UD K — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 I G R A D B E N I VESTNIK STAVBENIK 3 O L E T K O P E R Stolpnice v stanovanjskem naselju Prisoje - Koper VG P H ID R O TE H N IK o . o . L JU B LJ A N A ima v svoji sestavi: TOZD HIDROGRADNJE LJUBLJANA, n. sub. o.; TOZD HIDRO INŽENIRING LJUBLJANA, n. sub. o., Samostojno projektira in izvaja: — protierozijske zgradbe in objekte —■ akumulacije — regulacije vodotokov — hidro in agro melioracije — objekte za pripravo in transport vode — vodooskrbne objekte — kanalizacije — komunalne in industrijske čistilne naprave — vse vrste hidrotehničnih del pri gradnji hidroenergetskih objektov, cest, mostov, energetskih vodov, industrijskih objek­ tov itd. Posebna oblika našega dela: V sporazumu z investitorji vzdržujemo in prevzemamo strokovno skrb nad vzdrževanjem hidrotehničnih objektov in nudimo kom­ pletne inženiring-konzulting usluge. Večji objekti, ki jih je podjetje projektiralo: — večji regulacijski objekti na Savi, Ljubljanici s pritoki — hidromelioracije Pšate — vodooskrbni objekti po vsej Jugoslaviji — kanalizacije celotnega kompleksa slovenske obale, Nove Gorice, Novega mesta, sistem Kamnik-Domžale, Škofja Loka; —• komunalne in industrijske čistilne naprave v Titogradu, Po­ dravki v Koprivnici, farmi bekonov v Bieganowu na Poljskem, Škofji Loki in vrsta čistilnih naprav za dispozicijo industrijskih odplak. TOZD Hidrogradnje pa izvaja vsa dela, ki jih ima podjetje v svojem programu. REFERENCE: 1. Velika večina vseh regulacijskih objektov na centralnem delu Save z otoki v Sloveniji, na celotnem povodju Kamniške Bi­ strice in Ljubljanice. Regulacijska dela na delu povodja Krke, Kolpe in Sore. 2. Melioracijska dela na področju Grosupelj v ribniško-kočevski dolini, Cerknici, Ljubljanskem barju in Vrhniki-Ligojna. 3. Primarni kolektorji, črpališča in drugi objekti na kanalizacijskih sistemih v Kamniku - Domžalah, Mengšu, Grosupljem, Cerk­ nici, okolici Ljubljane, Vrhniki itd. 4. Dela na osnovnem vodovodnem sistemu v Kamniku in Kar­ lovcu. tel. 342 491 5. Posamezni vodooskrbni objekti v Ljubljani. Ob jubilejih predsednika TITA V dneh, ko vsi naši občani in ves napredni svet praznuje visoke jubileje predsednika TITA, se temu praznovanju z najboljšimi željami pridružuje tudi Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, v imenu vseh naših gradbenikov. Osebnost predsednika TITA in njegovo delo je gradbenikom posebno blizu, kajti predsednik TITO je predvsem g r a d i t e l j , graditelj naše nove države, graditelj novih samoupravnih odnosov v naši družbi, graditelj novega, na­ prednejšega sveta. Mi, njegovi sodobniki, smo lahko ponosni, da živimo v njegovem času, da smo priče velikih stvaritev te izredne legendarne osebnosti, katere pomen daleč presega meje naše države. V pričakovanju, da bo njegovo delo živelo še dolga desetletja in da bodo tudi nove generacije hodile po njegovi poti, želimo predsedniku TITU še mnogo let plodnega, ustvarjalnega dela na čelu naše družbe. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK SERGEJ BUBNOV, dipl. ing. G R A D B E N I V E S T N I H GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 4-5 — LETNIK 26 — 1977 YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E A I T S Članki, študije, razprave Ob jub ile jih predsednika T i t a ............................................................................61 Articles, studies, proceedings SER G EJ BUBNOV: P o tres v P o s o č j u ................................................................................................ 63 E arthquake in the Soča valley SAŠO ISAKOVIČ: K ako gradim o avtocesto Dolgi most—V rhnika čez B a r j e .................... 72 B uilding of the high w ay Dolgi most—V rhnika over the L jub ­ ljansko barje Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises V esü ^ kolektivov: SG P K onstruk tor M a r ib o r ..................................................................................... 76 SG P Koroški zidarji D ra v o g ra d ........................................................................... 77 G ra n it Slovenska B i s t r i c a ..................................................................................... 77 V edrag V e le n j e ......................................................................................................... 78 In g rad C e l j e ...............................................................................................................78 SG P P rim orje A jd o v š č in a ..................................................................................... 79 S tavben ik K o p e r ......................................................................................................... 79 B egrad Črnomelj .....................................................................................................81 G rad is L j u b l j a n a .....................................................................................................81 G radn je P t u j .............................................................................................................. 32 Giposs L j u b l j a n a .....................................................................................................82 SG P G r a d b in e c ......................................................................................................... 82 Sigm a Ž a l e c ...............................................................................................................83 G P Tehnika L j u b l j a n a .......................................................................................... 83 Inženiring I M P ......................................................................................................... 84 Iz gradbene zakonodaje Building laws VLADIM IR ČADEŽ: Zakoni o graditv i objektov 85 Iz Raziskovalne skupnosti Slovenije Izvlečki 1976 ............................................................................................................ 90 Proceedings of Research institutions of Slovenia Jubilej Ing. Vinko K r e g a r ..................................................................................................91 Jubilee Vesti Vabilo na n a r o č i lo ..................................................................................................... 91 News O bjava .......................................................................................................................... 92 O bvestilo .................................................................................................................... 92 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of the Institute for material and structures research Ljubljana ANTON DULAR: G eoelektrične raziskave na področju Š tepanjskega naselja v L jub­ ljan i ......................................................................................................................... 93 G la v n i in o d g o v o rn i u r e d n ik : S E R G E J B U B N O V T e h n ič n i u r e d n ik : B O G O F A T U R U re d n iš k i o d b o r : JA N K O B L E IW E IS , V L A D IM IR C A D E Z , M A R JA N G A S P A R I, D U Š A N L A JO V IC , M IL O S M A R IN Č E K , S A S A Š K U L J , V IK T O R T U R N Š E K R e v ijo i z d a ja Z v e z a d r u š te v g ra d b e n ih i n ž e n i r j e v in te h n ik o v S lo v e n ije , L ju b l ja n a , E r ja v č e v a 15, te le f o n 23 158. T e k . r a č u n p r i S D K L j u b l ja n a 50101-678-47602. T is k a t i s k a r n a T o n e T o m šič v L ju b l ja n i . R e v i ja iz h a ja m e se č n o . L e tn a n a r o č n in a s k u ­ p a j s č la n a r in o z n a š a 100 d in , z a š tu d e n te 38 d in , z a p o d je t ja , z a v o d e in u s ta n o v e 500 d in Potres v Posočju UDK 624.131.55 S E R G E J B U B N O V N ekatere seizmotektonske značilnosti potresa v Furlaniji Potres v Furlaniji, ki ga lahko tako imenu­ jemo po legi epicentra, je prizadel področje, na katerem že več stoletij ni bilo katastrofaln ih po­ tresov. V bližini tega področja na njegovi severni strani so sicer bili močni potresi v preteklosti, od katerih je bil najmočnejši leta 1348, v okolici Beljaka; le ta 1959 je bil tudi dokaj močan potres v Tolmezzu, vendar na področju Gemone, Čedada (ustanovil ga je že Julij Cezar), Pušje vasi (Ven- zone) stojijo več sto le t stare hiše, od katerih so nekatere zgradili že Langobardi. Očitno je, da v starih kronikah in letopisih ni bilo podatkov o potresih na tem področju, ker samo tako lahko pojasnimo dejstvo, da so ita lijansk i seizmologi področje občine Gemone uvrstili med neseizmično področje. Tudi v 'seizmološki k a r ti Slovenije se breginjski kot in zgornje Posočje nahajata v ne- potresnem področju oziroma v področju VII. stop­ nje intenzitete, Tolmin pa v področju IX. stopnje — verjetno glede na katastrofalni potres v XVI. stoletju, ki pa je bil pretežno lokalnega značaja. Po furlanskem potresu so se pojavile številne razlage o nastanku tega potresa, m ed katerim i je posebno zanim anje zbudila tis ta o prem iku a f­ riške plošče proti severnoevropski. Na stiku teh dveh plošč, k i naj bi potekal' v predelih Alp in Dolomitov, nastajajo potresi, ko pritisk ene plošče na drugo postane tako močan, da se kam enina v notranjosti zemlje zdrobi. Teorija o obstoju veli­ kanskih plošč, ki »plavajo« na zemeljski magmi in se medsebojno premikajo, s čimer povzročajo po­ trese, je v zadnjih letih postala najbolj »moderna« razlaga o nastanku potresov, čeprav za takšno teo­ rijo še n i zanesljivih dokazov. Glavnemu potresnem u sunku s ta sledila! še dva močna sunka po štirih mesecih, od katerih je bil drugi skoro enak glavnemu sunku. To dejstvo naj bi »presenetilo« seizmologe; vendar je treba upoštevati, da je vsak potres v b istvu preseneče­ nje, k e r zaenkrat ne poznamo m etod za napove­ dovanje 'potresov. Vsak potres im a drugačen »me- Avtoo:: Sergej Bubnov, dipl. inž., p redsednik Jugo­ slovanskega d ruštva za seizmično gradbeništvo, L jub ljana, E rjavčeva 15 hanizem« in se zato v svojem poteku drugače m anifestira. Dvojni sunki so sicer manj pogosti kot enojni, vendar smo jih v zadnjem desetletju tud i že precej registrirali (v B anja Luki v raz­ m aku enega dneva, v Taškentu v razm aku enega meseca, lansko leto pa v Uzbekistanu v razm aku enega in pol meseca). Osnovni param etri glavnih potresnih sunkov potresa v Furlaniji so bili naslednji: D a tu m C as M a g n itu d a 6/5-76 21,01 6,7 11/9-76 16,35 5,7 15/9-76 3,15 6,2 15/9-76 9,21 6,3 M agnituda po R ichterju je definirana z de- kadnim logaritmom naj večje amplitude, izm erje­ ne na standardnem seizmografu v oddaljenosti 100 kilometrov od epicentra, in karak terizira količino sproščene energije v žarišču. Ob furlanskem potresu (upoštevajoč vse zgoraj navedene sunke) je bilo sproščeno toliko energije, kolikor znaša približno polovica celotne energije, sproščene na področju severovzhodne Ita lije v teku dvajsetih stoletij. Po glavnem sunku je bilo v teku enega leta še 384 naknadnih potresnih sunkov. G lobina ža­ rišča prvega sunka je b ila 5 do 10 km. Intenziteto potresa v epicentru ocenjujejo na 9,5 stopenj MSK lestvice (lestvica MSK: Medve- dev-Spouhener-K arnik je v bistvu enak MCS: Mercalli-Oancani-Siebergoivi lestvici). Na področju SR Slovenije je p rv i potresni su­ nek v breginjskem kotu dosegel intenziteto 8,5 do 8,0 MSK stopenj, v srednjem Posočju (od Bovca do Tolmina) od 8,0 do 7,5 MSK stopenj, naprej od Tolm ina 7,5 do 7,0 MSK stopenj in v L jubljani okrog 6,0 MSK stopenj. Sum arni učinek vseh potresnih sunkov (upo­ števajoč intenziteto potresnih sunkov 15. septem ­ bra) je bil glede na zgoraj navedene intenzitete vsaj za 0,5 stopenj MSK lestvice večji, zlasti še p ri tistih gradbenih objektih, k i so bili močneje poškodovani že pri prvem sunku (sl. 1). Sl. 1. V B r e g in ju p o p o t r e s u 15. s e p te m b r a 1977 S stališča inženirske seizmologije je furlanski potres, zahvaljujoč predvsem instrum entalnim po­ datkom, zbranim pri nas v Posočju, k je r so bili zabeleženi aikcelerogrami potresnih sunkov 15. sep­ tembra., dosti prispeval k razvoju te znanosti. Zapisi akcelerografov za registracijo močnih potresnih sunkov, postavljenih v Breginju, Robiču in Kobaridu na različnih geoloških te r hidrogeo- loških tleh, so nedvomno pokazali, da imajo lo­ kalni geološki in hidrogeološki pogoji pomemben vpliv na velikost potresnih sil, ki se pojavljajo na površju in učinkujejo na gradbene objekte. Tako je akcelerograf (Kinemetrics SMA-1), in­ staliran v B reginju (v razdalji 20 do 25 km od epi­ centra) na m ehkih tleh depozita debeline 5 do 10 metrov nad apnencem ob visokem nivoju talne vode, p ri drugem potresnem sunku 15. septembra zabeležil m aksim alne pospeške v sm eri sever—jug 463 cm/sec2, v smeri vzhod—zahod 389 cm/sec2 in v vertikaln i sm eri 185 cm/sec2. Istočasno je akce­ lerograf istega tipa, instaliran v Robiču (razdalja 32 do 35 km od epicentra) na trdn i apnenčevi skali zabeležil m aksim alne pospeške v sm eri sever—jug 86 cm/sec2, v sm eri vzhod—zahod 62 cm/sec2 in v vertikalni sm eri 32 cm./sec2. To pomeni, da so bili maksim alni pospeški v približno enaki oddalje­ nosti od epicentra več kot 5-krat večji na mehkih tleh z visokim nivojem talne vode, ko t pa na trd ih tleh (skali). Podobni rezultati so bili zabeleženi tu ­ di ob p rilik i m anjšega potresa spomladi leta 1975 na področju Zagreba, ko so se aktiv irali akcelero- grafi, instaliran i na geološko različnih tleh. Ti podatki so zelo pomembni za kvalifikacijo vplivov nosilnih tal na seizmične obremenitve v naših specifičnih seizmotektonskih pogojih, kar je osnova za seizmično m ikrorajonizacijo posamez­ nih ožjih področij. Proučevanje učinka furlanskega potresa glede na različne geomorfološke pogoje v Posočju je rav­ no tako omogočilo nekaj ugotovitev, ki so potrdile, da tud i geomorfologija bistveno vpliva na velikost seizmičnih sni. Podobno kot v F urlan iji so bila tu ­ di v Posočju najbolj prizadeta naselja, ki so se nahajala na relativno m lajših, še nezadostno kon­ solidiranih pobočjih naplavin na prehodu iz skal­ natih (apnenčevih) formacij hribovja v aluvialne formacije doline. Glede na dokaj enoten tip kon­ strukcij in gradbenih m aterialov pri zgradbah, zgrajenih v približno enakem času, smo lahko ugo­ tovili, da je bil učinek potresa v naseljih na takš­ nih pobočjih znatno večji kot v naseljih, zgrajenih na skali oziroma tam, k jer so se tem elji objektov nahajali n a skali. Tako so bile poškodbe in poru­ šitve starejših zidanih zgradb iz kam na znatno večje v Podbeli na naplavini, kot v 2 km oddaljeni Borjani, situirani na skalnatem pobočju. Ravno tako so b ili poškodbe teh stavb v Ladri in Volar­ jih, situ iranih na naplavljenih področjih, znatno večje kot v le nekaj kilom etrov oddaljenem Ko­ baridu in Tolminu, k je r so bile enake zgradbe te­ m eljene na skali. Ta pojav lahko razlagam o z večkratnim od­ bijanjem potresnih valov v aluvialnih naplavinah m anjših debelin in iz skalnate podlage, kar po­ vzroča amplifikacijo moči teh valov na površju. Furlanški potres je tud i pokazal, da potresni valovi h itre je slabijo, če se širijo prečno na gorske verige, kot pa tam, k jer se širijo* vzdolž dolin. Po­ doben pojav je bil zaznamovan ob nedavnem potre­ su v Romuniji, k je r so se iz epicentra na vzhodn strani K arpatov potresni valovi znatno bolj in ten­ zivno širili v sm ereh proti severu, vzhodu in za­ hodu kot pa proti zahodu čez Karpate. Gradbeni objekti v Posočju Posočje je ozka dolina, k je r je vsaka ped zemlje dragocena. To je najb rž tud i poglavitni raz­ log, zakaj so stavbe, zgrajene na obrobju te doli­ ne, velikokrat na pobočju hribov, dokaj visoke. Precej je dvonadstropnih, ponekod celo trinad­ stropnih stavb, kar glede na gospodarsko raven in geografsko lego področja presenečaj je pa zna­ čilno za ozke soteske med hribi, ker je na ta na­ čin stavbno zemljišče bolje izkoriščeno. Posočje je bilo med prvo svetovno vojno p ri­ zorišče dolgotrajnih vojnih spopadov; tak ra t je bilo veliko zgradb poškodovanih. Obnovljene in popravljene stavbe pa redkokdaj dosegajo prvotno kvaliteto glede svoje odpornosti na horizontalne obremenitve, razen če niso sanirane po posebnem postopku, fci zagotavlja večjo odpornost stavbe kot celote. Stanovanjske hiše in gospodarska poslopja so ponekod sta ra več kot 100 let; večina jih je zgra­ jenih v drugi polovici prejšnjega sto letja in v za­ četku tega stoletja. Domala vsi šolski objekti so tudi b ili zgrajeni v tem času, to je za časa avstroogrske uprave; nekaj jih je bilo zgrajenih v času italijanske okupacije, predvsem v Tol­ minu. Javni, industrijski in turistični objekti so bili na tem področju domala v celoti zgrajeni po osvo­ boditvi, m ed njim i številni po letu 1964, to je po uveljavljanju novih predpisov za gradnjo v seiz­ mičnih področjih. Po osvoboditvi je bila zgrajena tudi nova šola v Kobaridu, kakor tud i nekaj sta­ novanjskih blokov, predvsem v Tolminu. V Tolminu, Kobaridu in še nekaterih naseljih je bilo v zadnjih letih zgrajenih tudi nekaj indi­ vidualnih enodružinskih hiš, največkrat enonad­ stropnih. S tarejše stanovanjske hiše in gospodarska po­ slopja v naseljih so zgrajena iz lokalnih gradbe­ nih m aterialov, to je iz kam na v apneni malti, z lesenimi stropovi. Kamen je dom ala povsod lom- ljenec iz apnenca (redkokje je bil uporabljen tesan kamen), apnena m alta pa je pretežno slabe kvali­ tete. P ri številnih objektih je bila očitno zamešana s prem alo apna, zato je bila njena čvrstost m ini­ malna. Zidovi teh stavb so dokaj močni (v pritlič­ ju 60 do 75 cm), k a r je bilo očitno pogojeno z obliko lomljencev, slabo kvaliteto m alte in p re­ h itro zidavo. Tako močni zidovi so p ri potresu dobivali velike horizontalne sile, proporcionalne njihovi masi,t iki pa jih velikokrat niso bili zmožni prevzeti zaradi svoje slabe nosilne kvalitete. Le­ seni stropovi iz tesanih tram ov z lesenim podom so bili prosto položeni na zidove in tako1 niso u st­ varja li nobene povezave zidov m ed seboj, k a r je bilo za zm anjšanje potresne odpornosti stavb od­ ločilnega pomena. P ri šolskih objektih iz avstroogrskega čas so bili uporabljeni isti gradbeni m ateriali in enak način gradnje. K valiteta apnene m alte je bila tu ­ kaj boljša; stropovi so bili iz lesenih tram ov z do­ kaj velikim i razpetinam i (6,0 do 6,5 m) med vzdolžnimi nosilnimi zidovi (širina razreda). V ne­ katerih šolskih objektih, zgrajenih po prvi sve­ tovni vojni, je bil ponekod uporabljen tudi žele- zobeton, vendar le za m anjše razpetine. Objekti, zgrajeni po osvoboditvi, so bili g ra­ jeni iz dobrih gradbenih m aterialov, z uporabo sodobnih gradbenih tehnologij. S tanovanjski bloki so bili gra jen i pretežno iz opečnih modularnih zidakov z železobetonskimi opečnimi stropovi in horizontalnim i venci v višini stropov (nekateri tud i iz litega betona). Individualne hiše so bile grajene iz m odularnih ali polnih zidakov (ponekod v pritlič ju iz betonskih votlih blokov) s horizon­ talnimi, ponekod tudi z vertikalnim i železobeton­ skimi vezmi. Javne zgradbe in turistični objekti so imeli pretežno skeletno železobetonsko nosilno konstruk­ cijo, betonirano n a samem mestu. Ravno tako je bila tud i večina industrijskih objektov zgrajena v železobetonski skeletni konstrukciji, razen ene to­ varne v Breginju, kjer so bili uporabljeni montaž­ ni železobetonski tričlenski loki, členkasto pove­ zani z nosilnimi strebri. K arakteristike poškodb gradbenih objektov Stavbe z nosilnimi zidovi iz lomljenca v ap­ neni m alti in lesenimi stropovi brez medsebojne povezave zidov in stropov, ki jih je več kot 90 °/o vseh stavb v Posočju, so u trpele poškodbe, k a rak ­ teristične za konstrukcije, ki p ri potresnih obre­ m enitvah ne delujejo kot celota, temveč vsak kon­ struk tivn i element deluje ločeno. Zidovi, katerih medsebojna povezava, tud i na vogalih p ri zidavi iz lomljenca, ni bila učinkovita, so pri potresu za­ nihali kot ločene konzole, vpete v temelje. Naj- večje deformacije so bile na koncu teh konzol, to je pod strešno konstrukcijo, k je r so se pojavile tud i najširše razpoke. Razpoke so se pravilom a zo­ ževale od zgoraj navzdol. Tam, k jer so bile seiz­ mične sile m anjše ali kvaliteta zidu boljša,, niso segale do tal, temveč so se odprle le v zgornjem nadstropju. P ri večjih silah so se te razpoke poja­ vile po vsej višini zidov, vendar so bile zgoraj širše kot spodaj. Ustrezno so bile razpokane tudi predelne stene. Poškodbe teh objektov so se bistveno razliko­ vale od poškodb zidanih objektov v Skopju, k je r so armiranobetonski stropovi povezovali celotno stavbo v enoten konstruktivni sistem, katerega de­ formacije so povzročile prekoračitev m eja nosil­ nosti na mestu največjih strižnih sil in momentov, to je na mestu, kjer je nosilna konzola (konstruk­ cija zgradbe) vpeta v tem elje oziroma v močnejši betonski zid kleti. Zato so se p ri takšnih zgradbah pojavljale največje diagonalne razpoke v pritličju , k ar je ponekod povzročilo rušenje pritlič ja in s tem tud i cele stavbe (sl. 2). Sl. 2. P o š k o d o v a n a s ta n o v a n js k a s ta v b a v S k o p ju V Posočju je bilo videti zeilo malo' teh karakte­ rističnih diagonalnih razpok, kakršne smo vajeni videti na zidanih stavbah, poškodovanih p ri po­ tresu. Pojavile so se le tam, k jer so b ili zidovi zi­ dani iz opeke in medsebojno vezani zgoraj z ar­ m iranobetonsko ploščo (pri nekaterih stanovanj­ skih objektih te r pisarniških in gospodarskih p ri­ zidkih pri industrijskih objektih, zgrajenih v no­ vejšem času). Po prvem sunku 6. m aja v Posočju praktično ni bilo popolnoma porušenih objektov. P ri enem gospodarskem poslopju v centru B reginja se je zrušila čelna stena. Ponekod so p ri starejših stav­ bah bili porušeni vogali, k e r na vogalih domala n ik jer ni bilo vertikalnih ojačitev. Veliko stavb pa je bilo močno razpokanih. Naslednji močni potresni sunki 15. septembra so številne izmed teh razpokanih stavb popolno­ m a porušili. Mehanizem zrušen ja teh stavb je bil naslednji: potresni valovi, k i so delovali v smeri pravokotno na fasado,, so najprej porušili fasade. P ri tem so fasade nihale v obeh sm ereh — proti notranjosti stavb in navzven. Pni n ih lja jih navz­ noter so se fasadni zidovi lahko naslonili na no­ tran je prečne zidove stavbe, p ri n ih lja jih navzven pa te opore n i bilo. Zato so se fasadni zidovi in tud i čelni zidovi rušili navzven. Po porušitvi fa­ sadnih zadov so prečni zidovi ostali brez sicer m ajhne opore, ki so jim jo nudili p ri n ihanju fa­ sadni zidovi; leseni stropovi p a jih niso povezovali m ed seboj, k e r leseni tram ovi niso b ili zasidrani v nasilne zidove n a ležiščih. Tako so n ih lja ji v smeri S l. 3. P o r u š i te v s ta v b e v B r e g in ju pravokotno na prečne notran je zidove (vzdolž fa­ sade) porušili tudi te zidove (sl. 3). Vedeti namreč moramo, da so potresni zidovi delovali istočasno v vseh smereh. Čeprav je b ila prevladujoča smer sever—‘jug, je bil pri drugem sunku 15. septembra v Breginju maksimalni pospešek v smeri vzhod— zahod 0,85 maksimalnega pospeška sever—jug. V Kobaridu je bilo to razm erje p r i prvem sunku 15. septem bra 0,97, p ri drugem sunku pa 0,67. Akce- lerograf v Bobiču je pri prvem sunku zabeležil v sm eri vzhod—zahod m aksim alni pospešek celo za 1,80 močnejši kot m aksim alni pospešek v smeri sever—'jug; p ri drugem sunku je bilo to razm erje 0,71. To pomeni, da so bile stavbe izpostavljene do­ m ala enakim potresnim obrem enitvam vzdolž obeh glavnih nosilnih osi konstrukcije. P ri individualnih enonadstropnih hišah iz opeke, grajenih v zadnjem času, so se zelo dobro obnesle vertikalne arm iranobetonske vezi v vo­ galih stavb, izdelane v sm islu naših veljavnih predpisov za gradnjo v seizmičnih področjih. Tam, k jer so bile te vezi izdelane naknadno po končani zidavi istavbe »na šmorc«, tako da se je opečni zid stopničasto zaključeval ob stiku z železobetonskim vogalnim stebrom, so stavbe na sicer slabih nosil­ nih tleh (v Kobaridu) zelo dobro zdržale potresne obremenitve. Na istem območju je neki za­ sebni graditelj povsem napačno izvedel vogalne oja­ čitve svoje hiše, in sicer samo v pritličju, kjer je uporabil za zidavo votle betonske bloke dokaj sla­ be kvalitete. Na vogalih in na stikih zunanjih te r no tran jih zidov je zabetoniral železobetonske vezi, ki pa s prilegajočim se zidom iz betonskih votla- kov niso bile povezane, ker na m estu stika zid ni bil zaključen »na šmorc«. V nadstropju in podstreš­ ju vertikaln ih vezi sploh n i bilo, zidovi' pa so bili izdelani iz m odularnih zidakov; stropovi so bili železobetonski s horizontalnim i železobetonskimi vezmi. Ob potresu je stavba zaradi učinka hori­ zontalnih vezi delovala k o t celota; glede na od­ sotnost skupnega delovanja vertikalnih vezi in zi­ du v pritlič ju se je stavba obnašala med potresom kot konstrukcija z »mehkim pritličjem«, p ri čemer so glavno breme nosili ravno vogalni stebri, ki so v tem prim eru prevzeli vlogo konstruktivnih elementov, kar jiim sploh n i bilo namenjeno. Toda očitno je ravno to obvarovalo stavbo pred poru­ šitvijo, ker kletni zid iz nekvalitetnih betonskih zidakov v slabi m alti ni bil zmožen prevzeti teh obrem enitev in je močno razpokal (sl. 4). Zato je treba med glavne vzroke močnejših poškodb te stavbe šteti predvsem naslednja dej­ stva: — nepravilna izvedba vertikaln ih vezi v p ri­ tličju, — pom anjkanje vezi v nadstropju in v pod­ strešju, — slaba kvaliteta zidu v pritlič ju (zidakov in malte). S l. 4. P o š k o d o v a n a o p e č n a h iš a v K o b a r id u b re z v o g a ln ih s te b r o v v n a d s t r o p ju Le nekaj deset m etrov vstran stoječa podobna stavba zgrajena iz m odularnih zidakov na enakem, če ne celo na slabšem terenu, s predpisano izde­ lanim i vertikalnim i vezmi po vsej višini je zdrža­ la potres brez poškodb (sl. 5). Tudi druge opečne stavbe v območju močnih potresnih obremenitev, celo v Breginju, k jer so bile ojačene z vertikalni­ mi vezmi, so dobro prestale potres (sl. 6). S l. 5. P r a v i ln o iz d e la n e v e r t ik a ln e v e z i v K o b a r id u Pomena ojačitve vogalov so se očitno zavedali tud i stari graditelji. Zato imamo v Breginju nekaj stavb, k jer so bili vogali posebno skrbno obliko­ vani iz velikih tesanih kamnov, pravilno medseboj­ no povezanih. Ena takšna pritlična stavba je p rak­ tično brez poškodbe prestala vse potresne sunke, p ri drugih (sl. 7), ki so u trpele septem bra sicer ve­ like poškodbe, so vogali ostali (sl. 8). Sl. 7. H iš a v B r e g in ju p o d ru g e m p o t r e s u S l. 8. O h r a n je n i v o g a li p o š k o d o v a n ih h iš v B r e g in ju p o d r u g e m p o tr e s u S l. 6. Z v e r t ik a ln im i v e z m i o ja č a n a h iš a v B re g in ju p o p o t r e s u 15. s e p te m b r a 1976 Izmed šolskih objektov je bila najbolj poško­ dovana šola v Breginju, ki je že po prvem potresu 6. m aja bila neuporabna, kakor tud i osnovne šole v Tolminu, Kamnem in Smastu. Ostale šole so u trpele večje ali m anjše poškod­ be, toda tudi po potresnih sunkih v septem bru se nobena ni podrla. Poškodbe so bile najbolj vidne na stikih stropov z nosilnimi zidovi (fasadnimi in srednjim i vzdolžnimi), ker leseni stropovi niso medsebojno povezovali zidov, k i so samostojno ni­ hali. Te razpoke so vedno največje v najvišjem nadstropju, ker jc bila tam povezava zidov naj­ manj učinkovita. V nižjih nadstropjih je teža zidu iz zgornjega nadstropja pritiskala n a tram ove stro­ pov, pa je bila tako skozi tren je dosežena nekakšna m anjša povezava. Na vrhu so zidovi imeli tudi naj večje deformacije zaradi nihanja. Razpoke so bile vidne tud i na nadokenskih lokih, ker je bila večina šolskih objektov zgrajena v času, ko še niso uporabljali železobetona in že- lezobetonskih preklad. Nadokenski bloki so bili razpokani v sredini (v temenu) in so bile te razpo­ ke večje proti koncu stavb kot v sredini stavbe. P ri šolskih objektih, k je r je bil nad kletjo ali pritlič­ jem izdelan obokan opečni strop, so bile poškodbe na tem m estu minimalne. V nekaterih šolah (Vol­ če) so občani že pred potresom sam i nadomestili leseni strop z železobetonsko ploščo in n a ta na­ čin bolje povezali nosilne zidove m ed seboj. Po­ zitivni vpliv te povezave je bil očitno viden, ker horizontalnih razpok na stiku tega stropa in zidu ni bilo. P ri nekaterih šolah in tudi javn ih objektih (občinska stavba v Tolminu) so težki balkoni na masivnih kam enitih konzolah povzročali defor­ m acije nosilnih zidov navzven in razpoke n a stikih teh zidov z notran jim i zidovi. Po osvoboditvi zgrajena šola v Kobaridu z nosilno konstrukcijo iz železobetona n i utrpela praktično nobenih poškodb tud i po septem brskih potresih. P ri m aloštevilnih industrijskih objektih so se poškodbe pokazale predvsem v prizidkih za pisar­ ne in sprem ljajoče dejavnosti, zgrajenih iz opeke z železobetonskimi stropovi. V Tovarni igel v Ko­ baridu, (ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo pred­ pisov za gradnjo v seizmičnih področjih, so se po­ kazale razpoke n a stopnišču v prizidku, k je r je bila železobetonska nosilna konstrukcija stopnišča naslonjena n a opečni zid. Tukaj se je pokazala in­ kom patibilnost dveh nosilnih sistemov z različnimi elastoplastičnim i karakteristikam i. Takšna kombi­ nacija nosilnih elementov iz železobetona in opeke v isti etaži je v smislu veljavnih predpisov nedo­ pustna, kiar pa ne velja za uporabo vertikalnih že- lezobetonskih vezi v zidanih stavbah, k e r te vezi nim ajo nosilne funkcije, temveč predvsem funkcijo zagotavljanja duktilnosti celotnega nosilnega si­ stema in varovanja pred porušitvijo v prim eru velikih potresnih obremenitev. V prizidku so bili poškodovani tud i nosilni železobetonski okvirji, in sicer na stik ih preklad in strebrov, očitno zato, ker niso bili dim enzionirani za večje potresne obreme­ nitve in niso 'imeli dovolj strem en v vozliščih. Železobetonske proizvodne shed hale so ostale nepoškodovane, razen m anjših razpok na čelni stran i hale. V objektu Tovarne igel v B reginju so se dia­ gonalne razpoke pojavile v opečnem prizidku, med­ tem ko je glavna proizvodna hala tud i po sep­ tem brskih potresih ostala praktično nepoškodovana (razen izpadanja nekaj steklenih plohov). P ri stanovanjskih blokih, zgrajenih po osvo­ boditvi, so se naj večje poškodbe pojavile v stav­ bah v Desklah, medtem ko so stanovanjski bloki v Tolminu, k i je znatno bližji epicentru, ostali prak­ tično nepoškodovani. Razloge za poškodbe objek­ tov v Desklah je treba iskati v neugodnih pogojih fundiran j a na slabih nosilnih tleh, kakor tudi v neustreznem projektu in izvedbi. V številnih javnih in turističnih objektih, zgrajenih po osvoboditvi v zgornjem Posočju, z nosilno konstrukcijo iz železobetona, potresi prak­ tično niso povzročili nobenih poškodb. Celo arhi­ tektonsko razgibana stavba novega hotela Kanin v Bovcu, zgrajena ob upoštevanju potresnih pred­ pisov, je odlično prestala potresi. Enako velja za zdravstveni dom in novo upravno-trgovSko stavbo v Tolminu te r še za druge objekte. P ri objektih nizkogradnje niso bile zaznamo­ vane omembe vredne poškodbe. Mostovi čez Sočo, kakor tud i objekti Soških elek trarn sio ostali nepo­ škodovani. Po potresu 6. m aja se je v Tolminu in še v nekaterih krajih v vodovodnih ceveh pojavila kalna voda, kar je povzročilo domnevo, da so cevi morda nekje popokale. Toda čez dan ali dva se je voda spet zbistrila; trenu tno onesnaženje je bilo očitno posledica valovanja vode v kaptažah in re­ zervoarjih, k a r je vzdignilo usedline z dna. Analiza poškodb gradbenih objektov v Po­ sočju je nedvomno pokazala, da so objekti, zgra­ jeni v skladu z veljavnim i predpisi za gradnjo v seizmičnih področjih, zelo dobro prestali vse po­ tresne obremenitve, čeprav so bile le-te ponekod zaradi neustrezne seizmične rajonizacije večje od načrtovanih. Sanacija in ob nova Po potresu v noči 6. m aja so lokalni organi ob­ čine Tolmin takoj pričeli z nujnim i akcijami. He­ likopter z zastopniki Izvršnega sveta SR Slovenije se je spustil v Tolmin 7. m aja ob 7. u ri zjutraj. Takoj so se začela posvetovanja z zastopniki skup­ ščine občine Tolmin, štaba civilne zaščite, družbe­ nopolitičnih organizacij, JL A in drugih organiza­ cij, k i so bili že vso noč na delu. Gradbeni stro­ kovnjaki občine Tolmin so pregledovali poškodo­ vane objekte in ugotavljali varnost njihove upo­ rabe. Zastopniki občine ,so skrbeli za zagotovitev začasnega prebivališča tistim občanom, katerih domovi so bili močno poškodovani. Dopoldne so prišli tud i prvi gradbeni strokovnjaki iz Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij v Ljubljani, da bi pomagali ocenjevati poškodbe ‘in kategori­ zirati stavbe glede na njihovo varnost. V soboto in nedeljo, 8. te r 9. maja, je strokovna komisija pre­ gledala šolske in javne objek te v občini Tolmin ter ugotovila stopnjo poškodb in uporabnost stavb. Od 16 šolskih zgradb so bile 4 zgradbe neuporab­ ne in neprim erne za sanacijo (osnovne šole Tol­ min, Kamno, Smast, Breginj); 2 zgradbi (neupo­ rabni, vendar prim erni za sanacijo (osnovna šola Žaga in otroški vrtec K obarid; slednji je tudi po sanaciji uporaben le v nešolske namene); 8 zgradb je bilo delno uporabnih (v glavnem je iz uporabe izločeno II. nadstropje) oziroma uporab­ nih šele po izvedbi nekaterih ojačitev (podpira­ nja). Samo 2 šoli sta bili takoj uporabni v polnem obsegu (nova osnovna šola Kobarid in m anjša stav­ ba Glasbene šole v Tolminu). Od dijaških domov je bil dijaški dom v Tolmi­ nu, zgrajen po I. svetovni vojni, uporaben z m anj­ šimi ojačitvami, dom posebnega vzgojno izobra­ ževalnega zavoda pa z nekaterim i omejitvami upo­ rabe v II. nadstropju in ojačitvami. Po potresih 15. septembra je b il v dneh 17. te r 18. septem bra opravljen ponoven komisijski ogled vseh prej pregledanih šolskih objektov. Ugotovlje­ no je bilo, da so se poškodbe povsod nekoliko po­ večale, tako da so bile potrebne še nadaljn je ome­ jitve uporabe prostorov (srednja šola Tolmin —■ izločeno tud i I. nadstopje) in nadaljn je ojačitve (notranja in zunanja podpiranja). Kot osnovno priporočilo v zvezi s sanacijo in obnovo šolskih objektov na Tolminskem je komisija sm atrala, da je treba predvsem lesene stropove v vseh šolskih objektih nadomestiti z železobeton- skimi in ob tej1 priliki izdelati železobetonske ven­ ce v zunanjih zidovih, v višini stropov. Leseni stropovi ne samo da ne zagotavljajo medsebojne povezave nosilnih zidov, temveč so zaradi dotra­ janosti (več kot 70 let stari) in velikih razpetin nevarni tud i v normalnem času obratovanja šol. Veliki povesi stropov zaradi dodatne obreme­ nitve (naknadno postavljene predelne stene) povzročajo velike deformacije in s tem tud i odpadanje ometa, kar ogroža učence. Ob nedavni rekonstrukciji stropa v osnovni šoli Volče, ki so jo vaščani sami izvajali, so ugotovili, da so leseni tram ovi stropa (ki so ga zamenjali z železobetonsko ploščo) do takšne mere prepereli zlasti na konceh, k je r nalegajo na zidove, da so se p ri m etanju na tla razleteli v drobne koščke. To dejstvo kaže na potrebo po tem eljiti sanaciji šolskih objektov v Posočju, k čem ur smo pristopili takoj po potresu. Skozi solidarnostne akcije so nekatere naše repu­ blike prevzele obveznost zgraditi nove šolske ob­ jek te kot nadom estno za najbolj poškodovane (B.reginj, Tolmin, Bovec, Kamno). Kot pomemben detajl p ri p ro jek tiran ju in gradnji šolskih objektov na področju Posočja, k jer veliko uporabljajo kritino streh iz korcev, je treba predvideti izdelavo lahkih nadstreškov nad vhod­ nim i vrati, zlasti še tam, kjer se vhodna v ra ta na­ hajajo v zidu, proti katerem u je streha nagnjena. Pokazalo se je namreč, da so ponekod korci ob potresu zdrsnili in padali pred vrata , kar bi ogro­ žalo učence, ki bi hoteli zapustiti šolo, če bi bil po­ tres med poukom. Do tega k sreči ni prišlo, ker je bil najm očnejši potresni sunek ponoči. K ritino iz korcev bi balo treba polagati v podaljšanem ome­ tu in ne na »plante«, ki znatno povečujejo težo strehe in ne zagotavljajo dovolj varne pritrd itve korcev na strehi. Takoj po potresu so se začele priprave za si­ stem atičen popis in ocenitev škode na gradbenih objektih. Upoštevajoč izkušnje, pridobljene ob prilik i popisa škode po potresu, ki je 20. jun ija 1974. leta prizadel Kozjansko, so bili izdelani novi anketni listi za popis posledic potresa, ki jih je priprav il Zavod za raziskavo m ateriala in kon­ strukcij v Ljubljani. Poškodovani objekti so bili tokrat razvrščeni v tri kategorije (na Kozjanskem v štiri kategorije), in sicer: I. kategorija: nosilni sistem nepoškodovan, m anjše poškodbe na ostalih delih objekta; stavba vseljiva; barvne oznake ni (ali zelena); II. kategorija: nosilni sistem lažje poškodo­ van, močnejše poškodbe na ostalih delih objekta; sanacija objekta je ekonomsko upravičena; stavba začasno nevsefljiva, lahko je vseljiva po sanaciji; barvna oznaka rumena; III. kategorija: rušenje, delno rušenje ali tež­ ke poškodbe nosilnega sistema; sanacija ekonom­ sko ni utemeljena; stavba se ruši; barvna oznaka rdeča. Anketni list je bil izdelan za elektronsko ob­ delavo podatkov in je vseboval 63 številčnih po­ datkov ter potrebno število deskriptivnih podat­ kov. Za vsak gradbeni objekt je bil predviden, po­ seben anketni list. Ko so bili ti listi natiskani v potrebnem številu smo pristopili k popisovanju škode. Dne 21. m aja je bil v ta namen pri B iroju gradbeništva Slovenije v Ljubljani organiziran k ra tek seminair za zastopnike gradbenih in projek­ tantskih podjetij iz vse Slovenije, na katerem so bila podana navodila glede načina izpolnjevanja anketnega lista in ugotavljanja škode zaradi po­ tresa. Form irane so bile tričlanske kom isije v se­ stavi: predsednik komisije — gradbeni inženir (po možnosti statik), člana komisije — gradbeni inže­ n ir ali gradbeni tehnik in zastopnik krajevne skup­ nosti. Komisije so pričele z delom n a terenu 24. m aja in so popis škode zaključile v glavnem do konca junija. Strokovno vodstvo popisovanja ško­ de na terenu je prevzel Zavod za raziskavo' m ate­ ria la in konstrukcij v Ljubljani. Izpolnjene anket­ ne lislte so sproti dostavljali Računskemu centru Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geode­ zijo v Ljubljani, ki je izračunaval znesek škode na posameznih objektih. P ri tem je uporabljal enot­ ne cene za izračun škode po potresu v Posočju, ki jih je 26. 5. pripravil Biro gradbeništva Slovenije. H iter postopek ocenjevanja škode je omogočil odpravo posledic potresa, ki je pozitivno vplivalo oškodovancem tudi h itro pridobitev kreditov za uspešen pričetek obnove. Po končanem popisu škode je bilo ju n ija 1976 ugotovljeno naslednje stan je poškodovanih objek­ tov po kategorijah poškodb: I. k a t . I I . k a t . I I I . k a t . S k u p a j občina Tolmin 958 756 409 2123 občina Nova Gorica 2030 615 211 2856 Sikupaj 2988 1371 620 4978 Celotna m ateria lna škoda je znašala okrog 1,2 m ilijarde din. Sanacija poškodovanih objektov se je začela, potem ko je na stanovanjski hiši v vasi Smast št. 23 Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij v začetku jun ija izvedel dem onstracijsko sanacijo z vgraditvijo horizontalnih jeklenih vezi v višini stropov. Po tem sistem u se v višini stropa (natanč­ neje pod stropom) na obeh straneh nosilnih zidov V poprej izdolbene žlebove vložijo železne (jek­ lene). palice 0 16 mm, ki im ajo na konceh navoj. Palica, ki leži n a no tran ji srani zidu (znotraj stav­ be), se na koncu potegne Skozi zid (skozi prevr­ tano luknjo), nato pa še obe palici (notranja in zunanja) skozi jekleno podložno ploščo. Ko iso pa­ lice na enem koncu fiksirane, se na drugem koncu z navijanjem m atic napnejo. Sila napen jan ja je od­ visna od vrste m ateria la in kvalitete zidu. Na enak način se z vezmi ojačajo vsi poškodovani nosilni zidovi objekta (sl. 9). Po 'končanem napenjanju se žlebovi in tudi podložne plošče na fasadi zabetonirajo (pokrijejo s cementno malto). P ri manj pomembnih stavbah se jeklene vezi in podložne plošče lahko položijo ob zidu brez žlebov in se zaščitijo s premazom. Sta­ tična funkcija takšnih vezi je podobna funkciji ho­ rizontalnih vezi p ri arm iranobetonskih stropovih in je za potresno odpornost stavke ko t celoto zelo pomembna. To se je zlasti pokazalo ob potresu 15. septembra v vasi Bardo (Lusevera) v Slovenski Be­ nečiji, k jer je stavba, ki je bila že ob potresu 6. m aja zelo močno poškodovana, jačana pa s takš- S l. 9. S a n a c i ja p o š k o d o v a n e s ta v b e p o p o s to p k u Z R M K nimi vezmi v izvedbi ZRMK, zelo dobro prestala ponovni potres, medtem ko sio se številne druge stavbe v tej vasi, ki niso imele te ojačitve, poru­ šile. Drugi način sanacije, ki je bil uporabljen v Posočju, je injeciranje razpok v zidovih z vbrizga­ vanjem posebne mešanice (na bazi cementa) v raz­ poke s pomočjo posebnih črpalk. Obseg sanacij po tem sistem u je bil dokaj omejen zaradi majhnega števila črpalk, ki so bile na razpolago v SR Slove­ niji. Poleg teh izpopolnjenih, strokovno izvršenih sanacij so se številni vaščani lotili sanacij v lastni režiji s prezidavo posameznih delov poškodovanih zidov, zamenjavo stropov, popravili ometov in po­ dobnim. Po potresu 6. m aja je nasta l problem v zvezi z obnovo B reginja zaradi posebne spomeniške vrednosti tega naselja, zgrajenega v karakteristič­ nem beneško-slovenskem slogu. Po oceni strokov­ ne kom isije bi bilo treba v B reginju porušiti 159 hiš, ka terih obnova ne bi b ila ekonomsko upravi­ čena. Organi spomeniškega varstva so se zavze­ mali, da bi en del teh hiš le obnovili, upoštevajoč njihovo spomeniško varstveno kvaliteto. Te disku­ sije m ed k rajan i na eni strani, ki so želeli dobiti nove, varnejše domove, in spomeniškimi varstveni­ ki na drugi strani je b ru talno prekinil potres 15. septembra, ko je bil porušen večji del Breginja. Po tem potresu so opustili idejo o restavraciji sta­ rega Breginja in so pristopili k izgradnji novega naselja zraven obstoječega. Ta drugi potres je bi­ stveno povečal škodo tud i n a vseh tistih objektih, ki jih je prizadel že p rv i po tres 6. maja. Tudi na nekaterih prej nepoškodovanih objektih so se nam ­ reč pojavile poškodbe. N astala je potreba ponovne ocenitve škode — glede n a določitev upravičeno­ sti do m aterialne pomoči in kreditov oškodovan­ cev. Da ne bi ponovno pričenjali z dokaj dolgo­ tra jn im in dragim načinom prepisovanja s pomoč­ jo anketnih listov, je bilo dogovorjeno,, da se po­ večanje škode oceni s koeficientom povečanja učinka potresa, k i bi bil določen za vsiaiko naselje posebej. V ta nam en je B iro gradbeništva Slove­ nije organiziral v Tolminu dne 21. 9. 1976 sesta­ nek, na katerem so člani kom isije dobili navodila za ocenjevanje povečanja škode s pomočjo koefi­ cientov. P ri tem je bilo posebej opozorjeno na ta­ kojšnjo prekvalifikacijo objektov iz II. v III. ka­ tegorijo in izselitev iz objektov, kjerkoli je obsta­ jala nevarnost porušitve glede na možne nadaljnje potrese. Predloga za prekvalifikacijo škode na pod­ lagi koeficientov, ki bi bili proporcionalni bližini epicentra, ni bilo mogoče sprejeti, ker se je ponov­ no pokazalo, da lokalni geološki in geomorfološki pogoji! bistveno vplivajo n a obseg škode zaradi po­ tresa. Tako je tudi tok ra t drugi potres praktično povsem porušil Podbelo, m edtem ko so se poškod­ be v Borjiani le nekoliko povečale. Za prej nepo­ škodovane objekte, pri ka terih so se pojavile po­ škodbe po septem brskih potresih.,, so bili izpolnjeni novi anketni listi. Celotni obseg škode po potresih 15. septem­ bra v tolm inski občini se je povečal na 2,54 m ili­ jarde din; k tem u je treba dodati še škodo, k i jo je potres povzročil v novogoriški, idrijski in ra ­ dovljiški občini, k jer je bilo ravno talko precej po­ škodovanih objektov — v glavnem s poškodbami I. in II., ponekod tudi III. kategorije. Celotna ško­ da zaradi furlanskega potresa na ozemlju SR Slo­ venije naj bi po grobi oceni znašala okrog 3,8 mi­ lijarde din — po ocenah iz le ta 1976 (na Kozjan­ skem je poitres povzročil za 1,28 m ilijarde din ško­ de po cenah iz leta 1974). Na Tolminskem je bilo ob koncu le ta 1976 ugotovljeno, in sicer kot posle­ dica vseh potresnih sunkov, naslednje število ob­ jektov (stanovanjskih, gospodarskih, družbenih in sakralnih), poškodovanih v tem letu : — poškodbe I. in II. kategorije 4729 objektov — poškodbe III. kategorije 1752 objektov To pomeni, da je bilo število objektov III. ka­ tegorije, tj. neprim ernih za sanacijo oziroma pred­ videnih za rušenje zaradi potresa 15. septembra, ki je bil sicer šibkejši od potresa 6. maja, več kot dvakrat večje kot po prvem potresu. To je bila! po­ sledica zm anjšane odpornosti številnih stavb, k i so ob potresu 6. m aja dobile poškodbe II. kategorije, ko so bile nosilne konstrukcije obremenjene preko m eje elastičnosti. P ri teh stavbah se je učinek po­ tresa p ri drugem potresu sumiral, medtem ko pri konstrukcijah, ki so p ri prvem potresu ostale v m ejah elastičnosti, tudi drugi, šibkejši potres ni povzročil poškodb nosilnih sistemov. Tako velik obseg poškodb III. kategorije po potresu 15. septem bra je zahteval znatno večji ob­ seg intervencijiske pomoči za odpravo posledic po­ tresa, zlasti k e r se je bližala zima in je bilo treba številnim občanom nujno zagotoviti varno streho. Zato je b ila po potresu 15. septem bra sprejeta od­ ločitev, da se takoj prične z izgradnjo 475 mon­ tažnih Stanovanjskih hiš in 28 večnam enskih ob­ jektov z vso potrebno infrastrukturo . G radnja se je pričela na 63 lokacijah, sodelovalo p a je 36 or­ ganizacij združenega dela. K ljub izredno neugod­ nim vrem enskim pogojem jeseni le ta 1976 je bil pretežni del naloge izvršen pred nastopom zime, ta ­ ko da so Vsi občani pred zimo dobili varno srtreho1 bodisi v novih objektih bodisi ko t rezultat ne­ utrudnega prizadevanja lokalnih družbenopolitič­ nih organizacij in upravnih organov, ki so rešili veliko nu jn ih prim erov na načelih solidarnosti ob­ čanov. Zaključek Furlanski potres sodi m ed tako imenovane »dvojne« potrese, ki so sicer redkejši od »enoj­ nih«, so pa možni tudi na našem ozemlju. To je treba upoštevati pri določanju uporabnosti stavb, p ri ka terih so že po prvem potresnem sunku no­ silne konstrukcije u trpele poškodbe izven m eje elastičnosti. Strokovni in h itri ocenitvi poškodb te r p raviln i kategorizaciji objektov glede na značaj poškodb, kakor tudi ustreznim ukrepom lokalnih upravnih organov, je treba prisoditi dejstvo, da p ri drugem potresu ni bilo človeških žrtev. Potres v Posočju je ponovno pokazal, kako po­ membni so lokalni geološki in morfološki pogoji za varnost in odpornost stavb p ri potresu. Lokaciji in tem eljenju stavb v potresnih področjih je treba posvetiti enako pozornost ko t kvaliteti izvedbe sa­ m e konstrukcije. Čimbolj se je treba izogibati ne­ zadostno konsolidiranih pobočij. Globina tem eljev naij bi bila večja kot običajno, ko upoštevam o le klim atske pogoje. S trem eti je treba, da so objekti tem eljeni na trdnejših tleh, ker so pospeški na trdn ih tleh znatno m anjši kot n a mehkih. Za odpornost zidanih konstrukcij (iz opeke in kamna) so zelo pomembne železobetonske vezi: ho­ rizontalne v višini stropov in vertikalne v vogalih stavb te r na stoikih zunanjih in nosilnih no tran jih zidov. Te vezi zagotavljajo prostorsko delovanje konstrukcije p ri potresnih obrem enitvah in varu­ jejo stavbo pred porušitvijo. Sistem sanacij z jeklenim i vezmi, ki ga izvaja ZRMK, se je dobro obnesel in je uspešno prestal preizkušnjo ob ponovnem potresu v septembru. Za zagotovitev varnosti občanov po potresu je zelo pomembna dobra organizacija službe civilne zaščite za odpravo posledic naravnih nezgod in h itra intervencija kvalificiranih strokovnih kad­ rov za kategorizacijo poškodovanih objektov. B ibliografija 1. R ibarič V.: The E arthquake in Friu li, M ay 6. 1976, Publication AGO, L ju b ljan a 1977 2. Akcelerogram i od siln i zem ljotresi, Publikacija b r. 54. In stitu t za zem ljotresno imženjerstvo IZIIS, Skopje, 1976 3. Inform acije občanom potresnega področja Tol­ m inske št. 1 do 41, O bčinska konferenca SZDL, Tol­ m in 1976 4. Skupščina občine Tolm in: P rogram odp rav lja­ n ja posledic potresa v občini Tolmin, Tolmin. 30/3-1977 U D K 624.131.55 U D C 624.131.55 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1977 (26) G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1977 (26) S T . 4-5 S T R . 63—72 N R . 4-5, P P . 63—72 Sergej Bubnov: POTRES V POSOČJU Podani so osnovni seizmološki podatk i fu rlansk ih potresov 6/5 in 15/9-1976 na področju SR Slovenije, vključno s podatki o m aksim alnih pospeških v različ­ n ih geoloških s tru k tu ra h p ri potresu 15/9. je p rikazan vpliv vrste nosiln ih ta l in geom orfoloških pogojev na velikost poškodb. Opis tipov objektov in n jihove po­ škodbe. Zabeležen pozitiven vpliv v e rtik a ln ih vezi p ri opečnih stavbah . Opisani način i san ac ije in p ri­ kazan obseg škode v zgornjem Posočju n a področju Tolminskega. Kako gradimo čez Barje UDK 625.711.3:551.312.2 Avtor članka, zaposlen v laboratoriju SGP »Slovenija ceste«, daje informacijo o tehnologiji te izredno zanim ive gradnje, ki jo je izdelal Geolo­ ški zavod L jubljana ob sodelovanju najvidnejših strokovnjakov za geomehansko stroko iz vse drža­ ve pod vodstvom Republiške skupnosti za ceste SR Slovenije, ki je investitor. Avtocesta Dolgi most—Vrhnika, ki smo, jo že pričeli graditi, teče po barjanskih tleh in se zato srečujemo s povsem novo tehnologijo grad­ nje. Preden se lotimo razlage in opisa te tehno­ logije, je potrebno nekaj vedeti o geološki sestavi tal, o samem nastanku Barja. Tu je bilo nekdaj jezero s trd im kam nitim dnom, v katerega so pritoki v tisočletjih nanašali prodce pesek in glino. V glavnem so nanašali glino, in sicer je bila ta spočetka, dokler je bilo jezero še globoko, bolj pusta, ko pa je postalo je­ zero plitkejše, se je na mestih, k je r so bili vodni tokovi zelo m ajhni, razmočvirilo in sie je tam use­ dala zelo fina, močno plastična glina in je nastala tudi šota. Vodni režim se je seveda m enjal tako, da je celotna sestava še bolj zapletena. Trasa avtoceste poteka ob robu B arja po tleh različne kvalitete. Na začetku trase teče po dobrih glinenih tleh, pro ti V rhniki pa se kvalite ta slabša in teče po tipično barjanskih tleh k je r so pod po­ vršino debele plasti polžarice in šote. Avtor: Sašo Isakovič, dipl. inž. gr., S lovenija ce­ ste, L jubljana. Sergej Bubnov: EARTHQUAKE IN THE SOCA VALLEY Basic seismological d a ta of th e F riu li earthquakes of 6/5 and 15/9-1970 including th e peak accelerations data reg istred on d ifferen t soil conditions in Slovenia atre given. Influence of th e local geology and geomoir- phology on th e degree of dam age iz em phasized. De­ scription of the type of buildings and structu res and type of dam age. The positive ro le of the veirtical tie bands fo r th e resistance of the b rick and stone buil­ dings. The m ethods of rep a ir and reconstruction as well the volum e of dam age are given: most—Vrhnika SA SO IS A K O V IČ Na začetnem delu trase, ki gre po dobro no­ silnih, malo plastičnih in peščenih glinah, je način gradnje povsem klasičen: najprej se odstrani hu­ mus, nato pa se zgradi nasip do določene višine. Na tem delu je tudi nekaj p litk ih usekov, ki pa ne zahtevajo uporabe novih tehnologij gradnje. Problem i in uporaba novih tehnologij nasto­ pijo na delu trase, ki poteka po zelo plastičnih glinah, zlasti pa na tako im enovanih tipično bar­ janskih tleh. Nai teh tleh so pod površino do nekaj deset m etrov debele plasti visoko plastičnih glin in šote, ki so popolnoma prepojene z vlago. Gradnja objektov na takih tleh je zelo težavna in to zaradi izredno slabo nosilne površine, po kateri se razen specialnih goseničnih gradbenih strojev s širokimi gosenicami ne more prem ikati noben gradbeni stroj ali tovornjak. Druga, zelo neprije tna lastnost pa je posedanje vsakega, na tak ih tleh zgrajenega ob­ jekta. Vsak objekt, ki povzroča dodatne pritiske na taka tla, povzroči, da se iz ta l iztisne določen del vode. S tem se volumen tal pod objektom zmanjša in objekt se v ta tla pogreza. To pogrezanje je sprva zelo hitro — tako se je poskusni nasip po­ sedel v prvem letu skoro za 1 m — nato pa so ti posedki vedno počasnejši in sc* po nekaj letih le še nekaj centim etrov. Po zelo dolgem času se merijo le še v milim etrih. Posedanje poteka na opisani način le v prim eru, če osnovnih ta l ne preobreme­ nimo. Ce bi jih preobrem enili, b i prišlo do lomov v tleh, k a r bi imelo zelo hude posledice. Cesta bi se lahko na takih delih močno pogreznila ali na- avtocesto Dolgi NORMALNI PREČNI PROFIL V IZKOPNI METODI NA TIPIČNO BARJANSKIH TLEH DETAJL (T) DETAJL @ PREDOBREMENITEV GRUŠČ 0 -2 0 0 m m S L 9 J ZA KASNEJŠO IZRAVNAVO PEŠČENI SLOJ EL.FIL7. PEPEL PEŠČENI SLOJ 1 > EF SENDVIČ EL.FILT. PEPEL J PEŠČENI SLOJ APNENEC 0 - 3 0 m m FILTER B 2 -1 5 mm POVOZNI PLATO JALOVINA 0 -6 0 m m PP POLST ° ° PREDOBREMENITEV GRUŠČ 0-2 00 m m SLOJ Z A KASNEJŠO IZRAVNAVO PEŠČEN! SLOJ EL. FILT. PEPEL PEŠČEN! SLOJ DRENAŽNI SLO J 2 -1 5 mm PEŠČENI SLOJ T > EF SENDVIČ EL.FILT. PEPEL J PEŠČENI SLOJ EL. FILT. PEPEL FILTERSKI SLOJ 0 -1 5 m m PP POLST G radbeni vestnik, L jubljana 1977 (26) št. 4-5 73 Isakovič: A vtocesta čez B arje gnila. Zaradi slabo nosilnih ta l pa bi bilo vsako popravilo dolgotrajno, težavno in zelo drago, ker se napake nikakor ne bi dale popraviti z nasutjem novega m ateriala. Zaradi lastnosti tal, po katerih teče trasa av­ toceste, se pro jek t in tehnologija dela močno raz­ likujeta od objektov, katere je podjetje Slovenija ceste gradilo do sedaj. Problemov je bilo zelo veliko že p ri p rojetira- nju. Iz gornjega opisa se vidi, da je najprim erneje zgraditi čim nižji nasip iz čim lažjega m ateriala, ki bi se zaradi m ajhne teže tud i manj posedal. Po­ toki in propusti za vodo, ki prečkajo traso avto­ ceste, narekujejo minimalno višino nasipa, ki pa še povzroči precejšnje napetosti in posedke v tleh. V prim eru različnega, posedanj a leve in desne po­ lovice bi se cestišče nagnilo, k a r pa bi bilo lahko zelo nevarno. Cesti so dodani še nizki bočni nasipi, ki služijo enakom ernejši porazdelitvi pritiskov v tleh na precej širši površini, kar prepreči take napake. Geomehanske preiskave ta l so pokazale, da se posedki vzdolž trase m ed seboj razlikujejo in bi pri gradnji z enotno metodo dobili precejšnje raz­ like v posedanju cestišča po končani gradnji. Poleg različnega posedanja pa so na nekaterih delih tra ­ se pod površino plasti močno plastičnih glin organ­ skega izvora, kot tudi šote, katero je treb a odstra­ niti. Zato imamo določena dva glavna načina grad­ nje in sicer tako imenovano nasipno in izkopno metodo. Enostavnejša je nasipna metoda. Ta je pred­ videna po malo boljših tleh ali bolje po malo manj slabih tleh. P ri tem načinu gradnje ne odstranju­ jemo hum usa in ruše in tud i grm ovje te r drevje le posekamo in požagamo do tal. Razlog za tak, za nas gradbenike nenavaden postopek je, da nam ta plast, ki pa je malo manj vlažna in je p ri n iši prepletena s koreninicami, malo zaščiti vrhnjo plast gline, ki bi postala p ri gneten ju ob prevo­ zu s težkimi tovornjaki židka in bi nastaja le ne­ varne napake. Na to rušo potem položimo poli- propilensko polst ali bolj po domače »file« iz sin­ tetičnih vlaken. To pp-polst polagamo prečno na os ceste v širini 50 m, posamezni trakovi pa so ši­ roki 2 m. Te trakove moramo med seboj sešiti s posebnimi šivalnim i stroji ali pa jo zavarimo, da dobimo enotno prevleko po vsej površini. Ta pp- polst je debela približno 3—4 mm in prepušča vla­ go, finih delcev gline pa ne. S tem omogočimo pre­ hod iz stisnjene vode iz ta l skozi to p last in one­ mogočimo m ešanje nasipnega m ateria la z glino. Pp-polst m ora im eti dovolj veliko pretržno silo in dovolj velike raztezke, da enakom erno prekrije vso površino terena, ne da b i 's e k je strgala. Na pp-polst nasujemo 50 cm jalovine. P ri na- sipavanju jalovine je treb a paziti, da vsi tovor­ n jak i in gradbeni stroji vozijo le po nasuti pla­ sti. Tudi p ri vožnji po že nasuti p lasti se mora prom et organizirati tako, da so vožnje enakomerno porazdeljene po vsej površini, k a jti vožnja po eni sami progi bi povzročila poškodbe tem eljnih tal, ki bi bile nevarne za celotno konstrukcijo ceste. PP-polst im a tudi p ri navažanju m ateriala velik vpliv, ker porazdeli težo tovornjaka na večjo po­ vršino, kot pa samo plast jalovine. P rej je bilo že napisano, da je posedanje posledi­ ca iztiskanja vlage iz tal. Če to, za rad i večjih p riti­ skov prebitno vodo iz ta l hitro odvedemo, doseže­ mo, da so začetni posedki večji, nadaljn ji pa počas­ nejši. Da bi se čim večji del posedkov izvršil pred odprtjem ceste prometu, se bodo izvedle na trasi avtoceste vertikalne drenaže. Tu se bo uporabil nov tip vertikalnih drenaž in sicer je to polietilen­ ski narebren trak, ovit s prim erno pp-polstjo. Dre- nažni trak je širok 10 cm in debel približno 5 mm. Za vtiskanje teh drenaž v zemljo bomo uporab­ ljali posebna stroja, ki v tiskata cev, znotraj katere je ta neskončni drenažni trak . Glava cevi je obli­ kovana tako, da je na njeni spodnji strani poseb­ no sidro, na katero je p ritrjen drenažni trak. Ko vtisne stroj drenažo do določene globine, izvleče cev, sidro pa zadrži drenažni tra k v zemlji. Ko potegne celotno cev ven, se drenažni trak odreže, na koncu traku, ki gleda iz glave, pa se pritrd i novo sidro in stroj takoj v tiska novo drenažo. Hi­ trost v tiskanja drenažnih trakov je za izgradnjo ceste bistvenega pomena, ker zam uda pri tem delu zadrži vsa nadaljn ja dela in s tem lahko podaljša izgradnjo avtoceste. Drenaže se vtiskavajo skozi jalovino in skozi pp-pol v polžarico do globine 15 m. Teh drenaž je na celi trasi predvideno čez 700.000 m. Na plast jalovine se nasuje plast filtrskega m ateriala, skozi katerega bo voda odtekala v ja rk e za odvodnja­ vanje. Predvidom a bo iz vsake drenaže priteklo več kot 1,0 m3 vode. Globina in gostota drenaž se razlikuje in je določena n a podlagi geoloških in geomehanskih preiskav zemljin pod traso avtoceste. Globina je do 15 m, razster pa je od 1,25 do 2,5 m. Nad filtrskim slojem se prične graditi nasip za cesto. Da bi bil ta nasip čim lažji, se bo gradil ta ­ ko im enovani sendvič sistem. To je izmenična plast EF pepela, debela 30 cm, in p last drobljenca 0/30 10 cm. Ta nasip se gradi nad končno niveleto spod­ njega ustro ja tako, da bo po začetnem posedanju dosegel predvideno višino. E lektrofiltrski pepel bomo dobavljali iz L jubljanske toplarne te r iz te r­ m oelektrarn Trbovlje in Šoštanj. Za izgradnjo av­ toceste je predvidena uporaba 180.000 t EF pepela. Bistveno za uporabo tega EF pepela je njegova m ajhna teža v vgrajenem stanju, ker se z lahkim nasipom povzroči najm anj dodatne obtežbe na te ­ m eljna tla. Sendvič sistem izgradnje nasipa pa je določen za to, ker ima ta EF pepel določene hid­ ravlične lastnosti in bo vm esna plast drobljenca preprečevala nastanek večjih blokov EF pepela, ki bi škodili kvaliteti nasipa. P ri stiku z vlago EF pepela počasi veže, zato bo izgradnja takega nasipa zahtevala dobro orga­ nizacijo dela, ker se vlažni EF pepel ne da shra­ n jevati na deponijah, suhi pa tud i ne, ker bi to zahtevalo postavitev ogromnih silosov, ker je suh lahek. Na ta nasip bomo zaradi hitrejše konsolidacije nasuli še skoro dva m etra m ateriala za predobtežbo. Ta višek m ateria la se bo po letu dni odstranil in bo vgrajen v nasipe na začetnem delu trase, k jer je osnovni glineni m aterial dober. Ta predobtežba služi za ustvarjan je večjih sil v tleh in s tem za močnejše odvajanje vode iz tal pod cesto. Z vsemi temi rešitvam i: vertikalne drenaže, pp-polst, nasip iz lahkega m ateriala in preobtežbo hočemo doseči, da se bo naj večji del posedkov izvedel pred odprt­ jem ceste za promet. Druga, tako imenovania izkopna metoda je predvidena na odsekih, k jer je potrebno odstraniti zgornje p lasti šote in glin organskega izvora. B i­ stvo pri tej m etodi je, da izkopani 1 del nadomesti­ mo s čim lažjim materialom, tako da so pritiski v tleh celo manjši, kot pa bi bili p ri uporabi prve metode. Težave p ri izvedbi te m etode pa so zelo velike, k er se lahko gibljejo po barjanskih tleh le specialni gradbeni stroji, tovornjaki za odvažanje m ateriala pa ne. Zato bo potrebno najprej nasuti kakih 50 cm jalovine, po kateri bodo lahko vozili tovornjaki, to jalovino pa bo potrebno zopet od­ peljati. Na dno izkopa se položi pp-polst, nanjo pa plast dolomitnega drobljenca. Velik problem je v tem, k jer se bo v te jame iztekala voda in bo po­ trebno pazljivo organizirati delo tako, da bodo po­ tekali postopni izkop jame, odvodnjavanje, pola­ ganje polsti, nasipanje plasti dolomitnega drobljen­ ca, v tiskanje drenaž in gradnja nasipa po sendvič sistemu v pravem zaporedju, ker lahko tu zamuda katerega koli dela povzroči zastoj vseh nadaljnjih gradbenih del. Ko pridem o do nivelete terena, nadaljujem o gradnjo nasipa s sendvič sistemom in izvedemo predobtežbo. Za dosego čim bolj enakih pogojev posedanja po pričetku gradnje zgornjega ustro ja in odprtje ceste za promet, se globina izkopa, dostota in glo­ bina vertikaln ih drenaž, višina nasipa in količina predobtežbe med seboj razlikujejo. Poseben problem pri g radnji te ceste je tudi izvedba objektov na njej, ker zaradi specifične gradnje mostov zelo težko dosežemo enako pose­ danje kot p ri cesti kar lahko povzroči na robovih tako imenovane skakalnice. O bjekti na trasi avtoceste se bodo gradili po odležavanju predobtežbe, da bodo tem eljem na enako konsolidirana tla kot avtocesta. Za prepušča­ n je vode m ed gradnjo pa služijo! začasni propusti, k i so zaradi male nosilnosti tem eljnih tal položeni na nosilne odre. Posedbi cestišča bodo m erjeni ves čas in tudi po odprtju za prom et s posebnimi reperji. To bo dalo izkušnje za podobne gradnje, hk ra ti pa opo­ zarjalo na morebitne večje napake. M erjenje po­ sedanja bo precej na gosto, saj se bo merilo na vsa­ kih 60 m avtoceste na petih točkah po vsej širini nasipov. Po končanem odležavanju in odstranitvi pred­ obtežbe se bo izvedel še zgornji ustroj. To bo 20 cm tamponskega m ateriala, na to 20 cm cementne stabilizacije, na vrhu pa bo le 6 cm bitodrobirja. Tak tanek sloj asfalta je predviden zato, ker bo po treh letih pod prom etom potrebno narediti izravnavo z novo plastjo asfalta. Ta rok treh let je predviden zato, ker n i možno dovolj natančno predvideti vseh povsedkov in bodo nastale n a ce­ stišču določene napake, poleg tega pa se ne da natančno predvideti učinka prom eta na posedanje cestišča, ker delujejo dinamične obrem enitve na različna tla drugače in s poskusi teh vplivov ni mogoče določiti. Predvidom a se bodo razlike v po­ sedanju kazale v dovolj dolgih valovih, ki nei bodo vplivali na varnost prom eta in bodo te razlike do­ volj majhne, da se bodo lahko izravnale z na­ slednjo plastjo asfalta. Avtocesta Dolgi most—Vrhnika je zelo zahte­ ven objekt ne le v našem, temveč tudi v svetovnem merilu, in to tako za pro jek tan te kot tud i za izva­ jalce. Veliko detajlov se sprem inja sproti med gradnjo, ker izkušnje p ri samem delu šele poka­ žejo, kakšna metoda dela je najugodnejša, ali 'celo edino mogoča. Veliko izkušenj smo pridobili z iz­ gradnjo poskusnega nasipa, n a podlagi katerih je izveden sedanji projekt. Spremembe pa se še po­ javljajo, tako da se tud i karakteristični prečni profil, ki je bil narisan pred mesecem dni in je priložen k članku, ne sklada povsem s k arak teri­ stičnim prečnim profilom, ki velja sedaj! Razlika je v kopni metodi, k je r so narisane vertikalne drenaže, ki gredo skozi sendvič sistem. Razlog je ta, da EF pepel zaradi hidravličnih lastnosti veže in je s stroji nemogoče prebiti ta nasip, z v rta ­ njem pa bi delo predolgo trajalo in bi bilo p re­ drago. Na tej trasi avtoceste povzročajo zaplete že stvari, ki se na drugih terenih rešujejo povsem standardno, kot so na prim er: odstranjevanje drev­ ja in še veliko drugih detalj e v. Tu je nam reč bist­ venega pomena, da se ne poruši s truk tu ra tem elj­ nih tal. V članku nisem navajal podrobnejših številk o količinah standardnih m aterialov, ker te količine pri izgradnji avtoceste ne predstavljajo večjega problema. Navedel sem le količine m aterialov, ki se prv ikrat uporabljajo v tako velikem m erilu, ali pa se še niso pri nas uporabljali. Avtocesto Dolgi most—-Vrhnika gradijo pod­ jetja, ki so združena v skupnosti GAST in sicer po naslednjem ključu: dve tretjin i zemeljskih del in m ale objekte SGP »Slovenija ceste«, tre tjino ze­ m eljskih del SGP »Primorje«, večje mostove in nadvoze pa GIP »Gradis«. U D K 625.711.3:551.312.2 G R A D B E N I V E S T N IK , L JU B L JA N A , 1976(26) ST . 4-5, S T R . 72—76 Sašo Isakovič: GRADNJA AVTOCESTE DOLGI MOST—VRHNIKA ČEZ BARJE Članek d a je inform acijo o tehnologiji, m ateria lih in problem ih g rad n je avtoceste Dolgi m ost—V rhnika čez B arje, k i p red stav lja tud i v svetovnem m erilu po­ vsem specialen p rim er zaradi izredno slabe nosilnosti in posedanja te rena. iz naših kolektivov 30 LET DELA SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR (Povzetki iz ju b ile jn e številke GLASILA K onstruk to r­ ja) Prvi predsednik delavskega sveta med drugim pravi: Splošno gradbeno podjetje K onstruk to r M aribor je gradbena organizacija združenega dela, k a te re p ri­ četek sega v p rv e dni po osvoboditvi le ta 1945. Svoje današn je im e je K onstruk to r dobil le ta 1947 (26. m ar­ ca), ko je p redsedn ik vlade M iha M arinko skupaj z m inistrom za g rad n je Ivanom M ačkom podpisal ak t o ustanovitv i republiškega gradbenega p o d je tja K on­ struk tor, k i je do ta k ra t poslovalo pod firm o M agrad te r bilo okrožnega značaja. Od ta k ra t je m inilo tridese t le t velik ih naporov in prizadevanj kolektiva, zato pa tu d i velikega razvoja in uspehov. Iz pod je tja s skrom no oprem o in m ehani­ zacijo te r z razm erom a m aloštevilnim i strokovnim i kad ri se je K onstruk to r razv il v sodobno g rad ­ beno organizacijo, k i lahko danes uspešno nastopa na domačem in tu je m tržišču. u Člani Konstruktorjeve družine: Danes je vk ljučen ih v delovno organizacijo SGP K onstruk to r 11 tem eljn ih organizacij združenega d e­ la in delovna skupnost za oprav ljan je skupn ih zadev. V letu 1975 so se delavci odločili in o rganizirali v skladu z ustavo naslednje tem eljn e organizacije združenega dela: Iz SGP KONSTRUKTOR so se organizirale TOZD G radbeništvo M aribor, TOZD M izarstvo M aribor, TOZD K ovinar M aribor, TOZD G radbena obrt M aribor, TOZD PTB M aribor in TOZD G radivo M aribor. Iz POM URJA M urska Sobota sta organiziran i TOZD gradbeništvo POM URJE M urska Sobota in TOZD O pekam a Puoonci. U D C 625.711:551.312.2 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1976(26) N R . 4-5, P P . 72—76 Sašo Isakovič: BUILDING OF THE HIG H WAY DOLGI MOST— VRHNIKA OVER THE LJU BLJA N SK O BARJE (LJUBLJANA MOOR LAND) The pap e r gives a technical su rvey concerning the technology, th e building m ateria ls as w eil as the pro­ blems o f the high w ay Dolgi m ost—V rhnika. This high w ay rep resen ts a special case because of the in ferio r bearing pow er of soil and because of th e sinking moor ground. Iz GRADBENIKA LENDAVA sta v organiziranju TOZD G radbenik Lendava in TOZD O pekam a Lendava, Dolga vas. Iz GRANITA Slovenska B istrica je organizirana TOZD G radbeništvo GRANIT Slovenska Bistrica. Z delom na tuje: P rv i p riče tk i del v tu jin i so b ili v A vstriji, kam or je odšla p rv a m anjša skupina v ap rilu 1966. Iz skrom ­ nih, vendair dobro zastavljenih začetkov se je v n a ­ slednjih le tih razvila v A vstriji dejavnost tako, da se je število delavcev v A vstriji dvignilo tu d i n ad 150. Izkazali smo se kot dobro organizirani te r sodelovali p ri g rad n ji hidrocentrale W alsee-M itterkirchen Fei- striz, A ltenw orth in O ttensheim , p r i g radnji atom ske centrale piri D unaju, nadalje p r i g radn ji številnih mo­ stov n a avstrdjiskih avtocestah, n a tovarniških, šolskih in d rug ih javn ih objektih. K onstruk to rjeve delovne skupine so v obdobju desetih le t delale skoraj v vseh avstrijsk ih pokrajinah. Skupno z IM P iz L jubljane, Jelovico iz Škofje Lo­ ke te r Im osom je bilo 18 . 2. 1968 ustanovljeno na Du­ naju pod je tje Raitionellbau, k i je bilo od 20. ja n u arja 1970 v celoti v lasti K onstruktorja* N astop v Nemčiji se je p riče l v sredini 1968, če­ p rav je b ila obdelava nem škega gradbenega tržišča že mnogo p rej. 26. ju lija 1968 je bilo v M ünchnu ustanovljeno podjetje K onstruk to r Bau, ki s i je s svojimi gradbišči v Bad Godesbergu, Perlachu, olim­ pijski vasi v M ünchnu in d rugod pridobilo odlične tehnične reference. N ajm lajša inozemska enota K onstruk to rja je bila Societe in su la re de C onstruction v A jacciu n a Korziki! U stanovljena je bila 9. m aja 1969. V A jacciu smo zgradili dv e vili, t r i devetnadstropne stolpnice te r iz­ vršili v rsto adaptacij in m anjših del. V le tu 1976 podjetje K onstruk to r dobilo zunanje­ trgovinsko registracijo te r se barvi tu d i z uvozom in izvozom za isvoje potrebe in po trebe svojih poslovnih partnerjev . Z nastopom in delom v tu jin i si! je nab ra l kolektiv poleg finančnega učinka tu d i mnogo novih delovnih izkušenj in osvojil sodobno gradbeno tehnologijo, ki jo sedaj uspešno uporab lja p r i delilh doma. 30 LET POMURJA 1. aprila 1946 je ta k ra tn i m estni ljudsk i odbor v M urski Soboti odločil, da se ustanovi m estno gradbe­ no podjetje SOGRAD. Leto pozneje se je preim enova­ lo v O kra jno gradbeno podjetje M urska Sobota, k a ­ terem u so bile prik ljučene še opekarna Puconci, s tro j- no-m izarska delavnica, žaga in pečarska delavnica. V le tu 1953 se zopet preim enuje v SG P SOGRAD M ur- skal Sobota, le ta 1961 p a v delovno organizacijo SGP POMURJE. 1. ja n u a r ja 1972 je prišlo do in tegracije v SGP K onstruk to r M aribor in pozneje do tem eljne or­ ganizacije združenega dela. Z letom 1976 so se preko K onstruk to rja povezali še v ZIGP IMOS Ljubljana. D anes okrog 700-članski kolektiv je v le tu 1976 u stva ril 200 m ilijonov d inarjev dohodka, vrednost os­ novnih sredstev pa že znaša 36 m ilijonov din. Tudi v p rihodn je ostaja osnovna dejavnos-t visoka g rad n ja in v m anjšem obsegu n izka gradnja, te rito ri­ alno področje d e la pa bo v glavnem ostalo isto kot do­ slej. S povezanostjo v IMOS pa se odpirajo novej mož­ nosti za delo v tu jin i in prvo tako iso p r i Pom urju že izkoristili. Skoraj le to dni trajajoče p rip rave so se v m edna­ rodni konkurenci končale s podpisom pogodbe o g rad­ n ji veleblagovnice v Szom bathely in bo tako TOZD gradbeništvo P om urje p rva slovenska organizacija, k i bo g rad ila n a M adžarskem. Z deli bodo pričeli 15. aprila, rok za dograditev p a je eno leto. P ro jek te za veleblagovnico je izdelal P ro jek tivn i b iro M urska So­ bota, p a tu d i ves' m aterial, razen gramozal in cementa, bo jugoslovanski. Veleblagovnica bo im ela 6440 m 2 uporabne površine, n jena skupna vrednost pa bo n e ­ kaj čez 71 m ilijonov dinarjev. V veleblagovnici bodo po dograditv i v okviru m a­ loobm ejne m en jave blaga prodaja li tu d i blago sloven­ skih, predvsem pa pom urskih delovnih organizacij. 30 LET GRADBENIKA Z a delavce in strokovnjake, k i so delali na n a f t­ nih poljih in v obratih podjetja N afte, je bilo po treb ­ no zg rad iti stanovanja in druge objekte. Tako je bilo v le tih od 1949 pa do 1954 zgrajeno novo naselje na jugovzhodnem delu m esta Lendava. G radila s ta ga Splošno gradbeno podjetje K onstruk to r in pozneje G radbeno pod je tje Sograd iz M urske Sobote. Delovna organizacija G radbenik je ta k ra t šele nastajala . Z ani­ m ivo je ugotoviti, da so se vse t r i delovne organiza­ cije po tr id e se tih le tih našle v skupnem podjetju. Od le ta 1956 da lje se G radbenik h itro razv ija . V le tu 1963 so se pripojile še Lendavske opekarne in obe organizaciji delu je ta odtlej pod skupnim naslovom GP G radbenik, Lendava. . Delavci G radbenika so do danes zgradili v rsto gradbenih objektov, izdelali na m ilijone enot opečnih izdelkov in s tem ustvarili dobrine, k i omogočajo de­ lovnim ljudem ugodno bivanje in delo v novih p ro ­ izvodnih in up ravn ih prostorih. V ilustracijo podatek, da je G radben ik od svojega n as tan k a dalje zgradil več kot 200 razn ih gradbenih objektov; stanovanjske bloke, tovarn iške hale, zasebne hiše, up ravne zgradbe, mostove in opravil mnogo drugih del. Z družitev G radbenika s SGP K onstruk tor leta 1973 je posledica p rejšn jega sodelovanja in interesov, ki jih vsi), k i so danes združeni v K onstruk torju , žele doseči ob skupnem delu. IN SE GRANIT, SLOVENSKA BISTRICA Začetki današn jega G ranita segajo v drugo polo­ vico 1946. leta, z ustanovitvijo O krajnega gradbenega podjetja S lovenska Bistrica, sk ra jšan o — Bigrad. Po reorganizaciji okrajev Slov. Bistrica, Slov. Konjice, Š m arje p ri Je lšah in Poljčane, je p ričela g radbena opera tiva poslovati pod novo firm o — G radbeno pod­ je tje G ranit, Slovenska Bistrica. V obdobju zadnjih dvajsetih le t je bilo Gradbeno pod je tje G ran it znano ko t eno večjih gradbenih pod­ je tij, k i je uspešno gradilo n a številnih gradbiščih od Ruš, M aribora, Slovenske B istrice do Slovenskih go­ ric, P tu ja , Slov. Konjic, R im skih toplic iin še dalje. Razpolagalo je z enim največ jih avtoparkov. Vse to ga je usposobilo, d a se je vključilo v m ed­ narodno delitev dela. D okler so bili dan i pogoji, je delalo večje število Granitovdh delavcev na gradbiščih v ZR Nemčiji. Po prvih začetkih in tegracijsk ih gibanj se je G ra­ n it Slovenska B istrica le ta 1973 z referendum om od­ ločil, da se vključi v DO SGP K onstruk tor M aribor. D anašnja TOZD gradbeništvo G ra n it zaposluje 352 delavcev. Delavci G ran ita ak tivno sodelujejo p r i reo rgan i­ zaciji v delovni organizaciji, n a ravnii Z IG P Im os te r seveda tud i v lastn i TOZD. TRDNO POVEZANI V ZIGP IMOS k je r štejemo skupno nad 10.000 delavcev, te r v te sn ih kooperantskih odnosih s številnim i kolektivi, k i sode­ lu je jo v našem proizvodnem postopku in s številnim i p rija te ljsk im i odnosi s kolektivi, s katerim i nas veže­ jo pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju, smo danes čvrsta arm ada sposobnih p ro izvajalcev-uprav- ljavoev. V svojih razvojnih načrtih , z lasti pa v s red ­ njeročnem načrtu , načrtu jem o neprestano ra s t fizič­ nega obsega proizvodnje, v k a teri p rev ladu jejo p ro ­ duktivnost, v isokoproduktivna tehnologija in sodobna organizacija dela. Reševalne akcije v Skopju, n a K ozjanskem in v Posočju, pomoč šolam in diruštvomy ak tivno delo v or­ gan ih v kom uni, v repub lik i iin zvezi, pomoč in so­ delovanje v strokovnih, znanstvenih in drug ih in s titu ­ c ijah dokazujejo, da se nism o zaprli sam i vase, te m ­ več d a čuitimo tesno povezanost naših in teresov z družbenim i. Ob tridesetletn ici ž iv ljen ja in dela našega kolek­ tiv a stojim o trdno v p rv ih v rstah naprednega g rad ­ beništva. Znali bomo tu d i v bodoče povezovati lastne in terese z in teresi vseh osta lih dejavnikov in družbe te r bomo sk rbe li za ta k e odnose, ki bodo zagotovili n ad a ljn ji razvoj našega gospodarstva v harm onično skupnost borcev za lepši ju trišn ji dan. 15 LET »GLASILO KONSTRUKTORJA« 27. IV. 1962 je delavski svet pod je tja sp re je l sklep o izdajan ju lastnega časopisa. GLASILO izhaja p rav ilom a mesečno. V 15 le tih je GLASILO izšlo na 1651 straneh v 184.191 izvodih, k i p a vsi skupaj obsegajo 4,876.364 stran i. Od avgusta 1970 dalje je izšlo še 38 štev ilk sam ouprav ljavske p r i­ loge s skupaj 1,387.000 stranm i te r 4 štev ilke teh n iš­ k e priloge. SGP »KOROŠKI ZIDARJI« — DRAVOGRAD Poslovno leto je za nam i. Leto, k i se je začelo s spojitvijo tre h bivših gradbenih podjetij D ravograda, P revalj in Slovenj G radca v enovito DO SGP KORO­ ŠK I ZIDARJI D ravograd s sočasnim fo rm iran jem TOZD: S tavbenik P revalje , G raditelj Slovenj G ra­ dec, GOC M aribor, D ravograjsk i zidar O tiški v rh in p ro jek tiv n i biro D ravograd z delovno skupnostjo v D ravogradu, ki se zd ružu je v enovito DO S G P KO- GRAD D ravograd, s podpisom sporazum a 19. oktobra 1976 in vpisom v reg is te r 20. 12. 1976. K o t posebnost velja om eniti, da je skozi vse leto bilo izredno težko poslovanje ta k o v splošnem pravnem prom etu , še bolj pa v finančnem poslovanju, in to iz vzroka, k e r je sam oupravna organiziranost p reh itevala p ravno kon­ stitu iran je . V neskladnosti je to rej vzrok, d a sm o za I. po lle tje 1976 pred lagali periodični obračun še loče­ no po treh bivših firm ah, za 9-mesečno obdobje pa kot enovita DO S G P KOROŠKI ZID A R JI D ravograd in. šele zaključne račune predlagam o prvič po tem elj­ nih organizacijah in zbir n a n ivo ju DO SGP KO- GRAD. Po zbirnem zaključnem računu delovne organiza­ cije je bil v le tu 1976 dosežen celotni dohodek 316 m ilijonov dinarjev , k a r je za 23,7 «/o več ko t v le tu 1975.', Po p lačani realizaciji smo dosegli 98,4 %* izv ršit­ ve plana, po izvršn ih delih po 104,4 */» in to p ri po­ prečno 1258 zaposlenih. (Iz 1. le tošn je številke KOROŠKI ZIDAR, glasila SGP Kograd, D ravograd) INFORMATOR GEP »VEDRAG«, VELENJE 2. številka vsebuje poslovno poročilo k zaključ­ nem u računu za le to 1976. Med drugim ugotav lja : —- V le tu 1976 so vse enote u stvarile skupne pro­ izvodnje v v išin i 580,891.586 din, od teg a v Jugosla­ viji 535,564.314 din. V le tu '1976 v V elenju in tu d i d ru g je novih inve­ sticijsk ih vlaganj n a področju gospodarstva dejansko ni bilo, p rav ta k o so bile delno u stav ljen e investicije v negospodarske ob jek te: šole, vrtci, k u ltu rn i in javni objekti. Tudi stanovan jska g radn ja se n i izvaja la po zastavljenih načrtih . Padec konijukture v gradbeništvu je tako j zaost­ r il pogoje za p ridob ivan je novih del. N astop ila je ost­ ra borba m ed izvajalci. Naše p rodajne cene so v g lav­ nem ostale n a n ivo ju cen le ta 1975, k lju b tem u, da je znašal porast proizvodnih stroškov v le tu 1976 ca. 11 odstotkov. Takšno stan je n a tržišču dom a je še bolj zahtevalo izvaja ti čimveč del v inozem stvu. Tako je bil obseg te h del v p rim erjav i z letom 1975 povečan k a r za 84 ®/#. — V le tu 1976 je bilo v pod je tju povprečno za­ poslenih skupaj 1556 delavcev, od tega v gradbeni operativi 1057, v gradbeni industriji 222, v skupnih službah 89 in, v tu jin i 188. — V le tu 1976 je bilo zabeleženih v naši službi 114 prim erov poškodb p ri delu. Med ev iden tiran im i p ri­ m eri n i bilo poškodbe s sm rtn im izidom a li prim erov invalidnosti. P rocentualno so poškodbe za je te v višini 8,31 «/o na zaposlenega, k a r je m anj k o t v le tu 1975, ko je bilo 10,02 °/oi poškodb na zaposlenega. Od vzrokov, zarad i katerih so nas ta le nesreče pa je m ed prv im i ta , da se še vedno prem alo upoštevajo varstvene zahteve. PRIZNANJE NOVATORJEM GIP »INGRAD«, CELJE V veliki dvoran i N arodnega dom a v C elju je bila 17. m arca letos svečanost, na ka teri je p redsednik ob­ činskega sve ta Zveze sindikatov Celje, V enčeslav Za- lezina podelil nag rade in p riznan ja inovato rjem v le­ tu 1976 z obm očja občine Celje. V svojem govoru je dal p riznan je tu d i Ingradu in ga uvrstil m ed tisite delovne organizacije, k i so po­ svetile inovacijski dejavnosti veliko tru d a in dosegle lepe uspehe. Z lato značko, p laketo in denarno nagrado Inova­ to r 1976 sta p re je la tud i delavca Ingrada, Elza Cre- pinšek, dipl. inž. arh. in P e te r P avlin , dipl. gradb. inž., za svoj skupni predlog »Sprem em ba v sistem u p lan iran ja in uvedba prefabrikatov«. B ronasto značko Inovator 1976 pa so prejeli še: M ilan Škoflek, Anton Pesak in A nton Oberžan, v si iz tem eljne organizacije M ehanizacija. Svečanosti so prisostvovali tu d i predsednik Izvrš­ nega sve ta SRS A ndrej M arinc te r najv idnejši p red­ stavniki gospodarstva in družbenopolitičnega življenja občine Celje. Seveda je predhodno delavski svet Ingrada raz­ p rav lja l o predlogih odbora za racionalizacijo in te h ­ nične izboljšave v zvezi z nagrad itv ijo podanih pred­ logov te r odobril izplačilo nagrad: K lem enu F rancu iz TOZD P ro jek tivn i biro, za predlog o racionaliziran ju odrov v dvigalnih jaških 62150'.— din. Inž. P av linu P etru in inž. Č repinšek Elzi iz raz­ vojne službe za racionalizacijske posege p ri stano­ vanjski gradnji, in sicer: a) uvedba lastnega sistem a m ontažnih betonskih sendvič elem entov, ,ki so cenejši od izvedb drugih g rad­ benih podjetij, b) tehnologije proizvodnje in tran sp o rta teh ele­ mentov, c) racionalizacija p ri sistem u p ro jek tiran ja sta­ novanjskih objektov po sistem u Outinord, d) poleg prihrankov, k i so zagotovljeni z u va ja­ njem om enjenih posegov še odškodnina za prodajo elaboratov. G lede n a p r ih ra n k e 1 v pod je tju z uvedbo raciona­ lizacij in n a čisti dohodek prodaje elaboratov elem en­ tov je delavsk i svet odobril odškodnino v višini sku­ paj 23.149,00 d in za leto 1974 din 1975. Razen naš te tih je bilo odobreno izplačilo nagrad nekaterim članom kolektiva za tehnične izboljšave na cevni prikolici, dalje za AKO elek tričn i pogon za dv i­ ganje brem ena, za porozen plašč ,iz glinopora p ri iz­ delavi vakuum iiranih cevi, za vgrad itev tiresilne m reže v boksu granulacije od 0,5, razne izboljšave p ri popra­ vilu g radbenih stro jev in za p red log uspešnega kori­ ščenja požarnih stopnišč p ri stolpnicah. N agrade oz. odškodnine so bile različne — od 500.— do 5450.— dinarjev . DS je predlagal, da se m nožična inventivna de­ javnost pospeši v vsaki TOZD, d a ise čas od p rijave pa do izplačila odškodnine sk ra jša te r d a se v vsaki TOZD fo rm ira jo kom isije za pospeševanje, pripravo in prvo ocenitev inovacijskih predlogov preden se da predloge v obravnavo za inovacije. P red lagane odškodnine so izračunane na podlagi določil p rav iln ika o racionalizacijah in tehničnih iz­ boljšavah. P ri dosedanji p raksi in glede na nove p red­ pise, pa se je pokazalo, da bo po trebno p rav iln ik do­ polniti ozirom a sprem eniti. MONTAŽNI SISTEM »INGRAD« G IP »Ingrad« je v p retek lem le tu pričel s poskus­ no proizvodnjo elem entov m ontažnega sistema, ki omogoča številne m ožnosti za g radn jo različnih v rst objektov np r. industrijsk i objekti, trgovine, km etijski objekti, vzgojno-varstvene ustanove, up ravne zgrad­ be, skladišča, športni objekti, in te rn a ti itd. Vsi ele­ menti, k i sestavljajo sistem , baz ira jo na osnovnem m odulu 1,20 m. R azvojna služba je že izdelala kataloge za osnovne konstruk tivne tipe sistem ov objektov ne glede n a njihovo funkcijo, po tem osnovne elem ente sistem a, vse karak teristične de ta jle in različne p red ­ loge, rešitev finalne obdelave streh , fasad in tlakov. Izdelani so tud i idejni p ro jek ti tip iziran ih vzgojno- varstven ih ustanov glede na naš m ontažni sistem. TOZD IGM Medlog predvideva za leto 1977 proiz­ vodnjo 30.000 m 2 elementov za različne vršite objek­ tov. Podpisane pogodbe za dela v le tu 1977: — fu rn irn ica LIK »SAVINJA« v Celju — 4600 m 2, — večnam enski objekt Tekstilne tovarne Prebold — 470 m2, — proizvodna hala AC »AERO« Celje — 4600 m2, — proizvodna hala »Comet« Zreče — 5869 m 2. Glede n a zgoraj navedene podatke bo do konca ju lija 1977 izdelano in zm ontirano 22.501 m2 hal, k a r je velik uspeh za celotno podjetje. STANOVANJSKA GRADNJA NA DANSKEM Po v tisih iz strokovne ekskurzije so nekatere glavne značilnosti socialne gradnje ozirom a na veli­ kih sa telitsk ih naseljih na D anskem naslednje: — G radijo soseske do 2000 stanovanj in več. — C elotna zazidava urbanističnih kompleksov je p redvidena iz 2 ali 3 različnih tip iz iran ih zasnov, ki se ponavljajo v raznih kompozicijah. — Sistem gradn je je pretežno velikopanelni m on­ tažni: zasledim o ga celo p ri individualni gradnji. — B etonski elem enti so v večini z vidnim be­ tonom. — Z asnova tega m ontažnega sistem a je sitrogo v m odularnem ras tru , reduciranem n a 3 osnovne skup i­ ne 6 M, 12 M, 24 M. — C elotna soseska sestoji iz okrog 50 različnih elem entov. — S tanovan jske površine so n a račun skrom nejših obdelav znatno večje kot p ri nas npr. 2 1/2 sobno stanovanje že do 97 m 2. P rev ladujejo pa 3 1/2 sobna do 130 m 2. — Dobro je u re jen center sosesk z vsemi servisi, p raln icam i (v stanovanjih n i p ra ln ih strojev), delavni­ cam i in ostalim . — P osebna skrb je posvečena otroškem u varstvu in zelenim površinam . — P rom et je povsem ločen od peš oone. Vsako stanovanje im a po 3 park irne prostore. — Z arad i intim nosti zaključenih zelenih površin učinkujejo soseske humano. U rbanizem je p ri novej­ ših soseskah opustil gradnjo nad 4 etaže. — 50 «/o celotne je ind iv idualna gradnja, organi­ zirana in podrejena enakem u redu . Tu ima opečna g rad n ja prednost. — V energetski krizi so Danci takoj zaostrili predpis o top lo tn i izolaciji objektov. — Veliko je še tega o čem er bi bilo vredno raz­ misliti, najbo lj pa bi nam bila lahko v pouk skrom ­ nost bogatega naroda. VIR: G orn ji 3 povzetki so iz 3. številke glasila ko lektiva »INGRAD«, Celje. KAJ PIŠE »PRIMORJE« V m arčevi številki lista delovne skupnosti SGP P rim orje , A jdovščina med drugim lahko preberem o: 31 let »Primorja« Na proslavi 31-letnice delovne organizacije SGP P rim orja dne 5. 2. 1977, ki jo je s toplim i pozdravnim i besedam i pričel podpredsednik DS DO, je naslov »de­ lavec jub ilan t SGP Prim orja« prejelo 107 naših delav­ cev. S tem naslovom v naši delovni skupnosti že od 1955. le ta izrekam o zahvalo delavcem, ki so pod je tju neprek in jeno zvesti 10 a li več let. Od p rve podelitve p a do letošnjega jubilejnega dneva je ta naslov p re­ je lo 9 tridesetletnikov, 18 petindvajsetletnikov, 150 dvajsetletnikov, 358 petnajstletn ikov in 721 desetlet­ nikov. N ajvišja častna naslova: »Jubilant 30-letnik« je v le tu 1977 prejelo 6 delavcev in »Jubilant petin ­ dvajsetletn ik« štirje delavci. Jub ilan tska p riznan ja je dobilo še 20 dvajsetletnikov, 26 petindvajsetletn ikov in 51 desetletnikov. V poslovnem le tu 1977, ki je pred nam i, čakajo celotno delovno skupnost veliki delovni napori. Ob­ je k ti Cem entarne v Anhovem , avtocesta L ju b ljan a— V rhnika, delo v Črni gori, nadaljevan je del v Posoč­ ju , g radn ja stanovanjskih in družbenih objektov v Postojni, Ajdovščini, Vipavi, Bistrici, Lesonit B istrica, dela v Kopru, Gorici, dela na že prevzetih in d u s trij­ sk ih h a lah vse to so obveze, k i jih bomo lahko izpol­ n ili do investitorjev in družbe le ob skrajni) zavzetosti vseh nas. Ob teh že prevzetih delih je sam o v mesecu ja n u a r ju najrazličnejšim investicijam dano 46 ponudb, p rav gotovo bodo nekatere spreje te od teh, k a r bo postavilo pred nas nove naloge, nove organizacijske posege. P ri izpolnitvi teh obvez naša skupnost raču n a na zavzetost in prip rav ljenost vsega dvatisoččlanskega ko­ lek tiva P rim orja. V le tu 1977 nas čaka tu d i stalna družbenopolitična akc ija dopolnjevanja sporazumov, statu tov, samo­ up ravn ih dogovorov znotraj delovne organizacije, k a ­ k o r tu d i navzven v SOZD G IPP in GAST v sk ladu z zakonom o združenem delu. Pred nami je reorganizacija V mesecu decem bru in jan u a rju je tek la razp rav a o idejnem osnutku m akroorganizacijske s tru k tu re podjetja . M akroorganizacijska zgradba vsebuje okv ir­ no opredeljene delovne naloge posam eznih poslovnih področju za organizacijske enote na m akro rav n i — TOZD in sektorjev DSSS. N a osnovi dogovorjene or­ ganizacijske s tru k tu re n a n ivo ju DO se bo do sredine le ta izdelala m ikroorganizacija, tj. na osnovi popisa delovnih nalog izdelani opisi delovnih nalog in v red ­ no ten je le-teh n a osnovi m ed seboj povezanih nalog v oddelke in službe. Obisk iz SGP »Tehnik« Škofja Loka 5. feb ruarja so nas obiskali p redstavn ik i delovne organizacije GP T ehnik iz Škofje Loke, in sicer člani starega in novega delavskega sveta te r glavni d irek ­ tor. S rečanje sta o rganizirali m ladinski organizaciji obeh kolektivov. Goste so najprej v TOZD GO »BI« seznanili s proizvodnim i program i in postopki p ri izdelavi m on­ tažn ih elem entov in p ri d e lu v železokovnici. Še z več­ jim zanim anjem so si pozneje v Anhovem ogledali največ ji objekt, k i ga v tem čaisu gradim o: novo ce­ m entarno. Vsi objekti so jim bili razkazani tako, da so lahko dobili sliko ne samo o zahtevnosti gradnje, pač pa tu d i o tehološkem postopku p ridob ivan ja ce­ m enta. Gostje so se z našim i predstavnik i pogovorili o razširitv i sodelovanja tu d i na druga področja, ki za­ nim ajo obe delovni organizaciji. Obiskali sm o upokojence Po sklepu zbora upokojencev v A jdovščini dne 4. 12. 1976 smo v decem bru 1976, ja n u a r ju in m arcu 1977 obiskali vse tiste upokojence, ki se srečan ja niso udeležili. K om isija je obiskala naše upokojene delavce na področju Tolmina, Anhovega, Goriške, A jdovščine, Pivke, Postojne, I lirsk e Bistrice, Kopra, n azad n je pa še upokojence n a Kraisu in v zgornji V ipavski d o lin i Večina upokojencev preživ lja svojo je sen živ ljen ja z aktivnim delom. P ravijo , da se čutijo dolžne pom a­ gati po svojih m očeh svojim družinam in družbi. Ne­ kaj jih je honorarno zaposlenih. P rece jšen del jih »šušmari«. Med upokojenci je tu d i nekaj te ž je bolnih. Vsi upokojenci so bili obiska zelo veseli. R adi so se pogovarjali o sodelavcih, o težavah p r i začetnem u stv a rjan ju podjetja , o veselih in žalostnih trenu tk ih , ki so jih doživeli ko t člani naše delovne skupnosti. Zelo rad i berejo n aše glasilo »PRIMORJE«, saj je to m arsikom u edini stik z našim podjetjem . Zelo so ve­ seli delovnih uspehov naše delovne organizacije. Razstava naših likovnikov Š tirje m ladi likovniki, člani našega delovnega ko­ lektiva, so p redstav ili svoja dela v avli skupn ih služb P rim orja v A jdovščini. R azstava je b ila od 7. do 12. feb ruarja . N aslednji teden so jih preselili v Postojno, pozneje pa še v ga lerijo n a g radu v Škofji Loki. Zden­ ka K rpana smo predstav ili že v eni izm ed lanskih številk PRIM ORJA. N a razstavah je sodeloval z 12 deli, vse v teh n ik i o lje n a platno. M arjan Cigoj' je ro jen 1953. leta. R azstav ljal je de­ vet del v tehn ik i o lje n a platnu. M arko Tomšič se je rodil 1954. leta. V P rim orju dela drugo leto k o t p rogram er p lansko-analitskega sektorja. Na razstav ah se je p redstav ih s petim i ris­ bam i s svinčnikom . Bojan V erlič je ro jen 1949. leta. Dela ko t laboran t v TOZD nizke g radn je . Na razstav i je sodeloval s trem i sitružemkami in s trem i deli v te h n ik i o lje na p la tn u .' S likarstvo je nihov, hobi toda tu d i svet, s po­ močjo katerega izpoveduje svoj pogled n a življenje. IZ PRVE LETOŠNJE ŠTEVILKE »g l a s i l o « Ča s o p i s a s g p »s t a v b e n i k « KOPER IZVEMO: Kaj bomo delali v letu 1977 v Ljubljani N aš TOZD predvideva v le tu 1977 povečanje lan­ ske realizacije za okoli 10 °/o in za izpolnitev te naloge bo potrebna po lna angažiranost tako opera tive kot tud i kom ercialne službe za pridobitev še nepridoblje- n ih del. V le tošn jem le tu bomo nadaljevali z deli n a gradbišču BS-7, k je r bomo dokončali in p reda li ob­ je k t z 82 s tanovan ji te r pričeli z delom n a ob jek tih s s skupaj 70 stanovanji. N a gradbišču »Štepanjsko naselje« grad im o dva sam ska domova skupnih kapacite t ca. 700 ležišč. G lav­ ne težave p ri te j g radnji, to je n ap rav a p rodn ih blazin v debelini ca. 10 m, k e r Sta ob jek ta loc irana n a bivši gramoznici, sm o prebrodili. Oba ob jek ta bosta dokon­ čana in p redana v letošnjem letu. Naj večja angažiranost bo potrebna n a gradbišču »UNITAS«, k je r sm o v ja n u a rju pričeli z deli n a pro­ izvodno upravnem objektu v skupn i v red n o sti del 34,200.000 d in . D el tega ob jek ta m ora b iti usposobljen in predan že apnila letošnjega leta, celoten ob jek t pa v avgustu 1977. Izredno k ra te k rok za dovršitev te g a ob jek ta so pogojevali lic itacijsk i pogoji p ri oddaji del, saj je naše podjetje lahko pridobilo to delo le pod zelo ostrimi pogoji. Glede n a rokovne pogoje investito r jev obseg del v prvem po lle tju letošnjega le ta že delno presega ka­ pacitete naše TOZD. Za drugo polletje letošnjega le ta p a bo za izpolni­ tev p lana potrebno še p ridobiti del v vrednosti 21.000.000,00 din. Za pridobitev teh del se že vodijo okvirni dogovori in p rip rav lja lic itacijska dokum en­ tacija za posam ezne objekte. Gradnja rezervoarja za splošno bolnišnico v Izoli V sklopu gradbišča nove bolnišnice v Izoli smo končali p rv i p rik ljučn i objekt —• vodni rezervoar. Gradnjia je po tekala v glavnem b rez večjih težav, saj smo te rm inske p lane redno zasledovali. V prihodnosti je predvidena izg radn ja še ene vodne celice, ki bi po­ polnoma zadostila potrebam oskrbe z vodo tako po­ m em bnega družbenega objekta ko t je bolnišnica. V sk lopu celotnega vodnega sistem a je v podnož­ ju h riba črpališče povezano z rezervoarjem . Višinska razlika m ed novo bolnišnico in rezervoarjem je to­ likšna, d a omogoča oskrbo z vodo s pomočjo prostega padca. V ečkrat so naši delavci g rad ili mnogo večje ob­ jek te ko t je ta in tu d i po vrednosti dražje, vendar je specifičnost in značilnost g radn je rezervoarja zahte­ vala posebno pozornost in strokovno znanje. Izvoljen je nov časopisni svet Ob koncu lanskega leta so delavsk i sveti TOZD in konference družbenopolitičnih organizacij v SGP S tavbenik izvolili svoje delegate v časopisni svet. Na svoji p rv i seji so bili novoizvoljeni delegati seznanjeni z 'nalogami časopisnega sveta, izvolili so predsednika, sp reje li okvirn i delovni program časo­ pisnega 'sveta in službe in fo rm iran ja te r potrd ili tudi finančni n a č r t sredstev v znesku 252.000 dinarjev , po­ trebn ih za le tošn je leto. Gradbiščne hišice Na nek a te rih naših gadbiščih so se v zadnjem času pojavile lične oranžne hišice, v k a te rih so sodobne sa­ n ita rije za po trebe delavcev a li p isarne za gradbeno vodstvo. Posebno san ita rn i k o n te jnerji so izredno lepo oprem ljeni, zato so tudi p rim em o dragi. P rav bi bilo, da bi to p ridobitev znali ceniti in n ap rav e vzdrževati, da bi k a r največ časa služile svojem u nam enu. Strokovna ekskurzija D ne 15. 12'. 1976 smo delavci TOZD PK B obiskali GIP »VEGRAD« Velenje. Naš obisk v te j delovni or­ ganizaciji n i bil naključen, pač p a nas je p ri n jih predvsem zanim al gradbeno m ontažn i celični sistem. G IP »VEGRAD« je v SOZD G orenje prvič V J u ­ goslaviji začel proučevati te r p ro jek tira ti industrijsko gradnjo stanovanj in d ružbenih objektov v gradbeno m ontažnem celičnem sistemu. Seveda p a smo si ogledali tu d i ostalo njihovo proizvodnjo. Proizvodnjo p rav im zato, k e r dajejo po­ udarek industrijskem u načinu dela v gradbeništvu. V njihovem obratu p refab rikatov so izpeljali arm i­ ranobetonski m ontažni sistem »Vemont«. Za konec smo si ogledali še n jihovo gradbišče sta­ novanjskih objektov,, k je r grade, kot že večina naših gradbenikov — s tunelskim i opaži. IZ BELE KRAJINE Ob 30-Ietnici belokranjskega gradbenega podjetja »BEGRAD« Črnomelj N astanek je povezan z delovanjem tehničnih baz za obnovo porušenega podeželja v Beli k ra jin i, k i so p rerasle v le tu 1947 v gradbeno podjetje. Delo »Be- grada« n i ozko omejeno le na občino Črnomelj, am pak smo grad ili in še gradim o tu d i v sosednjih občinah: v Ozelju, M etliki, Dugi Resi in drugod. Zgrajeni sol šte­ vilni objekti, k i vsak govori o ljubezni do dela, o veri v človeka in o naši prehojeni poti. T udi naprej ise bo­ mo trudili! za h itre jš i razvoj,, k a r dokazuje tud i re fe ­ rendum o in tegraciji z OKP Črnomelj im ustanovitvijo tem eljn ih organizacij, združenega dela. Integracija Nova firm a: Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in kom unalo, n . s. o. Črnomelj. Novo delovno organizacijo sestav ljajo TOZD Be- grad«, TOZD »Obrt«, TOZD »Komunala« in delovna skupnost skupn ih služb. V le tu 1976 je bilo v B egradu Črnom elj povprečno 273 zaposlenih v O K P Črnom elj povprečno 117 zaposlenih skupaj, to rej 390 zaposlenih Objekti v gradnji Stanovanjsk i bloki A-2 im A-3 v Črnom lju, po­ sl ovno-stanovanjska zgradba v Ozlju, šola v Bosilje- vem, za je tje vodovoda v Dobličah, rekonstrukcija vo­ dovoda B latn ik in več m anjših objektov v Črnom lju in M etliki. V ir: OBZORNIK —• dosedanje glasilo delovne skupnosti in do nadaljn jega tud i glasilo nove delovne organizacije. »GRADIS« V LETU 1976 Leto preizkušnje V le tu 1976 sm o p resta ja li dve težav i z nem ajh ­ nim vplivom n a obsegu in uspeh poslovanja. Lani' smo delali v le tu zm anjšane investicijske aktivnosti. K te­ m u je bil uveljav ljen zakon o zagotovitvi' plačil, kar pomeni, d a ni bilo dovolj delo oprav iti in obračunati, am pak je m oralo b iti tud i plačano. Težave »tozdiranja« smo že presta li, pač pa smo začeli bolj razgibano delati na uveljav ljan ju določil zakona o združenem delu. Tudi sp rejem an je petletne­ ga program a razvoja G radisa do le ta 1980 nam je ob vseh težavah pom agalo k raz jasn jevan ju našega ju tr i — lahko rečem o boljšega ju tri. Obseg del in produktivnost Obseg del, m erjen z vrednostjo čiste proizvodnje, je porasel za 7 %>, tj. skoraj toliko, ko likor so porasle cene naših del. Število delavcev im efek tivn ih u r se je povečalo za 3 %>. To pomeni, d a se je p r i skoraj ne­ sprem enjenem obsegu del (po s ta ln ih cenah) p roduk­ tivnost zm an jšala in sicer za 1 % . V slovenskem go­ spodarstvu se je znižala produktivnost za 2% . R aču­ najoč dveletno dobo, pa se je produktivnost v G radi­ su močno povečala — za 10,3! Celotni dohodek je znašal 3,86 mio d in in je bil za 14 % višji kot v le tu 1975 te r za 3 % n iž ji od p la ­ n iran eg a zneska 3,97 mio din. Uresničevanje plana Preseneča natančnost p lan iran ja , saj beležijo se­ stavine: vrednost čiste proizvodnje, družbeni proiz­ vod in povečani dohodek indeks 10O, p r i čem er je družbeni proizvod »do d inarja« točen! Ali pozabljamo na računstvo? Gospodarstvo sirom ašijo prem očno vsi tisti, k a te­ rim smo m orali odšteti to liko dinarjev , d a je b il n ji­ hov porast višji, kot je po raste l celotni dohodek (za 14 % ) a li dohodek (za 19 % ). Osvetlimo jih! 1. Bankam in posojilodajalcem smo d a li 84% več za obresti za kredite in 38 % več za bančne storitve.) 2. Zavarovalnicam smo plačali 51 % več prem ij. 3. P rispevki in č lanarine raznim institucijam (zlasti zbornicam), so nam pobrale 138% (!) več de­ n arja . 4. Tako im enovane pogodbene obveznosti so bile 20-krat večje. 5. P rispevki in teresnim skupnostim s področja gospodarstva so se povečali za 43 %, s področja nego­ spodarstva p a za 53 % . 6. D ruge zakonske obveznosti so se povečale 13- k ra t! Kličemo delegatom — občinskim, republišk im in zveznim — in vsem delavcem sam oupravljavcem , ki z dviganjem rok povzročajo nenehno naraščan je obre­ m enitev gospodarstva — NEHAJTE! P rev erja jte naše zmožnosti, zm ožnosti vsake TOZD, preden 'soglašate! Osebni dohodki zadovoljivi Povprečni neto osebni dohodek n a m esec je zna­ šal v G radisu 4259.— din. D osedanji OD p redstav lja jo zadovoljivi nivo v p rim erjav i z drugim i pod je tji ozi­ rom a panogami. Med 54. gradbenim i pod je tji Slove­ n je doegajo neto OD n a uro v G radisu z višino 20,39 d in a rjev 9. m esto in so za 7 % ' v išji od povprečja teh podjetij. Naš delež v slovenski in jugoslovanski operativi Samo gradbena operativa G radisa p red stav lja v gradbeni operativ i S lovenije 15,9 % , v Jugoslav iji pa 2,8 % . Naš delež v stanovanjsk i izgradnji je ostal v S lo­ ven iji in v Jugoslaviji v obeh p re tek lih le tih povsem nesprem enjen in je znašal (samo) 8,3 % ozirom a 1,4%. Likvidnost je dobra Likvidnost se je v pretek lem le tu tu d i v G rad isu bistveno izboljšala — seve predvsem zarad i delovanja ustrezn ih predpisov. Ob koncu le ta smo im eli nep la­ čanih del v odnosu do celotnega dohodka m anj ko t 1 odstotek. Lahko ugotovimo, da je bilo leto 1976 predvsem v znam enju (povečanja) lik v id n o sti L eta 1977 in še vnap re jšn ja le ta pa se bo zlasti z vse večjim uve­ ljav ljan jem in terne banke in s pogledom predvsem v ob ratna sredstva, vse večji pom en p renašal n a donos­ nost uporabljenih sredstev . G re za naše m inulo delo, k i ga bomo p rav v le tu 1977 začeli m eriti drugače kot doslej, ko so bila važna samo le ta delovne dobe in obračunska osnova, n ič pa dejanska donosnost m inu­ lega dela. V CELJU DOVOLJ DELA Za letošnje leto im ajo že sedaj p revzetih 70 °/o del, p lan p a je| skoraj en ak k o t dosežena rea lizacija v p re ­ teklem letu. Med največjim i gradbišči so še vedno za­ ključna dela v Š oštan ju IV, stanovan jska g rad n ja v Celju, hotel P odčetrtek . Vedno več del je takih , za kartere m orajo sam i izdelati tehnično dokum entacijo in jih p revzem ati k o t inženiring. T ak nač in je sedaj na gradbišču usta ljen . T ik za našo upravno stavbo v Celju so p red k ra t­ kim pričeli C eljani g rad iti stanovanj sko-poslovni ob­ je k t ob Č uprijski ulici. G radnja je razdeljena v 4 dele (objekti A, B, C, D). T renutno je v g rad n ji ob jek t D. D objek t je 5 -a tažna poslovna stavba s k le tjo in za­ kloniščem. Im a tlo ris 50 X 25 m. Investicija bo sta la približno 50 m ilijonov. V objektu C bo cen tra ln a ko t­ lovnica za vse ob jek te, poleg te pa še s tan o v an ja in v p ritlič ju trgovine. Nekaj p rosto ra bo nam enjeno tu ­ di za ! gostinski lokal, en del pa bo zasedel računaln ik Razvojnega cen tra. T a objekt bo sta l p rib ližno 5 m i­ lijonov din. K asneje bodo pričeli še z gradnjo o b jek ta B. Ta g radn ja pa je vezana n a odstran itev sed an je bencin­ ske črpalke in upajo , da bo ta p rese ljena do konca le ta 1977. Tudi ta ob jek t bo sta l prib ližno 50 m ilijo­ nov dinarjev. O b jek t A je še v perspektiv i. Čisto na d rugem koncu Celja, na H udinji, nas ta ja stanovanjska soseska s trem i bloki in nakupovalno po­ slovnim centrom . P rv i blok so začeli g rad iti lan i v feb ru arju in bo končan konec aprila. V n jem je 98 stanovanj. V fe b ru a r ju letos so začeli g rad iti že drugi blok, končan p a bo do začetka le tošn jega novem bra. Ta bo imel 34 stanovanj. Med obem a stanovan jsk im a objektom a je p redv iden nakupovalno poslovni center. Za vse ob jek te v tem naselju je p ro jek tan t iz ljub ljanskega p ro jek tivnega b iro ja, za nakupovaln i cen ter pa je p ro jek tan t Razvojni cen ter Celje. »GRADNJE« NAŠLE PRAVO POT V lanskem le tu se je v našo delovno organizacijo vk ljučila kot sam osto jna TOZD gradbena organizacija »Gradnje« iz P tu ja . P lan, k i so si ga postav ili za leto, 1976, so povečali k a r za 36 %> z ozirom n a le to 1975, Za letos predvidevajo , d a bodo uspeli rea liz ira ti de­ lovni n ač rt za prib ližno 101 m ilijon N d in . V se to bo­ do uspeli s p rib ližno 240 ljudm i in delno reorganiza­ cijo. Za le tošn je le to so uspeli dobiti p recej večjih del — m ed n jim i je 'tudi novo stanovanjsko naselje, v k a ­ terem je v srednjeročnem n ačrtu g rad n je zam išljeno približno 700 stanovanj s pripadajočo in fra stru k tu ro . V drugi polovici le ta se naj, b i p ričela g rad n ja šol­ skega centra, gasilskega doma, p riz idka bolnišnice, šole v M arkovcih, nekaj objektov za P e ru tn in o itd. V ir za go rn je 3 sestavke: GRADISOV VESTNIK GIPOSSOV VESTNIK« ŠT. 1 Spremembe v dužbenoekonomskih odnosih Med delavci delovnih organizacij SOZD ZGP GI- POSS je v raz p ra v i te k s t PROGRAM SKA IZHODI­ ŠČA NADA LJN JEG A RAZVOJA SOZD ZG P GI­ POSS. V obliki b rošure na 14 s traneh jih je izdal u redniški odbor Gipossovega vestn ika. N a podlagi sp reje tih p rogram sk ih izhodišč bo lahko delavsk i svet dokončno sp re je l sam oupravni sporazum o osnovah srednjeročnega p lana, na te j osnovi p a srednjeročni n ač rt SOZD ZG P GIPOSS za obdobje 1976—1980 te r le tn i p lan za tekoče 1977. leto. Posebno vlogo v po­ stopku sp re jem an ja teh aktov im ajo družbenopolitič­ ne organizacije. V prvem poglavju program skih izhodišč je obde­ lana ocena dosedanjega razvoja v SOZD ZGP GIPOSS te r sm ernice nadaljn jega razvoja v luči zakona o zdru­ ženem delu. V d rugem poglavju program skih izhodišč so na osnovah zakona o združenem delu podane osnove za nada ljn ji razvoj SOZD ZGP GIPOSS. V zvezi s tem čakajo G IPO SS naslednje naloge: — dopoln iti sam oupravni sporazum o združeva­ n ju v SOZD, s ta tu t in d ruge splošne akte, — reo rgan iz ira ti skupne službe GIPOSS, — ustanov iti delovno organizacijo GIPOSS — In­ ženiring. Za u resn ič itev ZGP GIPOSS ko t reprodukcijsko celoto, k i naj bo zasnovano na dohodkovnih odnosih in ki p red s ta v lja m oderno obliko industrializacije sta­ novanjske in drug ih gradenj, m ora sloneti srednjeroč­ n i p lan razv o ja n a dohodkovnih odnosih, zajem ati pa moral naslednje: — organizacijo in izvajan je vseh v rs t stanovanj­ ske g rad n je v vrednosti del nad 100 m ilijonov din, na domačem in zunanjem tržišču, —■ organizacijo in izvajan je vseh del visokih in nizkih graden j doma in n a tu jem v vrednosti posa­ meznega posla nad 150 m ilijonov din, — SOZD prevzem a v in te resu posamezne! delovne organizacije pod svojim im enom tu d i pogodbena dela, za k a r je potrebno soglasje večine delovnih organiza­ cij ZG P GIPOSS. V tre tje m poglavju p rogram ska izhodišča p rina­ šajo osnove srednjeročnega p lan a SOZD. Po n jem bo industria lizacija g rad n je izvajana v obstoječih to v a rn ah delovnih organizacij GIPOSS, ki bodo v ta nam en še m odernizirane te r avtom atizirane. P rednost bodo im ele naslednje tehnologije: — m ontažna g radn ja stanovanj, — gradnjta objektov po tehnologiji litega betona z m ontažnim i-arm iranobetonskim i in d rugim i elementi, — m ontažna g radn ja in d u strijsk ih objektov, šol in vrtcev, poslovnih objektov itd. — izdelovanje lahk ih m otažnih elem entov za vse vrste gradenj, — g rad n ja m ostov in nadvozov po najsodobnejših tehnologijah. Tako naj predvidevana skupna realizacija SOZD ZGP G IPO SS n a dom ačem trž išču n a ra s te od 285 m i­ lijonov 'v le tu 1976 na 660 m ilijonov v letošnjem letu, na 1650 m ilijonov v le tu 1980 a li v vseh le tih skupaj k ar 4865 m ilijonov dinarjev . S kupna petletna realizacija ZG P GIPOSS na tu ­ jem trž išču bo po osnovah srednjeročnega p lana raz­ voja znaša la do 2212 m ilijonov, tak o da b i narasla od 12 m ilijonov v le tu 1976 (samo G IP Obnova) n a 220 m ilijonov v letošnjem le tu (predvidena udeležba vseh podjetij), s podvojitvijo v p rihodn jem letu, do vred­ nost! rea lizacije 880 m ilijonov d in v le tu 1980. SGP »GRADBINEC« v ustanavljanju V našem V estniku št. 2, z dne 2 . ap rila 1976, smo prvič in form ativno ob jav ili vest, da se SGP Sava z Jesenic in SGP P ro jek t iz K ra n ja pogovarjata o spo­ jitvi. Takoj po končanem referendum u so se delavci obeh delovnih organizacij lo tili organ iz iran ja TOZD. Vseh 11 TOZD smo 3. 12. 1976 p rijav ili gospodarske­ mu sodišču. Doslej im am o priprav ljen osnutek sporazum a o združitvi v TOZD. Pričakujem o, da bo le-ta na refe­ rendum u v vseh TOZD spreje t in od delavcev podpi­ san v začetku ap rila. Takoj nato bomo izvedli volitve delavskih sve tov v TOZD te r p rip rav ili osnutek s ta ­ tu ta za TOZD in sporazum o združitvi v delovno or­ ganizacijo. Računam o, da bo tako SGP Gradbinec lah ­ ko dokončno konstitu iran in vpisan v sodni register do polletja. Integracija v Celju G IP In g rad Celje je 28. feb ruarja letos organizi­ ra l sestanek kom isije, ki p rip rav lja program in posto­ pek za in tegracijo Obnove — gradbeno in obrtno podjetje, R em onta — obrtno gradbeno podjetje in In ­ grada, gradbeno industrijsko podjetje. Dogovorili so se za predhodno izdelavo potrebnega elaborata , katerega bo izdelal Razvojni center Celje. U stanovili so tudi družbenopolitični organ, ki bo koord inato r posamez­ nih vprašan j. Hokejski klub Stavbar Ob o tvoritv i um etnega drsališča v M ariboru le ta 1975 je G IP S tav b ar prevzel pokroviteljstvo nad ho­ kejskim klubom . GP S tavbar je tako prevzel tu d i m ateria lne obveznosti do razvoja hokejskega in d r ­ salnega špo rta v M ariboru. Danes im a klub S tavbar nad 140 ak tiv n ih članov. NOVE ZMOGLJIVOSTI ZA PROIZVODNJO SANITARNIH STEN (SIGMOVEC, glasilo DO SIGMA Žalec — št. 1/77) Z arad i nenehno povečanih po treb po naših san i­ ta rn ih stenah in zaradi izboljšanja tehnologije, smo se že konec lanskega leta lotili večje investicije, da bi povečali proizvodne zm ogljivosti za proizvodnjo san ita rn ih sten »SIGMA BLOK« v TOZD Zabukovica. P ovpraševanje po san itarn ih stenah, k i jim po­ navadi prav im o k a r bloki, raste iz le ta v leto. Po skrom nih začetkih le ta 1969, ko smo dosegli proiz­ vodnjo 50 siten, se je proizvodnja skokovito povečala. V zadnjih dveh letih in pol smo dosegli proizvodnjo 1500 san ita rn ih sten, ka tere smo vgradili v več kot 150 stanovanjsk ih objektov. Letos načrtu jem o po p lanu proizvodnje 7500 sa­ n ita rn ih sten . Podatki, s katerim i rapolaga naša pro­ d a ja in so odraz potreb tržišča p a kažejo, da bomo m orali san ita rn ih sten nap rav iti še več. NOV PROIZVOD — SANITARNA FLEKSIBILNA STENA V isti številk i SIGMOVCA izvemo o tem novem proizvodu Sigm a Žalec naslednje: S an ita rna stena FLEKSIBILNA je sestavljena iz posam eznih tip iziranih elem entov za «stene, pod in sitrop kopalnice. Posamezni elem enti so med seboj za­ m enljivi. Stene, stropi in podi se lahko sestavijo v različnih kom binacijah, da se dobijo tip ični tip i ko­ palnic razn ih velikosti. F leksib ilna san ita rna kabina je p rim erna za: blokovsko gradnjo, iindiv. hiše in adap­ tacije. N o tran ja stena kopalnice je površinsko obdelana že v tovarn i s keram ičnim i ploščicam i in po želji z drugim i oblogami. Z u n a n ja o b lo g a s te n s k ih e le m e n to v je iz v e d e n a o b ič a jn o s km ingip9 p lo ščam i. Osnovna konstrukcija vseh elem entov so pocin­ kani profili. Vsak stenski elem ent je po sestavi kabine demon- tažen in zamenljiv. V rata so sestavni elem ent san ita r­ ne kabine. Š irina elem entov A, B, P . . . .je mnogo­ k ra tn ik m odula 133 mm. Fleksibilna san itarna kab ina ima pri dobavi vgra­ jeno v instalacijski steni vse potrebno: instalacijo vo­ dovoda, odtoke, ventilacijo, dim nik, el. instalacijo, og­ revanje, p lin idr. Fleksibilno «sanitarno kabino dobavljam o razstav­ ljeno in prim em o em balirano. Oprem a kopalnic je standardna. Za kuhin jo so predvideni vsi potrebni priključki. V kom plet fleksibilne san ita rne kabine spada ves p ritrd iln i in tesniln i m ateria l za povezavo vertikal. GRADBIŠČA GP »TEHNIKA« NA STARTU V LETU 1977 GLASNIK, glasilo DO GP Tehnika, Ljubljana« v m arčevi letošnji številki ob jav lja tud i pregled del n a gradbiščih po posameznih gradbenih vodstvih. Iz te ­ ga pregleda povzemamo le najpom em bnejša dela. — Na Ferantovem v rtu za likovni center (investi­ to r M oderna galerija), in druga dela. — V Trnovem je končana trgovina pod je tja M er­ cator. — V M urglah (pravilno v »Murvah«) gradim o istoim enski vrtec. O virala nas je visoka podtalnica. V rtec bi m orali predati konec ju lija 1977. — V soseski VS-1 Trnovo gradim o od novem bra lan i 6-etažni stanovanjski objekt. — Na Rimski cesti gradim o nov 3-nadstropni go­ stinsk i objekt gostišče M rak, «imel bo« poleg gostinskih prostorov še 23 sob s «skupaj 40 ležišči. — Po prekinitv i v le tu 1966 nadalju jem o dela na ob jek tu za poljedelstvo B iotehniške fakultete. — Končujemo stanovanjski blok A v Koleziji. — Končujemo tu d i proizvodno halo v K lani. — V Moša P ijadejevi ulici zaključujem o zgradbo Skupnosti pok. invalid, zavarovanja. — Do konca «septembra m oram o sprav iti pod s tre ­ ho zgradbo M edicinske faku lte te K liničnega centra. — Vojni hotel Doma JLA. — Na gradbišču B avarsk i dvor — stolpnica «S2 so v tek u preizkusi za fasadne elem ente in p rip rave za dograditev k le ti (del izven tlo risa stolpnice). — Na Bledu je bil v m arcu tehnični pregled P a rk hotela. Čaka nas še g rad n ja zunanje kanalizacije ob jezerski obali. — V L jubljani — Soseska ŠS-7/1 V Šiški končuje­ mo polovico stanovanj bloka B2 (drugo polovico In ­ grad, Celje), z 71 stanovanji. Blok B4 p a j e le »pod streho«. Za blok B6 žal še n i gradbenega dovoljenja. — Po načrtu poteka g radn ja proizvodne hale to­ varne NIKO v Železnikih. — Dijaški dom šole m edicinskih sester ob P oljan­ ski cesti obsega v I. fazi stanovanjski ob jek t za 240 učenk. K asneje bo še šolski objekt s telovadnico in drug i stanovanjski objekt. Rok za I. fazo je 30. ßep- tem ber letos. — V Umagu je končana gradnja Istrske k red itne banke in letn i kino A rena. Na gradbišču Katoro^ pa 430 gradbenih delavcev v polnem razm ahu povečuje turistično naselje. — Gradbeno vodstvo 08 ima letos p redanih 114 stanovanj, gradi pa nada ljn jih 114 stanovanj v bloku III, k i naj bi bil tud i letos gotov. — V decem bru 1976 smo pričeli z deli za plinovod od Ceršaka do Nove Gorice. — Razna druga dela v L jubljani in izven n je za investito rje Petrol, Lek, P eru tn ina Zalog, G ospodar­ ska zbornico, ČGP Delo, itd. GOTOVE FASADE Z VGRAJENIMI PLOŠČICAMI Iz istega GLASNIKA izvemo še, da so v TOZD In ­ d u strija betonskih izdelkov p rip rav ili vzorce velikosti 2'00 X 100 cm gotove fasade z vgrajen im i keram ičnim i ploščicam i iz TOZD In d u strija g radbene keram ike T rebnje. Sedaj so n a v rs ti pro jek tan ti, d a z vk ljučitv ijo takšn ih fasad v p ro jek te omogočijo izdelavo večje serije. PRI KREPITVI OBRAMBE Na severnem robu m estnega cen tra L ju b ljan e stoji objekt, vojni hotel, katerega arh itek tonska obdelava je zelo razg ibana in zahtevna, as im etrična konstruk ­ cija. O bjekt se sesto ji iz kleti, p ritlič ja , m ezanina in devetih etaž, n a d katerim i je dvoetažna stro jn ica za glavna dvigala. Vse etaže so tlo risne izm ere ca. 16 X 25 m, razen k le ti in p ritličja , k i s ta v eč ja . O bjekt »Samski hotel« je le p rv a etapa celotnega kom pleksa, saj sta tu p redv idena še Dom arm ade in K om anda ljubljanskega območjai Celoten kompleiks je m ed se­ boj povezan z m edetažnim i mostovi, k i v celovitosti podajajo enoten ob jek t, k ljub tem u d a bo v sak izmed n jih po funkciji s luž il svojem u nam enu. K er je k o n stru k c ija sim etrična in s ta tično izredno zahtevna, so vse konstrukcije , ko t tu d i celo tn i kon­ stru k tiv n i sistem , arm iranobetonski, betoni p a izredno visokih m ark MB 400 in MB 500. T em eljen je cen tra l­ nega dela ob jek ta je izredno, n a arm irano betonski plošči debeline 60 cm in kontro nosilcih. O sta li del je tem eljen s pasovnim i tem elji. N a severni s tra n i objekta je na višin i 15,40 m od ta l 6,58 m dolga konzola, ki je zarad i svo je velikosti zah tevala od s ta tika , arm iračev in betonercev največ­ jo pozornost. O bjekt je z zunan je stran i obložen z betonskim i fasadnim i ploščam i. Te so bile po p ro jek tu »Centro- projekta« Beograd, k i je izvaja l kom pletne projekte, predvidene za istočasno vgrajevan je s konstrukcijo . Tehnični sek tor G P »Tehnike« je osvojili novo tehno­ logijo m ontaže fasadn ih plošč, ki je zagotovila večjo kontinu iranost dela. Betonske fasadne plošče izdeluje TOZD IBI n a kovinskih opažih, ka tere zah teva pred­ videna profilacija , k i daje ob jek tu posebno struk tu ro , obenem pa služijo ko t term oizolaoija, saj 4 cm zračni p ro sto r ali porofen m ed konstrukcijo in ploščo zado­ volju je predpisom . P arap e ti p r i oknih i in loggiah bodo obloženi z a r­ m iran im poliestrom debeline 3 mm. O kna bodo »Secco« izvedbe. P redelne stene, razen v k le ti in i p ritlič ju , so mon­ tažne, iz arm iranega betona d = 8 cm. V k le ti in p rit­ lič ju so opečne d = 15 cm. Vsi ven tilacijsk i kanali so iz »Schmid1 opeke«. Vse s trehe so prehodne. T laki v b ivaln ih p rosto rih so p la­ vajoči, z različno končno obdelavo. K oristna neto površina ob jek ta je 4407 m 2. Celotno število ležišč v ob jek tu je 130. V kleti so loc irana skladišča, s tro jn ica za ogreva­ n je in zračenje, h lad iln ica in m an ipu la tivn i prostori, m edtem ko so v p r itlič ju kuh in ja in restav rac ija , halli z recepcijo, garderoba, san ita rije in dostopi do dvigal, k i jih je v o b je k tu k a r 7. P ričakujem o, d a bo investito r km alu oddal dela za gradnjo preosta lega dela kom pleksa in bo tako m esto dobilo še en arh itek tonsko dovršen kom pleks, ki bo gotovo eden najlepših v te m delu L jub ljane. V WITTSTOCKU KONČALI O bjekt sm o gradili p reko R udisa — Trbovlje, v sodelovanju z G IP Obnova, za končnega prevzem nika VEB R ationalisierungsw erk B erlin . O bjek t bo služil kot »Sozialgebaude« om enjenega kom binata v W itt- stocku. Z gradba je trie tažna z b ru to površino 2400 m2. V p ritlič ju se n ah a ja sam opostrežna restavracija s kuhin jo za p rip ravo 450 obrokov za en obrok in z vsemi po trebnim i pomožnimi p rosto ri in sanitarijam i. V prvem nadstrop ju so garderobe zaI delavce z um i­ valnico in san ita rijam i. V drugem n ad stro p ju so p red­ videni p isarn išk i prostori s san ita rijam i. K onstrukcija zgradbe je arm iranobetonski skelet. P ro jek te je izde­ la l naš p ro jek tivn i biro. Na gradbišču sm o im eli vso po trebno svojo m eha­ nizacijo, kot so: betonarna S tetter, žerjav, železokriv- sk i stroji, dumperjd, itd. Investito r nam je dobavil vse grobe gradbene m ateriale. Od zidarsk ih del bi om enili k o t posebnost le fa­ sado, ki je b ila izvedena ikot p lastičn i A crynolit zari- bani omet, proizvod JU B iz Dola p r i L jubljani. Okna in vratta so naš izdelek. K IP iz M aribora je polagal keram ične ploščice; krovska in k lep arsk a dela je iz­ vajalo pod je tje M onter, vodovodne instalacije pai IMP. Z deli sm o pričeli v začetku ju n ija . D ela so t r a ­ ja la 7 m esecev in objekt je b il v ro k u končan. Na gradbišču je bilo povprečno zaposlenih 35 de­ lavcev, ob konicah tu d i do 50. Odnosi z investitorjem , k ra jev n im i oblastm i in p rebivalci m esta W ittstock so b ili dobri in sm o z vse­ m i lepo sodelovali. Škoda je le, d a zarad i pom anjka­ n ja deviznih sredstev investito rja nism o dobili v iz­ gradnjo celotnega tovarniškega kom pleksa, kot je bilo to p rvo tno mišljeno'. Investito r je ' b il z nam i, Jugo­ slovani, kot izvajalci grabenih del zadovoljen. Tako je naše pod je tje še en k ra t po trd ilo svoj ugled solid­ nega in h itre g a izvajalca v tem p rede lu Evrope — na pol poti m ed Berlinom in Rostockom. PERSPEKTIVE INŽENIRINGA IMP Več kot polovico le ta že dejansko delu je služba za inženiring ko t organizacijski del delovne skupnosti strokovnih služb IM P — L jubljana. Novo organizirana služba se je h itro vk ljučila v delo celotne delovne organizacije:, tak o v okv iru DSSS, kakor p reko tem eljn ih organizacij združenega dela. M enim, da bo za naše delavce n ad v se zanim iv k ra­ tek preg led poslov, p ri ka terih 'sodeluje služba za in ­ ženiring. V ečina delavcev je seznanjena, d a IM P dela tudi v Iraku . O beta p a se nam še en izredno obsežen pro­ jekt, za k a te reg a bo pogodba verje tno sklenjena v kratkem . N aša delovna organizacija je dala tu d i po­ nudbo v N igerijo in ponudbo v Sudan. P lod večlet­ nega dela v NDR je tud i že sk len jen a pogodba z LTG (Dunaj), po k a te ri bo IM P prevzel p ro jek tiran je , m on­ tažo in dobavo za p rodajn i cen te r v Vzhodnem Ber­ linu. N ajzah tevnejši in najobsežnejši posel v Sloveniji je IM P p reko službe za inžen iring dobil z izgradnjo slovenskega plinovoda. Izg radn ja plinskega om režja pom eni priznanje, z lasti p a veliko odgovornost, ker gre za sodelovanje m ed številn im i izvajalci. P ra v tako obsežen posel je izgradnja T op larne I I v Šiški, k je r je IM P prevzel p ro jek tiran je , dobavo in montažo. O dgovorna naloga je tu d i p r i realizaciji m ontaže stro jn ih instalacij n a novi zgradbi skupnosti zavaro­ van ja v L jubljan i. P red nekaj dnev i sa se pričela dela na Poslovno prodajnem cen tru »Slovenijales« v L jub­ ljani, za k a te ra je IM P preko inženiringa sklenil po­ godbo z G IP »Gradis« ko t g lavnim izvajalcem . Na do­ m ačem trž išču sm o oddali ponudbe za dva obsežna projekta, in sicer B avarski dvor, k je r naj bi IM P izvajal vse instalacije, in pa Športn i cen ter »Morača« v T itogradu. Že sedaj p a moramo tem eljito razm isliti, kako bomo v službi za inženiring izvedli sam oupravno reo r­ ganizacijo v sm islu zakona o združenem delu, k ar bo za učinek službe p rav gotovo izrednega pomena. TOZD PANONIJA Z referendum om o prik ljučitv i k IMiP je prene­ hala pravno obsto jati delovna organizacija Panonija v M urski Soboti, organizirati pa se bo m ara la TOZD, podobno kot so se vse ostale p ri IMP. TOZD P anonija , ki trenutno zaposluje 522 delav­ cev, letos še ni vključena v p lan IMP, je pa zastavila svoj; p lan n a enakih osnovah kot IMP. N jen sredn je­ ročni p rogram predvideva leta 1980 preko 800 zapo­ slenih in celotni dohodek 340 m ilijonov din. In. načrti TOZD Dvigalo P red TOZD Dvigalo so postavljene zelo odgovorne in zahtevne naloge, ki bodo od vsakega posameznika te rja le m aksim alno delovno in sam oupravno angaži­ ranje. Če sam o omenimo naloge iz srednjeročnega p la ­ na, po k aterem naj bi b ila fizična ra s t TOZD m ed 20 in 25 odsto tk i le tne rasti od lanskih 5 sta rih m ilijard na ca. 18 m ilijard , od lanskih 150 zaposlenih n a 340 v le tu 1980. V tem času je pred nam i tu d i investicija v nove proizvodne in poslovne prostore v Č rnučah v vrednosti ca. 4 S m ilijarde (samo gradbenih del). P ri vsem tem seveda ne smemioi pozabiti na izva­ jan je pogodbenih obveznosti: m ed IM P in H aushah- nom iz S tu ttg a rta , predvsem pa razvoj in osvajanje lastne proizvodnje vseh v rs t tovornih in osebnih dvi­ gal. KUBANSKA MISIJA Med K ubo in. SFR J je podpisan dogovor o m ed­ narodnem tehničnem , znanstvenem in ku ltu rnem so­ delovanju. P ri tem dogovoru naj b i Jugoslavija po­ li gradbene zakonodaje ZAKONI O GRADITVI OBJEKTOV UVOD V 10. številk i 1. 1976 G radbenega vestnika je bilo v članku »Problem atika v zvezi z izvajanjem republiš­ k ih in pok rajin sk ih zakonov o g rad itv i objektov« po­ sebej om enjeno, da je ZG ITJ im enovala komisijo z n a ­ logo, da p rip rav i teze o vprašan jih , o katerih naj bi se rep u b lik e in pokrajine in pokrajin i dogovorile. Po sestank ih kom isije so bile izdelane teze za iz­ delavo predlogov za medsebojno usk la jevan je zakonov, ki u re ja jo g rad itev objektov. Na se ji g lavnega odbora ZG IT J dne 2 . m arca t 1. v L jub ljan i je bil n a dnevnem red u tu d i predlog teh tlez. S p re je t je b il sklep, da je treb a do 5. ap rila letos dati pism ene pripom be k tezam, k i bodo po uskladitvi posredovane v vednost p risto jn im organom. šiljala vsako leto na K ubo strokovnjake, k i bi pom a­ gali n a najrazličnejših področjih. Lansko leto je K uba zaprosila za pomoč na področju izgradnje tu rističn ih objektov, in sicer za dva arhitekta), enega tehnologa in enega strokovnjaka za klim atizacijo. Jeseni je b ila ekipa sestavljena in sredi novem bra smo odpotovali v Havano. K m alu zatem, ko p ristane letalo n a havanskem letališču Jose M arti, občutiš, da te sp rejm e vsa živo­ pisnost kubanske preteklosti in sedanjosti: navezanost na špansko tradicijo se p rep le ta z uresničevanjem idej revolucije m odernega življenja. Dejstvo je, d a si zelo prizadevajo, da bi zagotovili osnovne življenjske pogoje vsakomur. Im ajo brezplačno zdravstveno v ar­ stvo po vsej deželi, vsakdo im a možnost za šolanje, brezposelnosti ni, p rehrano in predm ete za osebno po­ rabo im ajo deloma racionalizirane, vendar n a ta način v osnovi zagotovljene, davkov ne poznajo. Poleg tega im ajo športne p rired itve brez vstopnine, za ku ltu rn e p rired itve (kino, gledališče, itd.) pa je vstopnina m ini­ m alna. Turizem bi m oral biti’ n a K ubi — poleg proizvod­ n je kave in sladkorja — eden izmed najpom em bnejših vej gospodarstva in predvsem v ir deviz. Leta 1958 (zadnje leto pred revolucijo) je imela K uba 33°/o vsega karibskega turizm a, n ak a r je turizem popolnoma usahnil. Šele po le tu 1970 je začel pom alem spe t oživ­ lja ti in K uba si sedaj močno prizadeva, da bi p riteg ­ n ila čim več ;turistov iz d ržav s trdno valuto. H oteli so bili zgrajeni večinoma pred revolucijo, k a r pomeni, da so razm erom a s ta ri in v n e preveč dob­ rem stanju . Instalacije v n jih so izključno iz ZDA, vendar jih je tr e b a ; sedaj vse obnoviti. V najbolj luk ­ suznih hotelih v Havani, H abana, R iviera in Capri, so že obnovljene, in sicer je do tra jan a oprem a zam enja­ n a z japonskim i pfroizvodi. Sedaj obnav ljajo hotel H abana L ibre (bivši Hilton) in tudi) tu je nova oprem a japonska. Novi hoteli in ostali tu rističn i objekti, k i so jih v zadnjem času zgradil n a K ubi, so nare jen i po tipsk ih p ro jek tih s p redfabriciranim i betonskim i elem enti, ki jih uporabljajo tudi za gradnjo drugih objektov (to­ varne, šole). Bogdan Melihar V inform acijo in m orebitne pripom be objavljam o T E Z E za izdelavo predlogov za medsebojno usk la jevan je r e ­ publišk ih in pokrajinskih zakonov, ki u re ja jo grad itev objektov 1. Terminološko usklajevanje 1.1 G raditev — g rad n ja V zakonih je treb a izvesti term inološko usk la je­ van je pojm a »graditev« in »-gradnja« (v slovenščini »graditev« in »gradnja«, v m akedonskem jeziku »iz- gradba« in »gradjenje«). To je zelo pomembno, da se uskladi zaito, k e r se tehn ičn i predpisi, k i se izdajajo v zvezni pristojnosti, sklicujejo na te po jm e te r p rih a ja zaradi n eusk la jene term inologije do različnega to lm ačenja tehn ičn ih predpisov. Is ta ugotovitev se nanaša n a to lm ačenje drug ih predpisov zvezne pristo jnosti (pedpisi s področja ljudske obram be, p lačevan je m ed upo rabn ik i druž­ benih sredstev, odnosi s tu jino itd.). Pojem »graditev« zajem a vsa dela od zam isli in ­ vestito rja , k i se odloči za investicijo, do končnega obračuna in izteočitve zgrajenega objekta. Pojem »gradnja« pom eni izvajan je del n a objektu. Zato se p red laga teza: — grad itev o b jek ta pom eni izvajan je predhodnih del, izdelavo teh n ičn e dokum entacije in g rad n jo ozi­ rom a rekonstrukcjo objekta; — pojem g rad n ja ob jek ta pom eni izv a jan je p r i­ p rav lja ln ih del in gradbenih del (vključno z in šta la­ terskim i deli) te r vg rad itev opreme, nap e ljav in n a ­ prav. 2. U sklajevanje na področju projektiranja 2.1. Splošno V zakonih je tre b a usk lad iti pogoje za reg istracijo p ro jek tn ih organizacij, posebno glede n a v rsto objek­ tov in v rs te pro jek tov , dalje, stim u lira ti je p ro jek tne organizacije, d a n ud ijo kom pleksnejše s to ritv e kot je sam a izdelava tehn ične dokum entacije (konzulting in podobno) in n jihovo specializacijo, določiti je stopnjo obdelave tehnične dokum entacije za p ridob itev g rad ­ benega dovoljenja, oddajo del p ro je k tira n ja te r v največ ji m eri zm an jšati posredovanje p r i oddaji del izdelave tehn ične dokum entacije. G ornje je tr e b a upoštevati v vseh repub lišk ih za­ konih ali izvršiln ih predpisih. 2.2. Posebno zah tevni ali specifični ob jek ti V nek a te rih repub lišk ih in pok ra jin sk ih zakonih so določeni tako im enovani zah tevni ali specifični ob­ jekti, za k a te re so predpisan i posebni pogoji za reg i­ stracijo . Ti o b jek ti se p a bistveno raz lik u je jo v posa­ m eznih zakonih t e r se lahko postavi vp rašan je , če je to sploh tehnično p rav ilno (razen tehn ičn ih razlogov ne obstoje nobeni d rug i razlogi, ki bi zah teva li do­ ločitev navedenih objektov). Ti bistveno raz ličn i po­ goji za reg istracijo p redstav lja jo veliko ov iro v p r i­ m eru, ko p ro jek tn a organizacija izdeluje p ro jek te za objekte, k i se g rad e izven področja rep u b lik e oz. pokra­ jine, k je r je sedež p ro jek tn e organizacije. D elovna sk u ­ p ina je proučila tu d i razlike v zakonih, k i se nanaša jo n a reg istracijo g lede n a m inim alno štev ilo p redpisan ih p ro jek tan tov in n jihovo strokovno usposobljenost in delovne izkušnje, v en d a r sm atra, da te raz lik e niso b istvene in jih zato n i vnesla v predlog za usk la je ­ vanje. Po zgoraj navedenem se pred laga teza: Iz zakonov je č r ta ti določila o posebno zahtevnih ali specifičnih ob jektih . 2.3. V rste p ro jek tov tehnične dokum entacije K er v zakon ih niso defin irane posam ezne v rste p ro jek tne teh n ičn e dokum entacije te r se ta pojem v posam eznih rep u b lik ah in pok ra jinah različno to l­ mači, p r ih a ja do vp rašan ja , če glede n a svo jo reg is tra ­ cijo p ro jek tna organizacija lahko nud i določene posle (storitve) izven svo je republike. D elovna sk u p in a pred laga nasledn jo tezo: V rste p ro jek to v tehnične dokum entacije so n a ­ slednji: A. arh itek tonsk i pro jek ti B. g radbeni p rojekti (konstrukcije, hidrogradnja in prom etni objekti) C. elefetroprojekti D. s tro jn i projekti. Tehnološka dokum entacija (tehnološki projekti) ni uvrščena v tehnično dokum entacijo in se obravnava kot posam ezna ikategorija. To pa zato, ker tehnična dokum entacija vsebuje tis te pro jek te, ki so potrebni za gradnjo ob jek ta (pri p ro jek tu za pridobitev grad­ benega dovoljen ja ali za oddajo del je nižja stopnja obdelave ko t p r i p ro jek tu za izvedbo) te r se tehnolo­ ška koncepcija realizira po p ro jek tih , k i spadajo v navedene š tir i vrste. 2.4. K onzulting Z republišk im i in pokrajinsk im i zakoni je treba s tim ulira ti p ro jek tne organizacije h kom pleksnem u p ro jek tiran ju , ne p a samo za posam ezne v rste p ro jek­ tov tehn ične dokum entacije. Zato je treba v p ro­ jek tn ih organizacijah u stva riti skupine, sestavljene iz strokovnjakov raznih strok;, k i bodo reševale kom­ pleksnejše pro jek tne organizacije, d a p rerastejo v konzulting organizacije. P red laga se naslednja teza: Pod konzulting dejavnostm i in uslugam i se sm atra poleg d a ja n ja strokovnih nasvetov investito rju v zve­ zi z g rad itv ijo objekta posebno: 1. V času oprav ljan ja predhodnih del: — predhodne preiskave in poročila o ekonomski upravičenosti grad itve objekta; —■ d efin iran je nalog za izdelavo predhodnih del; —■ izdelava investicijskega p rogram a in — izdelava idejne dokum entacije. 2. V času oddajan ja del v g rad n jo objekta: — p rip ra v a licitacijske in d ru g e dokum entacije v zvezi z oddajo gradn je objekta; — p rip ra v a dokum entacije za sk len itev pogodbe o g radn ji in d ruge pogodbe; — analiza ponudb in d a jan je predloga glede od­ daje del. 3. V času g radn je in po končani g radn ji objekta: — nadzorstvo nad izvajan jem del; — izdelava p lana in zasledovanje njegove reali­ zacije; — usk la jevan je del soudeležencev p ri g raditv i objekta; — sodelovanje v postopku prevzem a objek ta in končnem obračunu in — nadzorstvo glede na p rav ilnost in delovanjem (funkcioniranjem ) ob jek ta v zače tku njegove uporabe in drugo. K onzulting organizacije se reg istrira jo za tiste vrste objektov, za ka tere g rad itev so specializirane. K onzulting organizacije n e m ore b iti izvajalec del n iti p roizvajalec opreme. 2.5. S topnja obdelave tehnične dokum entacije V repub lišk ih in pok ra jin sk ih zakonih ni v za­ dovoljivi m eri defin irana s to p n ja obdelave tehnične dokum entacije ozirom a je ta m a te rija regu lirana na bistveno različen način. Ni tre b a posebej poudariti, n a kake težave nalete p ro jek tne organizacije, k i p ro jek tira jo objekte na področju drug ih repub lik in pokrajin . U sklad itev zakonov z ozirom n a to vp rašan je bi omogočila uvedbo standard izacije n a tem področju te r s tem tudi racionalnejše, h itre jše in ekonom ičnejše pro jek tiran je . Zato se pred laga teza : Z ozirom na stopnjo obdelave se razliku je jo t r i tem eljne v rs te tehnične dokum entacije: — za p ridobitev gradbenega dovoljenja — za oddajo del — za izvajan je del. Za pridobitev gradbenega dovoljenja, odvisno od vrste objekta, m orajo projekti vsebovati tehnične re ­ šitve v pogledu p rilagajan ja Objekta urbanističnim pogojem graditve, stabilnosti objekta, varstva življe­ n ja in zd rav ja ljudi, varstva človekovega okolja, v ar­ stva p ri delu, v a rstv a objekta pred vojnim delova­ njem in drugim i ukrepi v zvezi z ljudsko obrambo, požarnega varstva , elem entarnih nesreč in drugih ne­ sreč, v a rs tv a prom eta1 in zvez in predpisanega vodnega režima. P ro jek ti, odvisno od vrste objekta, m orajo vse­ bovati : 1. tehnično poročilo (gradbenih del, tehnološkega procesia s popisom tehnične oprem e in njenim i zna­ čilnostm i in drugo) z označbo uporab ljen ih tehničnih norm ativov in standardov; 2. načrte (tloris, karak terističn i prerezi, pogledi, situacija ob jek ta n a katastrskem n ač rtu z vrisanim i sosednimi ob jek ti, vzdolžni prerezi, p rečn i prerezi, in ­ sta lacijske shem e in drugo); 3. osnovne izračune (statika, h idrav lika, energe­ tika, fizikalne lastnosti objekta in druge); 4. p red račun z opisom posam eznih del in skupna vrednost ob jek ta; 5. posebne tehn ične pogoje za g radnjo objekta; 6. shemo tehnološkega procesa z gabariti in naz­ nanitvijo tehn ične opreme. Za oddajan je del objekta se p ro jek ti dopolnijo z ustrezno dokum entacijo (tenderska dokum entacija) ozirom a se t i p ro jek ti obdelajo po obsegu in n a način, ki omogoča izvaja lcu del ozirom a proizvajalcu te h ­ nične oprem e, napeljav in naprav, da lahko da svojo ponudbo. P ro jek ti za izvedbo so prej. naveden i p rojekti do­ polnjeni z drugo dokum entacijo in detajli, potrebnim i za izvedbo. P ro jek ti za izvedbo m orajo vsebovati tu d i druge dele, če je to določeno s tehn ičn im i predpisi. 2.6. O ddaja izdelave tehnične dokum entacije V zvezi s tendenco združevanja n a področju pro­ je k tiran ja n a način, da se p ro jek tne organizacije uspo­ sobijo za prevzem kom pleksnejših nalog, kakor tu d i v cilju izločitve posredovanj n a tem področju, se p red ­ laga nasledn ja teza: Izdelavo tehnične dokum entacije za graditev po- sm eznih objektov lahko prevzam e le organizacija združenega dela, ki isama izdela p retežn i del te doku­ m entacije (pretežni del glede na ceno projekta) in ki preostali del pogodbeno odda drugi organizaciji zd ru ­ ženega dela, reg is triran i za ta dela. 2.7. Evidenca pro jektnih organizacij v gospodar­ skih zbornicah V repub lišk ih in pokrajinskih zakonih je treb a d a ti pooblastilo pristo jn im sekretarjem , d a predpišejo obveznosti evidence pro jek tn ih in konzulting organi­ zacij v gospodarskih zbornicah po vzorcu evidence, ki velja v SR H rvatski. P rav tako bi bilo treba uvesti kom pjutersko ob­ delavo podatkov pro jek tn ih organizacij. Pom en vodenja evidence je nuden je m ožnosti in­ vestitorjem , da se sam i pravočasno inform irajo o p ri­ m ernosti p ro jek tn ih oganizacij, reg istriran ih za izdelavo določene vrste projektov in nudenje možnosti organi­ zacije združenega dela, ki oprav ljajo dejavnosti p ro jek­ tiran ja , da skupno in združeno nastopajo n a tržišču. Organom družbenopolitičnih skupnosti, organom sta ti­ stične službe in gospodarskih zbornic podatki, k i jih vsebuje evidenca, služijo za izdelavo analiz določenih pojavov na področju p ro jek tiran ja , kakor tud i na sprejem anje določenih ukrepov za razvoj te dejav ­ nosti. Potem takem se predlaga naslednja teza: V vseh republikah in pokrajinah je treba uvesti evidenco pro jektnih in konzulting organizacij v go­ spodarskih zbornicah te r v evidenci spreje ti v rste ob­ jek tov po naslednji nom enklaturi: 1. Stanovanjski, poslovni in podobni objekti 1.1. S tanovanjske zgradbe 1.2. Stanovanjski kom pleksi 1.3. Poslovne, sodne, upravne in poslovne zgradbe 1.4. Trgovine 1.5. Ostale zgradbe 2. Objekti socialnega varstva in zdravstva 2.1. Bolnice, dispanzerji, klinike, zdravstveni do­ movi, laboratoriji, rehabilitacijsk i centri in podobno 2.2. Domovi in drugo 2.3. Otroške jasli 2.4. K aznilniške ustanove 2.5. Ostalo 3. Objekti kulture 3.1. Gledališča, koncertne dvorane, razstavni p a ­ viljoni, muzeji, knjižnice, kino dvorane in po- podobno 3.2. Ostali objekti 4. Objekti znanstvenih in izobraževalnih institucij 4.1. O troški vrtci, šole vseh stopenj, in stitu ti, šolski centri in 4.2. Ostalo 5. Objekti civilne zaščite 5.1. Zaklonišča 5.2. Ostali objekti 6. Objekti gostinstva in turizma 6.1. Hoteli, moteli restavracije 6.2. M arine, hoteli, akvate li in drugo 6.3. Kam pi 7. Objekti proizvodnje in razdelitve električne energije 7.1. H idroelektrarne 7.2. Term oelektrarne in toplarne 7.3. N uklearne e lek trarne 7.4. E lektrična m reža (vn in nn) 7.5. T rafopostaje in razdelilne postaje 7.6. Toplovodi 8. Objekti cestnega prometa 8.1. Ceste im d ru g e prom etne površine 8.2. Mesitne ulice 8.3. P rom etna signalizacija 8.4. A vtobusni in tovorni term inali 8.5. Javne garaže in park irišča 8.5. T rolejbusno om režje 9. Objekti železniškega prometa 9.1. Železniške proge 9.2. S ignalno varnostne naprave 9.3. E lekrifikacija prog 9.4. Potniški, ran ž irn i in d rugi kolodvori 9.5. Podzem ska železnica 9.6. T ram vajske proge in naprave 9.7. Ziönice, vzpenjače in podobno 10. Objekti zračnega prometa 10.1. A erodrom ske zgradbe (pnistaniščme zgradbe, delavnice, h an g a rji in podobno) 10.2. A erodrom ske steze in p lato ji 10.3. R azsvetljava, telekom unikacija , kontrolne napeljave in druge nap rave n a aerodrom u in zračnih poteh 11. Objekti pomorskega in rečnega prometa 11.1. Luke in pristan išča 11.2. T erm inali in skladišča 11.3. P lovne poti 11.4. Ostalo 12. Mostovi, viadukti in podobno 12.1. M asivni 12.2. Jek len i 12.3. O stali 13. Predori, galerije in podobno 13.1. P rom etn i 13.2. H idrotehničmi 14. Objekti telekomunikacij 14.1. t t cen tra le 14.2. t t zveze 15. RTV objekti 15.1. Radio in te levizijske postaje 15.2. Radio in televizijski oddajniki, re le ji in drugo 16. Ogrevalne, prezračevalne in hladilne naprave 16.1. O grevanje in ventilacija 16.2. H lad ilne naprave 16.3. K ondicion iran je zraka 16.4. Zaščita zraka pred onesnaževanjem 16.5. O stale 17. Električne instalacije, javna razsvetljava in elektronika 17.1. E lek trične instalacije (splošno) 17.2. Ja v n a razsvetljava 17.3. E lek tron ika 18. Objekti regulacije rek in melioracije 18.1. R egulacija rek 18.2. M elioracije 18.3. P oplavne zaščite 18.4. R egulacija hudournikov 19. Objekti peskrbe z vodo in odvodnjavanja od­ padnih vod 19.1. Vodovodi 19.2. K analizacija 19.3. Čiščenje vod 20. Visoke pregrade 20.1. Betonske 20.2. Zem eljske in kam nite nasu te 20.3. In jekc ijske zavese 20.4. A kum ulacijske naprave 21. Objekti za izkoriščanje plina in nafte 21.1. R afinerija n a fte in olj 21.2. N aftovodi in plinovodi 21.3. P lin a rn e 21.4. Skladišča nafte in olj 21.5. B encinske postaje in p re takališča 21.6. O stali objekti 22. Industrijski objekti 22.1. Ind u strijsk i ob jek ti s tro jeg radn je 22.2. T ekstilne tovarne 22.3. O bjekti kem ične in d u strije (petrokem ija, p lastične m ase itd.) 22.4. C em entarne in in d u strija gradbenega m ate­ ria la 22.5. Železarne 22.6. A lum inijska industrija , glinica in drugo 22.7. Ž ivilska industrija 22.8. T ovarne celuloze in p ap irja 22.9. O stali industrijsk i objekti 23. Športni objekti 23.1. S tadioni, igrišča 23.2. Š portne dvorane 23.3. O stali športn i ob jek ti 24. Specialna temeljenja 24.1. T em eljenje na p ilotih 24.2. Tem eljenje na kesonih in vodnjakih 24.3. O stala tem eljen ja 25. Km etijski objekti 25.1. K m etijsk i kom binati 25.2. F arm e 3. Usklajevanje v pogledu strokovne kvalifikacije 3.1. S trokovni izpiti In s titu t strokovnih izpitov za odgovorne p ro jek­ tan te in vodje del n i p redp isan v vseh republikah in pok rajinah z zakonom. To p red stav lja poseben pro­ blem ta k ra t, ko izvajalec del n im a vodje del z oprav­ ljenim strokovnim izpitom, k e r se v njegovi rep u b ­ liki ti izpiti ne polagajo, izvaja pa dela v drugi re ­ publiki, k je r so izpiti predpisani. Razlike v program ih za polaganje teh izpitov v posameznih repub likah niso bistvenega pomena, ven­ d ar bi se bilo treb a prizadevati, da naj bi bilo v no­ vih program ih, ki se sprejem ajo, težišče izpita na po­ znavanju gradbene regulative. P red laga se teza: Odgovorni p ro jek tan ti in odgovorni vodje del m o­ rajo! im eti op rav ljen strokovni izpit. 4. Usklajevanje na področju grajenja 4.1. Evidenca izvajalskih organizacij v gospodar­ skih zbornicah. Analogno tč. 2.7. se predlaga teza: V vseh republikah in pokrajinah je treb a uvesti evidenco izvaja lsk ih organizacij. 4.2. Istočasno sklepanje pogodb o g ra jen ju in iz­ v a jan ju drugih del in storitev T reba je osvojiti princip, da se g radn ja objekta lahko pogodi le n a podlagi predhodno izdelanega pro­ jek ta za izvedbo del. V nasprotnem p rim eru investi­ to r ne ve, kaj pogodbeno u reja te r b i to predstav lja­ lo sk ra jno neodgovornost investito rja v izgradnji. K ljub tem u je po določilih nekaterih zakonov to do­ pustno, posebno v prim erih, ko se dela oddajo inženi­ ring organizacijam . Potem takem se ne m ore istočasno z izvajanjem del oddati tu d i izdelava projektov za pridobitev g rad­ benega dovoljen ja ali investicijski program , vendar se lahko istočasno oddajo dela, k i slede po izdelavi p ro jek ta za oddajo, kot so izdelava projektov za iz­ vedbo, nabava in vgraditev naprav , napeljav in oprem e itd. P red laga se teza: Z gradnjo ob jek ta se lahko sklene pogodba samo na podlagi predhodno izdelanega p ro jek ta za oddajo del. Istočasno se lahko ob tem sk lenejo pogodbe za vsa tis ta dela in storitve, ki slede po izdelavi p ro jek­ ta za oddajo del (projekti za izvedbo, nabava, iz­ delava in m ontaža opreme itd.). 4.3. O ddaja del N ekateri zakoni omogočajo, da se dela lahko od­ dajo tudi organizaciji, k i teh del sploh n e izvaja, tem ­ več je le posrednik p ri tem poslu. Na ta način ta k a organizacija u s tv a rja dohodek p ri razlik i v ceni, po­ gojeni z investito rjem in dejanskim i izvajalci, k a r je v n as tro tju z načeli ustave in zakonom o združenem de­ lu. P red laga se teza: Izva jalska organizacija lahko sklene pogodbo z investito rjem sam a, če je le-ta nosilec pretežnega dela posla glede na predračunsko vrednost ali da im a v tem obsegu zagotovljeno sodelovanje drugih organi­ zacij združenega dela is sam oupravnim sporazumom. 4.4. Inženiring Teza iz točke 4.3. se nanaša tu d i na oddajo del inženiring organizacijam . T reba je poudariti, da je pojem inženiringa na razne načine obravnava v za­ konih. Tako se npr. v zakonu SR H rvatske razum e pod inženiringom način oddaje del, a ne dejavnost, donim se v zakonih SR Slovenije in M akedonije sm atra in ­ ženiring kot izrazita dejavnost. Po m nenju delovne skupine navedene razlike vo­ dijo do kršenja enotnosti jugoslovanskega trg a in p redstav lja jo kršitev 254. člena ustave SFRJ, ker onemogoča inženiring organizaciji ene republike, da op rav lja svojo dejavnost v drugi. D alje je v več zakonih predvideno, da se za op­ rav ljan je inženiringa lahko reg istrirajo poslovna združenja. Taka oblika združevanja tnii več v skladu z določili zakona o združenem delu te r bo treb a v vsakem prim eru izvršiti sprem em be v zakonih. P red laga se teza: Pod inženiringom razum em o gradnjo objekta z n a ­ bavo in vgraditvijo oziroma proizvodnjo opreme, n a­ pe ljav in naprav te r op rav ljan je drugih poslov in del po trebnih za izročitev vgrajenega objekta v obrato­ van je kot so: Izdelava projektov za izvedbo — usposobitev stro­ kovnih kadrov za eksploatacijo objekta, poskusno ob­ ra tovan je itd. Investitor lahko odda dela inženiring organizaciji pod pogojem: — da je ta organizacija reg istrirana za oprav­ ljan je inženiring dejavnosti za določene v rste del, —• da je ta organizacija nosilec pretežnega dela posla glede na predračunsko vrednost a li da im a v tem obsegu zgotovljeno sodelovanje drug ih organiza­ cij združenega dela s sam oupravnim sporazumom. 5. Investitorski posli Priporoča se, da se v zakonih, ki u re ja jo graditev objektov, oziroma v zakonih, s katerim i se u re ja za­ varovanje sredstev za to graditev, definira odgovor­ nost investito rja kot enega najvažnejših udeležencev pri grad itv i in to posebno glede na napačno progno­ ziran je rokov in sredstev za graditev. Ta odgovornost naj bi se nanašala tud i na organizacije, k i opravljajo posam ezne investitorske posle (konzulting in podobno). ZAKLJUČEK K ot je razvidno iz tez, so večinom a vsaj v načelu že upoštevane v našem republiškem zakonu o graditv i objektov. Zato ne pričakujem o posebnih težav, ko bo treb a nekatera določila sedaj veljavnega zakona do­ polniti. Tu m islim zlasti n a tista, ki se nanašajo na definicijo vrste projektov, v rste objektov te r na eno t­ nejšo opredelitev področja sodobnih konzulting dejav­ nosti, kakor tudi na pogoje za oprav ljan je inženiring dejavnosti. P ri vsem tem željenem usk la jevan ju pa n e sme­ mo prezreti dejstva, d a spada po 342. členu republiške ustave projektiranje, investiran je in g raditev objektov v republiško pristojnost, k a r pomeni, da bodo še vedno določena vprašan ja specifično obravnavana v repub­ lišk ih in pokrajinskih zakonih, ki u re ja jo grad itev objektov. Vladimir Čadež, dipl. inž. gr. iz raziskovalne skupnosti Slovenije IZVLEČKI IZ POROČILA ZA LETO 1976 UDK 69.666.9/497.12/:338.984 G radbeništvo, p lan 1976—1980 SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA GRADBENIŠTVA IN IN D U STR IJE GRADBENEGA M ATERIALA ZA OBDOBJE 1976—1980 Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij, L jub ljana (1974): V iktor T u r n š e k , s sodelavci. S tr. 638, tab. in d iagr. 175. Delo obravnava program ske naloge g radben ištva in IGM za obdobje 1976—1980, ki so izdelane n a osnovi dom nevnih p lansk ih sm ernic. R ealnost postav ljen ih n a ­ log je p reverjena s pretek lim i tren d i in oceno razvoja podjetij. R ezu ltati p redstav lja jo prognozo, n a osnovi ka tere lahko sam oupravni o rgani fo rm ira jo dokončni p lan za obdobje 1976— 1980. UDK 528.381 RAZISKAVA STABILNOSTI NIVELM ANSKIH R EPERJEV LJU BLJA N SK E MESTNE MREŽE, II. FAZA F ak u lte ta za a rh itek tu ro , g radbeništvo in geodezijo, L jub ljana F lo rjan V o d o p i v e c , s sodelavci (1974). Z novim i fundam entaln im i rep e rji je b ilo treb a za­ gotoviti dovolj točno osnovo, za navezavo novih višin­ skih izmer, obenem p a je bilo treb a raz iska ti posedanja rep e rjev z n a jv eč jim i posedanji n a L jub ljanskem b a r­ ju . Z vzidavo rep e rje v v tem elje z za m alenkost m an j­ šo specifično težo, ko t jo im a v rh n ja p la s t L jub ljan ­ skega barja , sm o skušali ločiti ug rezan ja od tektonskih prem ikov. Novi fundam en taln i rep e rji so solidna osno­ va za n ad a ljn je v išinske izmere. R aziskave posedanj na L jubljanskem b a r ju so dale v rsto novih podatkov o po­ sedanju na tem področju. R ezultati naloge bodo služili tako geodetom, za navezavo novih m eritev , ko t tud i geologom, gradbenikom in drugim p ro jek tan to m na tem področju, sa j je L jub ljansko b a rje čedalje bolj iskan prostor. UDK 624.074 Prostorske nas ilne konstrukcije, v rv n i sistem , m reža, modeli. EKSPERIM ENTALNE METODE PR I PR O JEK TIR A N JU PRO STO RSK IH VRVNIH SISTEM OV Zavod za raz iskavo m ateria la in konstrukcij, L jub­ ljan a (1974); Jože B o š t j a n č i č , s sodelavci. S tr. 77;, sl., tab . in diagr. 80, ref. 16. P rosto rske v rv n e sistem e p ro jek tiram o n a ekspe- rim en talnoračunsk i način. E ksperim en ta ln i del pred­ stav lja m ode liran ja tak e oblike konstrukcije , k i jo želi a rh itek t in se obenem dovolj dobro u jem a z m inim al­ no ploskvijo. V nalogi so obdelane m etode m odelira­ n ja in m ožnost za določitev geom etrije izbrane plosk­ ve, 'ki je osnova za nadaljn jo obračunsko obdelavo. UDK 624.074:6124.043.2:69.032’.22 K onstrukcija, sta tika , izmere. TEORETIČNA IN NUMERIČNA ANALIZA SISTEMA VERTIKALNIH TANKOSTENSKIH KONSTRUKCIJ V VISOKOGRADNJI Visoka tehn iška šola, M aribor (1975): Š tefan F a i t h , s sodelavci. S tr. 39, ref. 3. Izdelan je nov postopek za raču n an je obrem enitev sten tankostensk ih vertikaln ih konstrukcij od vpliva horizontalne obtežbe, v ertika lne obtežbe in tem pera­ tu rn ih sprem em b upoštevajoč tu d i različne module elastičnosti posam eznih sten. Postopek je izdelan n a osnovi m em branske teorije poligonainih lup in za sistem tankostensk ih konstruk­ cij, k i jo je objavil prof. R osm an in je izpopolnjena po deform acijski metodi. Za p rak tično računan je je izdelan p rogram na računaln iku IBM 370, s katerim je izračunano veliko število objektov. Cas računan ja je zelo k ra te k in tra ja nekaj m inut. R ezultati izračuna omogočajo d irek tno dim enzioniranje sten. UDK 624.131.37 Geom ehanika, laboratorijske preiskave. VZPOREDITEV KONSOLIDACIJE KONTINUIRANO, DISKONTINUIRANO IN DINAMIČNO OBREM ENJEVANIH VZORCEV TAL In štitu t za m atem atiko, fiziko in m ehaniko univerze v L jub ljan i (1974): Ivan S o v i n e , s sodelavci. Str. 103, sl., tab. in diagr. 85, ref. 6. Za š tir i tip ične v rste zem ljin smo n ared ili dvanajst serij p re isk av srtisljivosti v edom etrih Terzaghijevega tipa (delom a za profil vzorcev 100 m m in višina 40 mm, delom a za p rofil vzorcev 70 m m in v iš in a 20 mm) in v edom etrih konstrukcije B ishop-S kinner s hidravličnim načinom obrem enjevanja (profil vzorcev 100 mm, v i­ šina 32 mm). Vzorce sm o obrem enjevali v posameznih brem enskih stopnjah bodisi s h ipn im nanašan jem ob­ težbe, bodisi v nezveznih m a jh n ih istopnjah, bodisi zvezno. P re iskave kažejo, d a dobim o z zveznim in stopnjastim obrem enjevanjem m anjšo stisljivost vzor­ cev kot s h ipn im obrem enjevanjem , vendar neke sploš­ ne zakonitosti p ri tem nismo ugotovili. Podobne p re ­ iskave sm o nared ili tu d i v troosn ih ap ara tih 'in dobili podobne rezu lta te kot p ri p re iskavah v edometrih. D alje je bila n are jena vzpored itev preiskav stis- Ijivosti v enak ih pogojih obrem enjevan ja na vseh treh v rstah edom etrov (na po tre h p reiskušancih); p ri tem ja bilo ugotovljeno, da v rezu lta tih n i bistvenih razlik. Izdelana je apara tu ra , s k a te ro lahko troosno obre­ m enjene vzorce ( 0 100 mm, h = 40 mm) obrem enjuje­ mo s ponavljajočo se obtežbo. (Se nadaljuje) jubilej INŽENIR VINKO KREGAR — SEDEMDESETLETNIK P red dnevi je dočakal svoj sedem deseti rojstni dan naš priznani hidrotehniški strokovnjak, borec v NOB in družbeni delavec inž. Vinko Kregam Rodil -Se je n a dan 6. aprila 1907, v znani družini tesarjev iz S tepan je vasi, od katerih je podedoval ve­ selje do grad iteljstva. Osnovno in srednjo šolo je obiskoval in dokončal leta 1925 v L jubljani, nato pa je odšel štud ira t g rad ­ beno tehniko n a dunajsko tehnično fakulteto , k je r je leta 1932 diplom iral na hidrotehničnem oddelku. Po končanem štud iju se je zaposlil v L jubljani na H igienskem zavodu — v tehničnem oddelku, k je r se je vesti VABILO NA NAROČILO Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov SRS je pred leti založila in izdala knjigo: Rajko Rogač in Franc Saje PRIROČNIK ZA DIMENZIONIRANJE ARMIRANOBETONSKIH KONSTRUKCIJ I. DEL Priročn ik je zaradi svoje velike praktične v red­ nosti doživel izreden uspeh in je bil v izredno kratkem času popolnom a razprodan. P riročnik, k i je bil p rire jen za dim enzioniranje arm iranobetonsk ih konstrukcij ob upoštevanju »pra­ takoj aktivno vključil v napredno gibanje. K m alu po okupaciji Ljubljiane po Ita lijan ih se je vključil v OF, k je r je aktivno deloval v ilegalni borbi p ro ti okupa­ to rju do oktobra le ta 1942, ko so ga okupacijske obla­ sti a re tira le zaradi suma, da je udeležen p ri a ten ta tu n a policijskega agenta in narodnega izdajalca K uko­ viča. Do feb ruarja 1943 je bil zaprt v L jub ljan i in K opru, dokler n i bil obsojen na prisilno delo v Italiji. Ko so taborišče v Ferram ontu , kam or iso ga poslali, zavzeli Angleži, se je prostovoljno jav il v partizane. P rek baze NOV v Reziji je v oktobru 194® odšel s I. prekom orsko brigado v D alm acijo te r se je bojeval za osvoboditev Jugoslavije kot antilerist v raznih udarn ih divizijah. Konec vojne in osvoboditev je dočakal kot kom andant artilerije v XVII. udarn i diviziji, k i se je borila tu d i p ri osvoboditvi Slovenije. Po zaključnih vojnih operacijah je bil poklican v Beograd na odgovorno m esto načelnika U prave za g radn je p ri S ekretariatu za narodno obrambo. Tu je deloval do le ta 1950, ko je bil k a t polkovnik dem obi­ liz iran in dan na razpolago IS Slovenije. K ot priznan gradbeni strokovnjak, specializiran h i­ drotehnik, je bil dobrodošel delavec v naši republiki, k je r je opravljal vrsto odgovornih funkcij v U pravi za vodno gospodarstvo, v Geodetskem zavodu, kot glav­ n i republiški gradbeni inšpektor, d irek tor G radbene sredn je šole, poleg v rste funkcij v družbenopolitičnih organizacijah in strokovnih društvih. V le tu 1964 je oprav ljal funkcijo predsednika Zveze gradbenih inže­ n irjev in tehnikov Slovenije. V letih 1969— 1972 je bil d irek to r Kliničnega cen tra v izgradnji. Z arad i njegove priznane strokovnosti na področju h idrotehnike je bil povabljen s stran i OZN k (sodelo­ v an ju te r je delal kot nadzorn i organ OZN p ri g rad­ n jah v Irak u in kot svetovalec pri vladah v Som aliji in n a Cipru. Za svoje sodelovanje v NOB in p ri g rad itv i nove Jugoslavije je nosilec »Spomenice 41«, odlikovan z v r ­ sto vojaških in civilnih priznanji in odlikovanj. Njegovi p rija te lji in sodelavci m u iskreno čestita­ mo k jubileju in m u želimo še mnogo srečnih, uspeš­ n ih let. Uredniški odbor Gradbenega vestnika viln ika o tehničnih ukrep ih in pogojih za beton in arm iran i beton«, ki je obvezen za področje SFRJ, je obsegal naslednja poglavja: 1. D im enzioniranje enojno in dvojno arm iranega pravokotnega prereza n a enoosni upogib brez osne sile ozirom a z njo (velika ekscentričnost) 2. D im enzioniranje enojno in dvojno arm iranega rebrastega prereza s tlačno ploščo n a enoosni upogib brez osne sile oziroma z n jo (velika ekscentričnost) 3. P rim eri P riročnik je štel 232 s tran i in je od tega im el ca. 170 stran i tabel. U poraba m odem e računaln iške izde­ lave obširnih tabel je dala priročniku pravo praktično vrednost, sa j obsežno tabelarično gradivo omogoča zelo h itro in precizno dim enzioniranje arm iranobetonskih konstrukcij. Odtod izvira velika prak tična vrednost priročn ika, k a r je tehnična jav n o st takoj spoznala. N agla in popolna razprodaja priročn ika je najboljši dokaz tej trd itv i. V noivi popravljeni in izpopolnjeni izdaji, k i jo na­ m erava izdati Zveza še v le tu 1977, p a bosta avtorja dodala še postopek za določitev tlačne in natezne a r ­ m a tu re tako, d a je n ju n a vso ta m inim alna, dimenzio­ n iran je sim etrične arm atu re te r ilu s trira la ta postop­ ka n a ustrezn ih prim erih. Založniški svet Zveze d ru štev gradbenih inženir­ jev in tehn ikov Slovenije se je z ozirom n a veliko ko­ rist, k i jo priročnik take kakovosti nudi našim grad­ benim strokovnjakom , odločil, da izda novo. poprav­ ljeno in dopolnjeno izdajo. Zato vabi vse gradbene strokovnjake, gradbena pod je tja in šole gradbene stro­ ke, da si že v prednaročilu zagotovijo ta priročnik. V prednaročilu bo knjiga ve lja la 280.— dinarjev, po izidu p a bo n jena cena znatno višja. P o h itite in nakažite ta znesek n a žiro račun ZVE­ ZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEH­ NIKOV SLOVENIJE 50101-678-47602 P rednaročila sprejem a zveza do 1. IX. 1977. Ob tej priložnosti b i tud i rad i obvestili gradbene strokovn jake in ostalo tehnično javnost, da bosta ista av to rja p ripav ila tud i drugi del priročn ika za dim en­ zion iran je arm iranobetonskih konstrukcij. Ta bi bil n ad a ljev an je prvega in bi im el naslednjo vsebino: 2.1 D im enzioniranje cen trično in ekscentrično obrem enjen ih stebrov 2.2. R ačun deform acij in razpok 2.3. R ačun poševne a rm a tu re in strem en 2.4. R ačun torzije 2.5. P rim eri O bsegal bi 120 s tran i te k s ta in 80 stran i tabel in grafikonov. D rugi del skupaj s p rv im b i tako tvoril lepo za­ okroženo celoto in bosta oba dela skupaj p redstav lja­ la izredno dobro in strokovno popolno pomagalo vsem strokovnjakom na področju arm iranobetonskih kon­ strukcij . D rugi del priročn ika bo p rip rav ljen tako, da lahko predvidim o njegov natis v le tu 1978. Založniški svet bo skuša l časovni razm ak m ed obem a izdajam a čim­ bolj sk rajša ti. Na vsak način p a bo pravočasno raz­ pisal subsfcripcijo, na katero vas že danes opozarjamo. Založniški svet Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije OBJAVA Obveščam o člane d ruštev g radben ih inženirjev in tehn ikov te r druge zain teresirane, da imamo na za­ logi n as led n je tehnične p rav iln ike: 1 P rav iln ik o tehničnih uk rep ih in pogojih za pred­ napeti beton 1/a S ta lišča in po jasn ila v zvezi z izvajanjem prav il­ n ika o tehničnih ukrep ih in .pogojih za prednape­ ti beton 2 P rav iln ik o tehničnih uk rep ih in pogojih za beton in armirani beton 2/a S ta lišča in po jasn ila v zvezi z izvajanjem P rav il­ n ik a o tehničnih uk rep ih in pogojih za beton in ar­ mirani beton 3 P rav iln ik o tehničn ih ukrepih in pogojih za dovr- ševalna dela v stavbarstvu 4 P rav iln ik o tehničn ih ukrepih in pogojih za pro­ jektiranje in izvajanje betonskih in armiranobe­ tonskih konstrukcij v okolicah, ki so izpostavljene agresivnem u delovan ju vode in ta l 5 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za mon­ tažo jeklenih konstrukcij 6 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih za uporabo BI-jekla v armiranobetonskih konstrukcijah 7 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za izvaja­ nje zidov stavb 8 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za gra­ ditev prostorov in naprav za zbiranje in odvaža­ nje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš 9 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za zašči­ to jeklenih konstrukcij pred korozijo 10 P rav iln ik o tehn ičn ih ukrep ih in pogojih za dviga­ la (lifte) 11 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za top­ lotno energijo v stavbah 12 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za izva­ janje raziskovalnih del pri graditv i v rilk ih objek­ tov 13 P rav iln ik o tehničn ih norm ativ ih za graditev za­ klonišč za osnovno zaščitr prebivalstva 14 Zbirka predpisov o graditvi objektov 15 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za pre­ zračevanje stanovanjskih hiš 16 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih zvočne zaščite stavb 17 P raviln ik o tehn ičn ih ukrep ih in pogojih za top­ lotno zaščito stavb 18 P rav iln ik o tehničn ih ukrep ih in pogojih za so- vprežne konstrukcije 19 P rav iln ik o začasnih tehničnih predpisih za grad­ njo na seizmičnih področjih 20 P raviln ik o tehničn ih norm ativ ih te r pogojih za projektiranje in izvajanje konstrukcij s predfabri- kati iz nearmiranega in armiranega plinastega be­ tona in penastega betona 21 P rav iln ik o tehničn ih norm ativ ih za projektiranje in izvajanje pri tem eljenju gradbenih objektov 22 Zakon o v a rs tv u p r i delu Navedene p rav iln ike dobite p ri Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehnikov, L jubljana, E rjav ­ čeva 15. OBVESTILO Program informativno-pripravljalnih seminarjev za opravljanje strokovnih izpitov v gradbeništvu — jesenski roki V sodelovanju z izpitnim odborom p ri B iroju gradbeništva bo ZDGITS v le tu 1977 organizirala še 4 sem inarje za o p rav ljan je strokovnih izpitov v g rad­ beništvu v nasledn jih rokih: 1. sem inar: 26.—30. septem bra 2. sem inar: 24.—28. oktobra 3. sem inar: 21.—25. novem bra 4. sem inar: 12.—16. decem bra Roki za posam ezne sem inarje so usk la jen i z iz­ p itn im i term ini, ki j ih je razpisal izpitni odbor. Ta izpit lahko nared ijo vsi diplom irani gradbeni inžen irji in a rh itek ti z dvoletno prakso, g radbeni in­ ženirji in arh itek ti I. stopnje in gradbeni tehn ik i s trile tno prakso. Odbor za izobraževanje ZDGITS INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVIII 4-5 Serija: PREISKAVE APRIL-MAJ 1977 Geoelektrične raziskave na področju Stepanjskega naselja v Ljubljani Splošno Z običajnim i geološko-geom ehanskim i te rensk im i raziskavam i za tem eljen je objektov (geomehansko v rtan je in izdelava sondažnih izkopov) v m nogih p r i­ m erih ne moremo prostorsko na tančneje om ejiti po­ sam eznih p lasti v podlagi te rena (razporeditev slabše in boljše nosilnih p lasti v podlagi tlo risa tem eljev objekta). Izvajalec gradbenih del je šele z izdelavo izkopa za tem elje soočen z resničnim i ta ln im i razm e­ ram i, katere navadno zahtevajo občutno povečanje predvidenih stroškov tem eljenja. Takšnim preseneče­ n jem bi se seveda lahko izognili z izredno gosto m režo raziskovalnih v rtin , k a r pa bi občutno povečalo tis ti del stroškov za objekt, ki so nam enjen i geom ehanskim raziskavam in bi bilo zato takšno podrobno razisko­ vanje neracionalno. Za reševanje navedene problem atike si v mnogih prim erih lahko pomagamo z geofizikalnim i raziskava­ mi, k i so h itre , dosti cenejše od geom ehanskega v r ta ­ n ja in nam ob m anjšem štev ilu raziskovalnih v rtin dajo dosti popolnejšo sliko o geološko-geom ehanski zgradbi podlage te re n a in prostorski razpored itv i po­ sameznih plasti. Za reševanje problem ov tem eljenja objektov se uporab ljajo predvsem geoelektrične in se­ izmične raziskovalne metode. S l. 1. S k ic a S te p a n js k e g a n a s e l ja z v r i s a n im p o te k o m s ta r e re č n e s t r u g e , k i je z a p o ln je n a z g lin o Da bi prikazali uporabnost geofizikalnih raziskav p ri reševan ju problem ov tem eljen ja objektov, v tem članku navajam o p rim er geoelektričnih raziskav na področju S tepanjskega naselja v L jubljani. S prvim i geološko-geomehanskdmi raz iskavam i te rena n a tem področju je začel Zavod za raziskavo m ateriala in kon­ strukcij v L jub ljan i le ta 1970, ko so izvrtali p rvih 10 raziskovalnih vrtin . Z nada ljn jim podrobnejšim geo­ m ehanskim vrtan jem za posam ezne objekte v nasled­ n jih le tih se je slika o geološko-geom ehanskih razm e­ rah v podlagi te ren a vedno bolj dopolnjevala. Te ge- ološko-geom ehanske razm ere podlage te rena pa so tu ­ di narekovale geoelektrične raziskave, katere je Za­ vod za raziskavo m ateria la in konstrukcij izvedel v začetku le ta 1976. Geološka zgradba podlage Stepanjskega naselja Š tepanjsko naselje leži n a ravninskem področju nizke (erozijske) savske prodne te ra se n a desnem b re ­ gu L jubljan ice p ri S tepanjsk i vasi (sl. 1). P red izgrad­ n jo naiselja so bila n a tem- področju polja in travnik i. Nadm orska višina te re n a je povprečno 284 m. N ajstarejše kam enine n a tem področju so perm o- karbonski g linasto-m eljasti in peščeni skrilavci, pe­ ščenjaki in konglom erati. Te kam enine tvo rijo Golo­ vec, obenem pa so tu d i p redkvarta rna podlaga na področju S tepanjskega naselja. Na južnem obrobju nizke savske te rase (v bližini Štepainjske ceste) je par- m okarbonska podlaga v globini približno 10 m pod po­ vršino terena. V sm eri p ro ti severu, proti L jubljanici, p a podlaga pada in jo ob strugi L jubljanice p redvi­ devam o v globini prib ližno 20—25 m. Ko se je perm okarbonska podlaga v začetku k v ar­ ta rn e dobe začela pogrezati, so se nanjo sprva odla­ gali glinastogruščnaiti in p rodnati hudourniški nanosi z Golovca v debelin i nekaj metrov;, v kasnejših obdob­ jih p a sp te nanose v veliki debelini p rek rili peščenio- prodni in konglom eratni zasipi reke Save (v debelini deset do več deset m etrov). P regledni geološki profil v sm eri sever-jug p rek S tepanjskega naselja je p ri­ kazan na sliki 3. S l. 3. P r e g le d n i g e o lo šk i p ro f i l v s m e r i s e v e r—ju g p r e k o S te p a n js k e g a n a s e l ja Z gostejšim razporedom geom ehanskih v rtin za posam ezne objekte je bila n a posam eznih v rtin a h v globini od 2 do največ 10 m pod površino te ren a ugo­ tov ljena lahko gnetna m eljasta do pusta glina sive bairve. Z dodatnim raziskovalnim vrtan jem so ugoto­ vili, da ne gre za neprav ilne leče gline v savskem p ro ­ du in konglom eratu, m arveč za staro rečno strugo, k i je zapolnjena z glino. Z v rtinam i so ugotovili tud i približen potek struge, k i je p rikazan n a sliki 1. P regledni geološki profil p rek stare rečne struge je prikazan n a sliki 2. S ta ra rečna struga je vrezana v konglom eratni in prodni pleiistocensiki savski nanos. N ajvečja globina struge pod površino te rena je p r i­ bližno 10 m, n jena širina pa znaša približno 25 do 60 m etrov. Na površini je g linasta zapolnitev s ta re rečne struge p rek rita s pleistocemskim savskim prodnim za­ sipom, ki je debel približno 2—3 m. K er so bili p rek s ta re zasute struge predvideni stanovanjski objekti S tepanjskega naselja, je bilo tre ­ ba zaradi različnega nač ina tem eljen ja natančneje do­ ločiti n jen potek. Rečna tru g a nam reč n i ravna , am ­ pak vijuga sem te r tja , p ri čem er se sp rem in ja ta n je ­ n a širina in globina te r s tem razprostran jenost in de­ belina glinaste zapolnitve. Za rešitev postavljenega problem a je po trebno v e­ liko raziskovalnih vrtin . Z geoelektrično m etodo n a ­ videzne specifične elek trične upornosti p a v p rim er­ jav i z v rtan jem to nalogo- rešim o v zelo k ra tkem času in poceni. Geoelektrične raziskave P ri geoelektričnih raziskavah n a področju S te­ panj skega nase lja smo uporabili metodo navidezne specifične elek trične upornosti. Raziskovali smo z geo- električnim k artiran jem in geoelektričnim sondira­ njem. K artira li smo z W em arjevim razporedom elektrod a = 10 m (AB = 30 m) po profilih v sm eri vzhod—za­ hod v m edsebojni razdalji od 10 do 20 m. Navidezno specifično električno upornost smo m erili po profilih v razdalji vsak ih 10 m. Izm erjene vrednosti upornosti za posamezne lokacije (točke) smo vnašali n a geodetski posnetek te ren a I : 500. Tako smo dobili za določeno področje m režo točkovnih podatkov o navidezni spe­ cifični elek tričn i upornosti p ri določenem razporedu elektrod. Ti podatk i sam i še n e povedo ničesar, s po­ drobnim proučevanjem in povezovanjem z znanim i ge­ ološkimi podatk i in rezu ltati raziskovalnih v rtin pa nam pom agajo raz jasn iti geološke razm ere v podlagi terena. Takšen način raziskovanja je p rikazan p ri ugo­ tav ljan ju po teka s ta re rečne struge n a področju osnov­ ne šole v Š tepanjskem naselju. Na sliki 4 so prikazani profili geoelektričnega k a rtira n ja in izm erjene vred­ nosti navidezne specifične elek trične upornosti. Iz­ m erjene vrednosti navidezne specifične električne upornosti podlage te rena (o .J znašajo od najm anj 126 ß m do največ 960 flm . R azlika m ed najv išjo in najnižjo vrednostjo je precejšnja. Iz izkušenj p ri geo- 3D 450 540 470 4BO 450 580 750 stara rečna struga zapolnjena z glino 455 navidezna specifična • električna upornost v f l m Sl. 4. K a r ta g e o e le k tr ič n e g a k a r t i r a n j a in i n t e r p r e t a c i j a s t a r e re č n e s t ru g e n a p o d r o č ju o s n o v n e šo le v Š te p a n js k e m n a s e l ju elek tričn ih raziskavah na podobnih te ren ih pa vemo, d a n izke vrednosti navidezne specifične električne upornosti (na = 126 — 350 Q m ) odgovarjajo upornosti sive lahko gnetne gline, k i zapoln ju je staro rečno s tru ­ go, v išje vrednosti (oa = 400 — 1000 J0m) pa odgovar­ ja jo upornosti peščenega proda in konglom erata. Ce to re j n a k a rti geoelektričnega k a r tira n ja potegnemo m ejo m ed obem a upom ostn im a področjema, dobimo potek s ta re rečne struge, k i je zapolnjena z lahko gnetno sivo glino'. Z izdelavo izkopa za tem elje ob­ je k ta so bili rezu ltati geoelektričnih raziskav v celoti po trjen i. Z geoelektričnim k artiran jem dobimo podatke o nav idezni specifični elek tričn i upornosti podlage te re ­ n a le za določen konstanten razpored elektrod oz. le za določeno globino p rod iran ja elek tričnega raziskova­ n ja . D a ugotovimo, kako se navidezna specifična elek­ tričn a upornost podlage te rena sprem in ja z globino, pa uporab im o geoelektrično sondiranje. P ri te j raziskavi sred in ska točka razporeda elek trod ostane na istem m estu, zunanji e lektrodi na razd a lji AB pa se po vsa­ k i m eritv i sim etrično o ddalju je ta in s tem povečujeta globino prodiranja. R ezultate geoelektričnega sondira- ABn ja prikazujem o na d iagram ih oa : - v log-log 2 m erilu. b itn i obstoj takšne z glino zapolnjene struge in njeno razprostranjenost, b i bilo potrebno sorazm erno veliko število vrtin . Z geoelektričnim i raziskavam i pa smo to nalogo rešili v enem dnevu. N ajprej smo izvedli geo- elaktrično k a rtira n je po profilih v sm eri vzhod—zahod in m erili upornost n a vsak ih 10 m. Izm erjene vredno­ sti navidezne specifične električne upornosti (,oa = 900 do 1600 fim) so izključevale obstoj sta re rečne struge, ki bi bila zapolnjena z glino. S prem injanje upornosti ABpodlage te ren a z globino (ßa : - ) pa smo ugotovili 2 z dvem a geoelektričnim a sondam a (slika 5), k i s ta bili izm erjeni n a sredini tlo risne površine tem eljev objek­ ta. G eoelektrični sondi s ta po trjevali peščenoprodno in konglom eratno zgradbo podlage terena. P ri izdelavi izkopa za tem elje ob jek ta poleti 1976 so bili rezu lta ti geoelektričnih raziskav potrjeni. Zaključek Na dveh p rim erih smo prikazali prispevek geo­ električnih raziskovalnih m etod p ri reševan ju proble­ mov tem eljen ja objektov. Te m etode so najbolj p ri­ m erne za raziskovanje terenov, k je r so skupaj visoko upom ostne (peski, prodi, konglom erati, apnenci, dolo- OJ I? IOz 2 3 4 B 6 78910* 2 3 4 B 8 78910' ^ a ( m > S l. 5. P r ik a z g e o e le k t r ič n ih s o n d SN -E -1 in S N -E -2 n a p o d r o č ju v z g o jn o v a r s tv e n e u s ta n o v e v S te p a n js k e m n a s e l ju Raziskovalni metodi, geoelektrično k artiran je in geoelektrično sondiranje, sm o uporab ili p ri raziskavah za tem eljen je vzgojno varstvene ustanove v S tepanj­ skem naselju . Približno 50—100 m od obravnavane lo­ k ac ije 'So bile geom ehanske vrtine . Podatki te h v rtin so po trjevali peščenoprodno in konglom eratno zgradbo podlage terena. Enako zgradbo podlage te rena smo p redv idevali tu d i n a področju lokacije za vzgojno v a r­ stveno ustanovo, če jo seveda n e prečka kakšna s ta ra rečna struga zapolnjena z glino; m ožnost nastopanja takšnega pojava na tem področju je velika. Da bi s s tandardn im geom ehanskim v rtan jem ugotovili m ore- m iti iitd.) in nizko upom ostne (gline, laporji, skrilavci itd), zem ljine in h ribne in nas zanim a prostorska raz­ poreditev enih in drug ih . Geoelektrične raziskave so v prim erjav i z raziskovalnim vrtan jem zelo h itro iz­ vedljive in poceni in so zelo priporočljive p r i reševa­ n ju navedenih in podobnih problem ov p ri raziskova­ n ju širših zazidalnih kompleksov. Kot smo že pove­ dali pa geoelektrične raziskave sam e ne povedo niče­ sar, tem več šele v povezavi z raziskovalnim vrtan jem in geološkimi raziskavam i dajo svoj prispevek k po­ drobnejšem u poznavanju geološko-geom ehanskih raz­ m er v podlagi terena. Anton Dular, dipl. inž. geol. POPRAVEK: K članku inž. B elšaka v Inform acijah ZRM K št. 190 in 191-192 navajam o naslednji av torsk i popravek: skica V. faze m ora b iti v zgornjem delu v višini Di prazna, brez šrafure . V Inform acijah 191-192 se na drugi stran i 14. vrstica p rav ilno glasi: a) m etoda naj se ne upo rab lja p r i več jih globinah od 10 m etrov. Za preiskavo predpisanih vzorcev iz gradbenih materialov posebno betona na pritisk, vam nudimo: Stroje za preiskavo na pritisk: EDB 60 s pritisno močjo do 60 Mp EDB 400 s pritisno močjo do 400 Mp • Precizno merjenje moči s pomočjo induktivnega menjalca pritiska. • Kazalec moči preko avtomatskega pogonskega motornega kompenzatorja. • Štiri področja merjenja z obsegom 1 :10 nudijo velike možnosti za na­ meščanje pritiska. • Sprememba področja merjenja je možna tudi pod obremenitvijo. • Regulator hitrosti obremenjevanja za časovno proporcionalno porabo sile ali za vzdrževanje konstantne nameščene preiskovalne moči. izvoznik: j ntermed - export - import \/olkseigener Außenhandelsbetrieb der Deutschen Demokratischen Republik DDR 102 Berlin, Schicklerstraße 5/7 PO.B.17 Zastopnik v Jugoslaviji: TEHNOSERVIS 11000 Beograd Brankova 13—15 goriške opekarne Bukovica 1 65292 Renče Telefon: centrala komerciala KERAMIX Telex: (065) 53 070 53 060 53111 34383 YU GOROP — S tisočletno tradicijo opekarjev izdelujemo na sodoben način vse vrste opečnih izdelkov, ki jih potrebuje gradbeništvo. — Naši opečni izdelki sodijo v sam vrh jugoslovan­ ske kvalitete. — Letno izdelujemo več kot 100 milijonov enot NF, kar je približno 1/4 slovenske proizvodnje. — Proizvodnjo prilagajamo sodobnemu montažne­ mu načinu gradnje, v ta namen pripravljamo raz­ vojni program malih panelov. — V želji, da gradbeništvu nudimo čim popolnejši asortiman potrebnih materialov, izdelujemo že drugo leto zelo kvalitetne talne glazirane in ne- glazirane keramične ploščice z zaščitnim ime­ nom MONOSINT. — Ploščice so zelo uspešno prestale testiranje v tujini in doma ter se izkazale kot visokokvalitetne v vseh oblikah uporabe. — Barvna paleta naših MONOSINT ploščic zadovo­ ljuje večino uporabnikov te vrste izdelkov. — Načrtujemo proizvodnjo zidnih ploščic s tem, da bomo popolnoma zadostili zahtevam uporabe keramičnih ploščic.