljete ta fotografiju pok. Grohara, da SC može odmah stavili na rad za bustu, koju kanimo napraviti...«.
Od tu dalje ni v Jakopičevi korespondenci nobene omembe več o razstavi ali kipu.
Najprej sem skušala izslediti, če je nameravana posmrtna razstava Ivana Groharja v Splitu leta 1913 bila ali ne. V Groharjevi literaturi podatkov nisem našla. Direktor Galerije umjetnina v Splitu prof. Milan IvaniŠevič in prof. dr. Duško Kečkemet sla mi natančno odgovorila, da Groharjeve razstave leta 1913 v Splitu zanesljivo ni bilo in da tudi ni nobenih podatkov, da bi Meštrovit, Rosandič ali Peruzzi ustvaril Groharjevo skulpturo. Po mnenju prof, Jvamševiča so politični dogodki in bližajoča se vojna tako Meštroviča
1 Ibid., pismo äicv, 22' Ibid., pismi štev. 27 m 28.
94
koi Vidovica vodili k drugim nalogam, da nista imela niti časa niti moči za pripravo tc razstave.®
Ker je v Narodni galeriji zapisan k datum pridobitve in odlitka v bron, ni pa označen vir pridobitve, ostane samo atribucija Petru Žmitku.7 SkuIptuTa je izdelana nekoliko okorno, po načinu modeliranja pa sodi v pozno impresionistično smer. Portretna podobnost s fotografijami živečega Groharja je majhna, očitno pa je zgledovanje po posmrtni maski.
Na temelju omenjenih podatkov lahko sklepamo, da je bii mavčni osnutek v Žmitkovi lasti. Morda ga je prinesel s seboj iz Splita leta Wl3 ali pa ga je na njegovo pobudo ustvaril kdo drug pozneje v Ljubljani. Če bi delo napravil kdo ud omenjenih umetnikov, bi bilo to verjetno zabeleženo. Seveda obstaja tudi možnost, da ga je poskusno napravil Emanuel Vidovič, ki je prva tri leta Študiral kiparsko smer, ali pa morebiti celo Žmilek sam, saj se je rad preizkušal v vsem. Glede na neopredeljivost Groharjeve starosti na kipu lahko domnevamo, da je bil napravljen deloma po spominu, ob pomoči fotografij in posmrtne maske. Skoraj zanesljivo pa lahko delo datiramo v čas po Groharjevi smrti, to je po letu 1911.
6 Pismo prof. Milana IvaniSeviča Barbiiri Zupančič, datirano v Splitu 24. 1. 1992, in
pismo prof, dr. Dušku Kečkcmcta Barbari Zupaniii, daiirano 24. I. 1992. T Dr. Anica Ccvc mi je S. 2. 1992 omenila, da je Narodna galerija pridobila kip skupaj z delom Žmiikovc zapuščine od gospe Potm, Zalo jc bil kip bržkone pripisan Petru Žmitku.
95