Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 135650 ~ ADA KLANJŠEK SELEKCIJA OBSOJENK SELEKCIJA OBSOJENK ZA ODPRTI KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM NA IGU INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani PUBLIKACIJA ŠT. 3 SELEKCIJA OBSOJENK ZA ODPRTI KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM NA IGU Ada Klanjšek Diplomska naloga na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani / Ljubljana 1959 +- ^ ro 135650 0 ki bodo zmožni, da se prilagodijo svobodnemu režimu in pri katerih lahko ob taki prevzgoji pričakujemo uspešno vraščanje v družbo. Kolikor posameznik ne bi bil zmožen prilagoditi se takemu režimu, bi ga bilo treba vrniti v običajni zaprti zavod. T) Kenyon J.Scudder: Prisoners Are People. Ooubleday S Com.INC, Garden City,N.Y.1952. Str.27. 2) Izvleček iz gradiva! I.kongres OZN za preprečevanje zločinov in postopek z obso-j«nci. Ženeva, 22.avg. - 3.sept.l955. Poročilo sekretariata. Združeni narodi.Oddelek za ekonomske in socialne posle. V iste« kongresnem materialu pa so nanizane tudi prednosti odprtih kazenskih poboljševalnih zavodov: "Člen 206. ° N) dvoma, da je nevarnost pobega in zlorabe stikov z zunanjia svetom večja kot v zavodih drugs vrste. Toda vse to nadomestijo prednosti odprtega zavoda, ki so v primeri z drugimi zavodi tele: a) Odprti zavod je prikladnejši za družbeno prilagajanje obsojencev, obenem pa je ugodnejši tudi za njihovo telesno in duševno zdravje. b) Gibčnost, značilna za režim odprtega zavoda se izraža v blažjem pravilniku; Življenje v takem kazenska zavodu je manj napeto in zato je mogoče izboljšati disciplino. Poleg tega lahko pobudi dejstvo, da ne obstoji materialno in fizično prisiljevanje in da vladajo med obsojenci odnosi trdnega zaupanja,željo po normalnem vraščanju v družbo. c) Življenje v odprtih domovih je bližje razmeram v normalnem življenju. Zaradi tega je laže organizirati stik z zunanjim sveta. To paaga obsojencem do zavesti, da niso pretrgali vseh vezi z družbo. Tako jih z zunanjia sveta vežejo n.pr. sprehodi v grupi, športna tekmovanja z zunanjimi ekipami in pa posamezna dovoljenja za izhod, ki imajo namen, da bi se učvrstile družinske vezi. d) Izvrševanje kazni v odprtem zavodu je cenejše kot v zavodu drugega tipa, in to zaradi manjših gradbenih stroškov; zlasti pa je cenejše, če ima zavod e-konomijo, ki pri racionalnem izkoriščanju lahko povečuje dohodke". Vse te prednosti odprtega zavoda smo upoštevali tudi pri nas, čeprav moramo reči, da je pri nas že režim v običajnem tipu kazenskih poboljševalnih zavodov precej bolj sproščen in pogoji za resocializacijo dokaj ugodnejši, kot je bilo to v času bivše Jugoslavije ali je še danes marsikje po svetu. Končno naj omenim še nekatera vprašanja iz organizacije takih zavodov. "Člen 193. • Uspeh odprtega zavoda zavisi posebno od sledečih pogojev: a) Če se zavod nahaja na samem, ne sme njegova osamljenost paeniti ovire za dosego namenov takega zavoda ali prevelike ovire za namestitev osebja. b) Zaradi lažje prevzgoje je treba obsojenca zaposliti pri delu,ki ga bo opravljal po odpustu iz zavoda. Delo mora biti organizirano racionalno in prilagojeno lokalnim in regionalnim gospodarskim razmeram. Obsojence bi bilo treba nagrajevati in jim po možnosti nuditi iste pravice, kot jih imajo svobodni delavci, zaposleni pri enakem delu izven zavoda. c) Čeprav je koristna zaposlitev pri poljedelskih delih, je kljub temu treba organizirati delavnice, ki aogočijo obsojencu, da si pridobi strokovno in industrijsko izobrazbo. d) Zato, da bi se prevzgojno delo krepilo v atmosferi zaupanja, je treba, da osebje spozna in razume značaj ter potrebe vsakega obsojenca, saj more le v tem primeru nanj moralno vplivati. Osebje bi morali izbrati. I. Uvod e) Iz istega razloga je treba paziti na ustrezno število obsojencevjteh naj bi bilo paž toliko, da bi lahko upravnik zavoda in nižje osebje dobro poznalo vsakega izmed njih. f) Tudi javnost je treba pritegniti k uspešnemu sodelovanju. Okoliške občine bi morali seznaniti s cilji in metodami odprtega zavoda in s tem, da taka oblika prestajanja kazni terja od obsojenca zelo veliko moralnega prizadevanja". Že več kot leto dni obstoji v Sloveniji odprti kazenski poboljševalni dom (v nadaljnjem tekstu KPO) v Brestanici za moške obsojence. Misel, da bi bilo treba tak dom ustanoviti tudi za ženske obsojenke, je zaživela že nekaj mesecev prej, preden sem kot absolventka šole za socialne delavce prišla na praktično delo v zaprti ženski KPD na Igu. Prav v času mojega prihoda pa je postala stvar aktualna in zrela za realizacijo. Odločila sem se, da bom sodelovala pri tej nalogi zato, ker je moje praktično delo lahko takoj koristilo ustanovi, v kateri sem delala. Take olajšave v izvrševanju kazni so zlasti ženskim obsojenkam neogibno potrebne. Za socialnega delavca pa pomeni delo pri selekciji obsojenk za odprto ustanovo tudi primerjanje posameznih teoretičnih načel s praktičnimi ukrepi v izvrševanju kazni. kljub neki praksi pri selekciji moških obsojencev za odprti dom v Brestanici doslej še ne obstaja nikakršna strnjena dokumentacija o dosedanjih postopkih in ugotovit -vah pri tem delu. Zato želim s svojim prispevkom kar najbolj nadrobno opisati delo, ki sem ga opravila v KPD na Igu. V ženskem KPO na Igu sem delala štiri mesece. Nekaj časa sem porabila zato, da sem spoznala življenje in problematiko zavoda, v glavne* pa sem delala pri selekciji obsojenk za odprti KPO. Uprava zavoda si je nudila nekatere ugodnosti pri delu: lahko sem opazovala obsojenke pri njihovem delu, jih obiskovala v njihovih sobah, skratka, ""igla sem spoznati celodnevni potek njihovega življenja. Dobila sem tudi posebno sobo za delo, kjer sem se lahko nemoteno razgovarjala z vsako obsojenko.Obsojenke sem lahko klicala na razgovor, kadarkoli je bilo to potrebno. Pomoč pri delu pa mi je nudilo tudi osebje zavoda, ki mi ni nikdar odklonilo potrebnih informacij o prejšnjem in sedanjem načinu življenja v KPO ali informacij o posameznih obsojenkah. Helo sta nekoliko ovirali le dve okoliščini: ”*• da sem prišla v KPD ravno v času, ko je uprava pripravljala predloge za pogojne odpuste obsojenk in 2. da zavod do tedaj sploh še ni imel socialnega delavca,a dalj časa je bil tudi brez vzgojitelja. her je bilo za pogojne odpuste predlagano veliko obsojenk, ki bi istočasno prišle v Poštev tudi za odprti KPO, če bi jim bil pogojni odpust začasno še odklonjen, sem "'orala z začetkom selekcije počakati na rešitev predlogov za pogojne odpuste. To je nekoliko zavrlo moje pravo delo. Dobra stran tega pa je bila, da sem ta čas lahko > Izrabila za socialno delo s posameznimi primeri. Tako se* spoznala probleme obso- jsnk in se seznanila z razni*! oblikaai ponoči, ki ji* je potrebna. Ob tea konkretne® delu pa sc se tudi obsojenke hitro seznanile z vlogo socialnega delavca v zavodu, kar ras je pozneje olajšalo kontakt z njimi v selekcijske® postopku. Vrzeli v osebju doma (dom brez socialnega delavca in brez vzgojitelja) so te. jele od upravnika KPD, da je moral reševati tudi vse socialne probierae, kar ga je poleg drugega dela preveč obremenjevalo. Ko je po noje® prihodu reševanje socialne problematike začasno prepustil meni, so se obsojenk* na to navadile in se prihajale k »eni tudi še potem, ko sen le delala pri selekciji. To je po eni strani ustvarilo normalne delovne razmere socialnega delavca v takem zavodu, saj bo imel s tako obliko rednega dela vedno opraviti. Po drugi strani pa je reševanje socialne problena-tike nekoliko zaustavljalo redni potek selekcije, pri kateri sera delala v pospešenem tempu zato, da bi bil novi dom čiraprej ustanovljen. Celotna razprava je grajena tako, kot je potekalo delo. Uvodu sledi druqo poglavje, v katerem sam hotela pokazati, kako smo določali kriterije za izbiranje obsojenk. Tretje poglavje pomeni jedro naloge in opisuje ves selekcijski postopek. V njem sera hotela prikazati predvsem stik, ki ga navezuje socialni delavec z obsojencem, način dela socialnega delavca in nekatere pripomočke, ki jih pri delu uporablja. Po kratke® opisu materialnih življenjskih razmer v novem domu sem v petem poglavju želela prikazati problematiko, s katero se mora socialni delavec ukvarjati potem,ko je storilec kaznivega dejanja še v novem okolju. Zadnje poglavje vsebuje kratek izvleček sklepov oziroma predlogov iz celotne študi- j je. Omeniti pa moram tudi to, da moje delo pri selekciji obsojenk ni potekalo v normalnih okoliščinah, v kakršnih bi delal redno zaposlen socialni delavec. Zato tako Izjemno stanje, kot sem ga imela jaz zaradi tega, ker sem obdelovala v zavodu samo določeno nalogo, lahko vpliva tudi na način dela, ki bi bil morda nekoliko drugačen, ko bi bilo to delo redno in dalj časa trajajoče. Na tem mestu se zahvaljujem Državnemu sekretariatu za notranje zadeve LRS, posebno pa tov.dr.Viktorju Turnšku - načelniku oddelka za izvrševanje kazni Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS in tov.Feliksu Mejaku - upravniku ženskega KPD na f-gu, ki sta mi omogočila prakso, tov.Cirilu Urbančiču • upravniku moškega odprtega KPD v Brestanici, ki mi je posredoval svoje praktične izkušnje, tov.Stanetu Saksidi-psihologu, za opravljeno psihološko delo in vsemu osebju ženskega KPD na Igu, ki mi je na kakršenkoli način pomagalo pri delu. Še posebej pa se zahvaljujem tov.dr. Katji Vodopivec - znanstvenemu sodelavcu pri Inštitutu za kriminologijo Univerze v Ljubljani, ki mi je pomagala z nasveti. Ljubljana, januarja 1958 Ada Klanjšek II. KRITERIJI ZA SELEKCIJO OBSOJENK Pri določanju kriterijev za selekcijo obsojenk se« se »orala opreti na načelno opredelitev o namenu odprteqa kazenskega poboljševalnega zavoda in pa na objektivne razbere, v katerih se tak dom pri nas ustanavlja. Priporočilo I.kongresa za preprečevanje zločinov in postopek z obsojenci, ki qa je organizirala OZN 1.1955, pravi v svojem 174.členu: 'Odprti zavod ima to odliko, da nima nobenih materialnih in fizičnih ovir za beg (kot so zidovi, ograje, rešetke, o-boroženi pazniki), da je rešim zasnovan na samodisciplini in občutku odgovornosti obsojencev do skupnosti, v kateri živijo. Tak režim hrabri obsojenca, da se okoristi z dodeljeno svobodo, da pa je ne zlorabi. . . ■ Objektivni činitelji, ki so vplivali na določitev kriterijev pri nas, pa so bili: »ajhna kapaciteta našega doma (samo 12 oseb), možnost pogojnih odpustov obsojenk in delativno hudo psihično stanje nekaterih "priložnostnih" storilk, ki že več let predajajo kazen. Zaradi tega je bilo treba poiskati dve vrsti kriterijev za selekcijo obsojenk: 1. objektivno - tehnične 2. osebnostno - individualizirane. "*• Objektivno - tehnični kriteriji Po predhodno zbranih izkušnjah že leto dni obstoječega odprtega KPO za moške obsojen ce v Brestanici smo prve sestavne dele selekcijskih kriterijev opredelili skupaj z “Pravnikom ženskega KPO na Igu. Prvotne smernice za selekcijo so bile sledeče: " obsojenka naj ne bo povratnica; * izbirati je treba med obsojenkami, obsojenimi na časovno daljšo kazen (od 5 let naprej); na prestajanju kazni mora biti obsojenka vsaj že 3 leta; ' imeti mora take osebnostne lastnosti, da se bo njen prehod v novi dom štel za priznanje in bo vzpodbudno vplival na druqe obsojenke; prvenstveno pridejo v poštev obsojenke, ki imajo družino. Zahteva, naj bi institut odprtega doma ne bil namenjen povratnicam, je izražala mi-šljenje, da gre pri njih verjetno za delno okvarjeno osebnost, ki se ni zmožna prilagoditi režimu v odprtem domu. To bi lahko imelo za posledico številne pobege in ra*ne druge prekrške, ki ne bi bili v korist uveljavljenju novo nastajajočega tipa kazenskega poboljševalnega doma. 1) Priporočilo l.kongresa OZN za preprečevanje zločinov in postopek z obsojenci: Po-9lavje: Odprti kazenski poboljševalni zavodi. Ženeva 22.avq. - 3.sept. 1955. Po-ro£ilo sekretariata Združeni narodi. Oddelek za ekonomske in socialne posle. Ta kriterij smo kasneje nekoliko ublažili (po razgovoru z načelnikom oddelka za izvrševanje kazni DSNZ LRS) s ten, da pridejo izjemoma lahko v poštev za dodelitev v odprti KPO tudi tiste povratnice, ki niso bile v povratku zaradi Istovrstnih kaznivih dejanj. Kriterij, da mora biti obsojenka obsojena vsaj na 5 let kazni in nora odsluževati kazen že najmanj 3 leta, je bil objektivno nujen v razmerah, v katerih smo ustanavljali dom. Tak kriterij je narekovala po eni strani precej majhna kapaciteta doma (10 • 12 mest), po drugi strani pa potreba po nekem sproščujočem ukrepu pri tistih obsojenkah, katere je večletno bivanje v zaporu že osebnostno prizadelo. Če take obsojenke zaradi raznih okoliščin še ne morejo biti pogojno odpuščene, potem bi jih premestili v odprti KPO, da le to dopušča njihova osebnostna struktura. 2. Osebnostni kriteriji Osebnostne lastnosti obsojenk, ki bi prišle v poštev za odprti KPD, naj bi bile zlasti: discipliniranost, pozitiven odnos do dela, pravilen odnos do osebja v zavodu in soobsojenk ter spoznanje, da je bila izrečena kazen upravičena. To stališče naj bi pokazalo obsojenki, da je uprava opazila njeno prizadevanje za poboljšanje in ga je upoštevala. Taka merila pomagajo lahko obsojenkam pri ponovnem vraščanju v družbo. Kajti v družbeni "hierarhiji je obsojenka vedno na dnu, brez kakršnekoli možnosti vzpona navzgor".'' Istočasno qre tudi za vzpodbuden vpliv na druge obsojenke. Pralr to merilo pa bi seveda terjalo, da bi se s presojo ukvarjal širši krog sodelavcev: od upravnika do vzgojitelja, socialnega delavca, mojstrov in pazniškega osebja. Kajti pri tem kriteriju smo izpostavljeni neprestanemu tehtanju, primerjanju in občutljivosti, ki se pojavlja pri obsojenkah. Obsojenke morajo spoznati,da so tudi medtem, ko prestajajo kazen, vrednotene po splošnih moralnih družbenih normah, po katerih je človekova osebnost vredna toliko več, kolikor večje je njeno prizadevanje in zmožnost, da aktivno uveljavi svoje pozitivne lastnosti v družbenem in osebnem smislu. Zato obstaja nevarnost, da bi bila ocena subjektivno obarvana, če bi jo izdelala eha sama oseba. Horda se zdi nekoliko pristransko merilo, da pridejo za odprti KPO prvenstveno v poštev obsojenke, ki imajo družino. Vendar je to utemeljeno s tem, da je treba zaradi same resocializacije obsojenk zlasti utrjevati njihove vezi z družino. Poleg tega pa gre pri tem tudi za objektivno prizadete člane družine (otroke in drugega zakonca), ki so ob dosedanjih pogojih zaprtega KPO prikrajšani za normalen stik z zaprtim svojcem (redki in kratki obiski, omejena pošta, obiski pod nadzorstvom). To je lahko velika ovira za emocionalni razvoj otrok in često glavni vzrok za razpad družine. Upošteva se pa pri tem seveda tudi duševnost žene - matere, ki se ne nore normalno Izživljati v svojih materinskih čustvih in občuti zato pritisk zapora mnogo prej in huje kot obsojenke, ki nimajo otrok. Ta, skoraj bi rekli, izjemna omejitev pa kljub 1 1) Psihološka analiza obsojenk v KPD v Brestanici. Kriminalistična služba 1956/2-3. teau ni Izključila iz selekcije tudi sanskih obsojenk ali obsojenk brez otrok. Prvotni kriteriji pa so bili pozneje, toda še pred pričetkom saae selekcije, dopolnjeni: 1. s stališči kriaina 1 ne politike in 2. s stališči, ki jih nora upoštevati socialni delavec pri ocenjevanju o-sebnosti. Ad 1, $ pogleda splošne probleaatike v kriainaliteti je bilo treba upoštevati: da se v odprti KPD sprejmejo v večini obsojenci, ki so storili tako kaznivo dejanj«, proti kateremu v dane« trenutku ni naperjen oster boj naše družbe (n.pr. gospodski kriminal); 2* da naj bi bil predlagani obsojenec kaalu odpuščen iz zavoda. Zaradi vzgojnega vpliva kazni na zunanje prebivalstvo je često potrebno pretehtati Primernost olajšav, ki jih dajemo obsojenkam - storilkaa določenih kaznivih dejanj, jako n.pr. je iz generalnopreventivnih razlogov pomembno, da v času velikega števila kaznivih dejanj, storjenih v gospodarstvu, ne dajemo posebnih olajšav obsojencem te vrste. Poiskati moramo vsaj pravilno sorazmerje z obsojenci drugih vrst, če noče-B0* da bi naš postopek izzval mnenje, da so tovrstna kazniva dejanja nepomembna in obsodbe neresne. V tem lahko jasno uvidimo potrebo po povezavi in medsebojnem sode-ovanju med vzgojnimi, sodnimi in kazensko-izvrševalnimi organi, ki naj v kazenski Politiki uveljavljajo družbeno sprejete moralne norme. Razmerje je namreč obratno: oim bolj osvaja družba moralne norme, tem blažje je lahko izvrševanje kazni in narobe. * *eva> da naj bo obsojenka kmalu odpuščena iz odprtega doma, pa je posledica dej-va> da je odprti dom ena od oblik izvrševanja kazni, ki naj olajša in pospeši ru *39no Prilagoditev obsojenke po prestani kazni. 2. Osebnostnim kriterijem dodaja socialni delavec še vprašanje: koliko svobode šna"11”^ °bs°jencu nov tip kazenskega poboljševalnega doma - in s tem v zvezi,kak-a Paj bo osebnost človeka, da se bo novim razmeram lahko prilagodil. miTn® k" °*(vlr sv°bode v grobih obrisih že nakazan, naj obrazložim le osebnostna i 7'a' Obsojenka je s prehodom v novi dom postavljena v razmere, ko ji nihče več ^a7ftn hišnega reda) ne določa, kako mora živeti v svojem prostem času, ko nihče se nabzoruje njenega življenja ob vsakem koraku, ko sama odloča o tem, ali naj bosti °V0 ^ z sv°bodo ali pa naj jo izkoristi fza beg, za svoje prejšnje sla-kot 1 ’n,s^ras^O. Ker je torej obsojencem v novem domu dana svoboda v širših mejah v običajnem KPO, mora imeti tak človek tudi posebne lastnosti: Pr? vsen’ ®ora biti osebnostno dovolj močan; to pomeni, da mora biti čustveno deal ustaljena osebnost, ki je ohranila dovolj samospoštovanja in je zmožna, da se samostojno in pozitivno odloča; r, - v dosedanjem ponašanju mora biti discipliniran, vendar mora disciplina izvirati iz njega samega; - njegova čustvena navezanost na osebe izven zapora mora biti zdrava, ne pa,da bi živel pod stalnim čustvenim pritiskom, ki bi aa silil k begu; - imeti mora zmožnost,da navezuje socialne kontakte, oziroma vsaj ne sme biti antisocialno usmerjen; sicer ga grupa ne bi sprejela medse ali pa bi sam razdiralno vplival na življenje kolektiva. Na temelju objektivne postavljenih meril smo po kartoteki izločili obsojenke.ki so prišle v poštev za osebnostno selekcijo. Pozneje pa smo morali spremeniti kriterije še toliko, da smo upoštevali tudi obsojenke, obsojenenacanj kot5 let kazni (s čimer se je avtomatično skrajšal tudi čas prestane kazni) in da začasno nismo izbirali več med obsojenkami, ki so storile kaznivo dejanje v qospodarstvu. Vzrok za to je bil v tem, da smo na podlagi kartoteke v splošnem izločili preveč obsojenih iz te skupine. Zanimivo je primerjati naše kriterije z ugotovitvami domačih in tujih strokovnjakov, ki so se ukvarjali s problemom selekcije obsojencev za odprti KPD. V 180.členu že omenjenega Priporočila najdemo sledeče: "Odvisno od posebnega kazen-sko-zavodskega sistema vsake države so lahko tej vrsti zavoda dodeljeni obsojenci takoj v začetku prestajanja kazni ali pa taki, ki so že prebili del kazni v zavodu drugega tipa*. ' Mi smo se odločili, da pridejo za zdaj v naš odprti dom le obsojenke, ki so že odslužile del kazni v običajnem KPO. Ta odločitev ni slučajna.Narekovala so jo v glavnem sledeča dejstva: Kapaciteta našega doma je relativno majhna, zato naj dom vsaj začasno sprejme le obsojenke, ki so v Času bivanja v običajnemKfO pokazale lastnosti, potrebne za tak režim. Te lastnosti je za zdaj laže ugotoviti v zavodu kot pri sodišču, ker dela sodišče brez pomoči socialnih delavcev, ki bi mogli opazovati storilke kaznivih dejanj že med sodno obravnavo samo. Zaradi majhne možnosti sprejema v dom pa je tudi vzpodbudneje za ostale obsojenke, da predhodno prebivajo skupaj s tistimi, ki so kasneje premeščene v odprti KPD. Upoštevati panoramo še dejstvo, da je režim v naših običajnih KPD precej blažji kot v mnogih drugih državah. Nekoliko smo v nasprotju s 183.členom istega Priporočila, ki pravi: "Merilo za selekcijo za odprti zavod ne sme biti niti vrsta kaznivega dejanja niti trajanje kazni, temveč obsojenčeva zmožnost, da se bo prilagodil novemu režimu, in dejstvo,da 1 1) Priporočilo I.kongresa OZN za preprečevanje zločinov in postopek z obsojenci .Poglavje: Odprti kazenski poboljševalni zavodi. Ženeva, 22.avg. - 3.sept. 1955.Po-ročilo sekretariata. Združeni narodi. Oddelek za ekonomske in socialne posle. ta postopek koristneje deluje na njegovo družbeno prilagajanje od postopka drugih oblik odvzeia prostosti...'^ Tudi ii sio postavili ob stran obstoječo klasifikacijo obsojenk, po kateri se razvrščajo obsojenke v zaprtem KPD. Zadržali pa smo še krite-r'j časovne dolžine kazni. Ta kriterij sicer nekoliko prizadene storilke lažjih kaznivih dejanj, ki imajo tedaj manj možnosti, da bi prišle v odprti KPD. Zaradi objektivnih okoliščin pa ga moramo vseeno zagovarjati kot pomemben mentalnohigienski ukrep za obsojenke z dalj trajajočo kaznijo. Pri večini teh primerov se namreč pod dolgotrajnim vplivom zapora prične deformirati njihova osebnost. To še zlasti velja za žen-^® (v primeri z moškimi obsojenci), ki se, kakor pravi W.A.Elkin!'... nagibajo kmoe ni amoclonalnosti In labilnosti in pri katerih monotonija in puščobnost življenjavza-1*1«* zaporu samo poveča felafctnesti. Histerični napadi pri živčnih zlomih, ko ženska be-sni in uničuje vse okoli sebe, so znani pojavi v ženskih zaporih. Po drugi strani pa j® resnično nevarna ženska zelo redka. Pretežni večini obsojenk se zato lahko brez po-sebnih skrbi zaupa, da živi v odprtih zavodih..."2) Četudi odprti dom ni najbolj u-dnkovita rešitev glede na posledice dolgotrajnih kazni, je vendar za zdaj to edina •ožnost za obsojenke, ki jih ni mogoče pogojno odpustiti. Zato želim podkrepiti ta kriterij še z mislimi Watsona, ki zagovarja potrebne olajšave obsojencem takole; "To-'l® so neke meje temu, kar človeška duševnost lahko prenese. Teh mej ni mogoče prezreti. če nočemo opustiti vsake misli na to, da bi obsojenca vrnili na .pravo pot. Tisti P®. ki delajo v zaporih in ki so jim te stvari pri srcu..., vedofkaj je zapor.Na pod-a9l izkušenj so lahko spoznali meje nevarnosti. Vedo, da ne smemo dovoliti,da bi bre-1116 zapora postalo zaporniku pretežko. Zato poizkušajo zaporniku pomagati, da obdrži samospoštovanje in da ohrani upanje, ki ga goji v samem sebi.*^) udi domače izkušnje podpirajo to merilo. Upravnik moškega odprtega KPD v Brestanici rdi celo, da je učinek odprtega KPD mnogo večji pri tistih obsojencih, ki i na j o pred seboj dalj trajajočo kazen kot pa pri onih, pred katerimi je samo še kazen, časovno rajša od enega leta. Tei zadnjim, kakor trdi on, je v glavnem vseeno, v kakšnih raz-“®rah bodo preživeli kratek čas svoje kazni, zlasti še, če upajo na pogojni odpust. r®v zaradi tega, ker vedno "stoje z eno nogo’ izven zapora, se mnogi ne potrudijo, a bi se vživeli v kolektiv, jim često ni mar disciplinskih kazni, še slabši pa je nJihov odnos do dela. ' Seveda bi bilo nepravilno, če bi to posploševali in ne bi u-Poštevali utemeljenih Izjemnih primerov. Posebej je treba omeniti kriterij, po kate- ) Priporočilo I.kongresa OZN za preprečevanje zločinov in postopek z obsojenci. Posavje: Odprti kazenski poboljševalni zavodi. Ženeva, 22.avg.-3.sept.1955. Poročilo sekretariata. Združeni narodi. Oddelek za ekonomske in socialne posle. Winifred A.Elkin! The English Penal System. Penguin Books Ltd.Harmondswoth 1957. Str.H5. ^ John A.F.Watson! Upoznavajte zatvorenika (prevod s engleskog).1951.Štampano kao •"ukopi s. Str.93. ^ Iz osebnega razgovora s tov.Cirilom Urbančičem, upravnikom moškega odprtega KPD v Brestanici, 23.9.1957. re« naj bi za odprti do« prvenstveno izbirali osebe, ki i«ajo družino. Ni senti-mentalnost, pač pa realno dejstvo to, kar mi je zatrjeval obsojenec, ki je po 10 letih življenja v zaprte« KPO preživel leto dni v razmerah odprtega doma: * Moji zakonski in roditeljski odnosi z družino so bili že tako zrahljani, da se« bil tik pred odločitvijo, da vložim razvezno tožbo. V te« času se« bil premeščen v odprti KPD. Že po kratkem bivanju v domu so se domači proble«i razreši 1i,vezi so se pričele krepiti in danes imam urejen zakon ter družino rešeno propada.Hoj pri■= mer pa ni edini. Prav zato vam priporočam, upoštevajte to, ko boste izbirali ob-sojenke za vaš dos.*^) Največja pozornost vseh delavcev pri selekciji pa je, seveda, posvečena osebnostni« lastnostim obsojencev, ker je pač tu ključ uspešne resocializacije. 'Vse vrste kaznivih dejanj so bjle zastopane pri teh 34 ljudeh: vlomi, ropi, velike tatvine, manjši seksualni prestopki in umori. Vrsta kaznivega dejanja ni bila odločujoč činitelj, pač pa osebna pripravljenost, sprejeti odgovornost za lastno prilagoditev. Ne da bi naletel na zidove, uporabljanje orožja in brutalnost, se bo moral vsakdo, ki bo prišel v Chino, sam odločiti, ali bo pobegnil ali ne. če so varnostna sredstva ostra in če je straža povsod pričujoča, tako da ni mogoče pobegniti,potem je ta pomembna samoodločitev o pobegu nemogoča. Nihče se ne odloča in osebna »oralna odgovornost se ne krepi. Če pa človek vidi stalno možnost pobega, obenem pa vedno odklanja to priliko, potem je napravil velik korak naprej in je sprejel odgovornost za svojo odločitev sam nase. S te« si sam prizna željo, da bi postal dober član družbe.'^J |z teh besed ustanovitelja kalifornijskega odprtega zavoda Chino - Kenyona J. Scudderja je moqoče razbrati, da so za tako selekcijo potrebne tele osebnostne lastnosti: notranja stabilnost, samospoštovanje in zmožnost pozitivnega sa«oodločanja. Upravičeno pravi dalje isti avtor*. 'Osebnosti s« spreminjajo počasi, zato se mora proces prilagojevanja razvijati postopoaa. Zelo lahko je biti dober..., če ti kdo zapove, kaj delaj in kdaj delaj. Čisto druga stvar pa je prevzemati odgovornost san nase v času zapora; tako odgovornost, ki jo lahko sprejmeš na svobodi, izven zidov*",2) Pri naši selekciji moramo torej iti za te«, da izbere«o za odprti do« osebe, katerih osebnostne lastnosti kar najbolj ustrezajo postavljenim mbrilom. Pri vseh do sedaj navedenih avtorjih smo lahko opazili, da se naša in njihova stališča glede kriterijev razločujejo le v malenkostih. Popolnoma pa smo pri nas pustili vnemar kriterij, ki so ga upoštevali v Toulousu. Ta kriterij so takole obrazložili: 'Videli smo, kakšen moralni napor terjano od obsojenca (ki prestaja kazen v odprte« zavodu. Gre za dveletni nadzor za čas pogojnega odpusta oziroma za 1 1) Iz osebnega razgovora z obsojencem P., predsednikom domskeqa sveta odprtega KPO v Brestanici. O 2) Kenyon J.Scudder. Prisoners kre People. Doubleday & Comp. INC, Garden City,M.t. 1952. Str. 27 ih 49. dnevni ali nedeljski povratek v zapor v času polsvobode. Op.«.)* Tega prizadevanja, ^ Jo osnovni pogoj za uspeh, ne moremo pričakovati od osebe, ki v načelu ugovarja vrsti kazni ali njeni odmeri. To je glavni razlog, zaradi katerega ni "preizkusna doba* namenjena obsojencem, ki so se zoper izrečeno kazen pritoži11.""0 Ta kriterij bi bil za nas nesprejemljiv iz dveh razlogov. Če dajemo namreč državljanu pri nas zakonito pravico do pritožbe,po-**• bi se, menim, le "igrali* s to pravico, ako bi na drugi strani obsojencu,ki bi Jo uporabil, odrekali nekatere institute. Verjetno je tudi, da bi ob takem pogoju naš dom ostal v glavnem prazen, saj pravico do pritožbe izkoristi večina obsojencev. T*k kriterij bi lahko imel tudi to posledico, da bi v odprtem domu živeli ljudjijd P"“itožbe sicer niso vložili, toda ne zato, ker "ne ugovarjajo vrsti kazni in njeni odmeri", pač pa zato, da bi si pridobili take olajšave, ki bi jih lahko izrabili za sv°j® - z družbo nevsklajene koristi. ^ Temi primerjavami še zdaleč ni izčrpana snov o kriterijih za odprte domove, saj drugačne razmere, različni tipi domov samih, drugačna družbeno-ekonomska osnova in cslo različen čas odrejajo tudi drugačne kriterije in terjajo nenehno spreminjanje 2« Postavljenih. ^bajajoč iz meril, ki smo jih določili, in iz praktičnega dela, moremo že sedaj oceniti njihovo primernost. Pri dosedanjih kriterijih je precej v ospredju kriterij časovne dolžine kazni in ra j an j e že prestane kazni. Nehote se pri tem vprašamo, ali s te« (sriierije* m re-ujs«o tudi problema, ki smo ga sami ustvarili: ženi smo namreč naložili tako dolgotrajno kazen in tako obliko kazni, da je ne more prenašati brez posebnih okvari ’ dopustili, da bi ta kriterij prevladal za dalj časa, potem bi verjetno zbledel °(s"°vni namen odprtega doma (prilagojevanje življenju v družbi), ki bi se spreme -v neke vrste "okrevališče" za "obolele" osebe. Problem takih obsojenk je sicer reba reševati, toda ne pri posledicah, pač pa pri vzrokih. Pri te« pa en sam od-prT’ dom s tako majhno kapaciteto ne pomeni rešitve tega vprašanja. 'Zvpševanje kazni v odprtem domu tudi ni edini samostojen institut, ki je sedaj ra-®8njen obsojencem na prestajanju kazni. Tako imenovane proste obsojenke (ki delajo n3 ekonomiji KPD), krajši poizkusni dopusti, pogojni odpusti in sedaj še odprti KFĐ sestavi jaj o cel sistem samostojnih institutov. Slabost je le v te«, da ti institu-n’so sistematično razvrščeni in vsk la j eni, da kriteriji niso izdelani v medseboj- 13. Ker bivanje v odprtem domu ne pomeni popolne svobode in je za vsako posledico a 6 selekcije (kot n.pr.beg, pijančevanje ipd.)soodgovoren tudi organ, ki je ob-s°jenke izbral, so kriteriji za odprti dom strožji, bolj zahtevni kot kriteriji za T) Marcel RebouliGrandeur et misšres de 1'exp«rience toulousaine de la "Probation" evue de science eri minel1 e et de droit penal compare, 1954/3, str.504. ^ Vezanosti, marveč so več ali manj za vse institute enaki. Tako imajo obsojen-Pogosto občutek, da zavisi največ od sreče, včasih pa od potreb pri delu, ksia-Odslužile kazen ker na fri+iin 7a vsam tara si st finali^nena nrevznnineaa delova* pogojni odpust. Tako za pogojni odpust n.pr. niso toliko pomembne posamezne slabe lastnosti obsojenke (kot so: nagnjenost k alkoholu, seksualna prepotentnost,čustvena labilnost ipd.) ali pa njene zmotnosti za snovanje trajnejših osebnih zvez in socialnih kontaktov kot pri odprtem KPO. 1) Pri tem seveda nimam v mislih progresivnega (vrstnega) sistema izvrševanja kazni , ki je bil shematičen in je predpisoval posamezne stopnje izvrševanja kazni vsem obsojencem, ne glede na njihovo individualnost. Po mojem mnenju mora biti izhodišče za izbiro posameznega instituta osebnost obsojenca. Kriteriji pa, po katerih odbiramo obsojenca bodisi za odprti dom, bodisi za pogojni odpust (ali pa jim ti dve obliki prestajanja kazni odrečemo), naj bodo primerno graduirani in med seboj vskla-jeni1). Zaradi te neurejenosti kriterijev pa je tudi za povratnice večja verjetnost,da bodo dosegle pogojni odpust, kot pa da bodo prišle v odprti dom, čeprav bi bil prav njim slednji koristnejši in potrebnejši. To so vprašanja, ki čakajo razjasnitve.Začrtati je treba namreč jasnejšo mejo med kriteriji. Za delo pri selekciji za posamezne institute pa je treba določiti stalno strokovno usposobljeno osebo, ki ji bodo pomagali ostali sodelavci v zavodu (team). Treba bo tudi premisliti o povratnicah. Sedanji kriterij izključuje že vnaprej vse, ki so v povratku zaradi istovrstnih kaznivih dejanj.Pri tem ne upoštevano okoJiščtn družbeno poqojeneqa povratništva, ki je često pos’edica objektivnih materialnih či-niteljev. S tem popolnoma zanemarimo tudi psihološko obdelavo povratnic,ki bi ver -jetno pokazala precejšnje osebnostne razlike med njimi. M.Reboul piše v zvezi s poizkusom v Toulousu: " Po dosedanjih izkušnjah moramo poleg 'poklicnega povratništva" (antisocialni elementi f. ki so nedostopni za kakršnokoli poboljšanje in za vse vplive, ter bolniki) upoštevati tudi družbeno pogojeno povratništvo.ki je žal najfcaij pogostno in pri katerem je prišlo do druqe in sledečih obsodb zaradi posledic prve obsodbe. (Majhna odpornost proti družbeni osamitvi, ki je nastala kot posledica prve obsodbe)"/' Tudi naš dom bi odiqral svojo vlogo dejansko šele takrat, če bi iz njega izšle obsojenke - povratnice te vrste, ne da bi se še kdaj vrnile v KPO .Strinjam se namreč z mislijo J.Watsona: ’Je pride neka oseba prvič v zapor, to ni krivda oblasti. Toda če se velik delež obsojencev, ki so že bili v zaporu, ponovno vrača vanj, lahko upravičeno sklepamo, da je imel postopek proti obsojencem pomanjkljivosti, saj nismo obsojencev niti prevzgojili niti zastrašili. Upravljanje s sistemom zapornih kazni je pravzaprav le trajen boj z recidivizmom, a preizkusni kamen tega sistema je število bivših obsojencev, ki se vračajo v zapor na prestajanje nove kazni".3) 1) Zakon o izvršitvi kazni FLRJ 1952. 2) Marcel Reboul: Grandeur et miskres de l'experience Toulousaine de la "Probation* Revue de science criminelle et de droit penal compare, 1954/3, str.497;str.505. 3) John A.F. Watson: Upoznavajte zatvorenika (prevod s engleskoq).1951. Štampano kao rukopis. Str.180. K o i i kor bi dejansko prešli k sistematični prevzgoji ob istočasni razširitvi režima Polsvobode, bo treba jasno opredeliti tudi kriterij, ki terja, da sledi premestitvi v odprti KPQ kmalu odpust obsojenke. Ta kriterij lahko obdržimo le toliko časa,doktor imamo v odprtem domu prvič obsojene obsojenke, ki so storile kaznivo dejanje za-radi posebnih okoliščin. Kakor hitro pa bi segli po "težjih* primerih, v smislu bola proti reci divi zrnu,bi morali določiti neko minimalno časovno dobo za bivanje v odprtem domu - morda 1 leto, 1 leto in pol - pač odvisno od izkušenj, ki bi jih dobi-^ s stalnimi opazovanji obsojenk in s sistematičnim vzgojnim delom. Pomembno vprašanje je tudi povprečna inteligenčna raven obsojenk, ki žive v domu. faradi objektivnih okoliščin (pomanjkanje vzgojnega kadra) in koristnosti 'tako i-®enovane 'grupne psihoterapije", ki jo lahko vodijo tudi psihološko neizobraženi ljudje, celo obsojenke same" bi bilo treba oblikovati ob selekciji vedno tudi ne-0 Inteligenčno jedro med obsojenkami. Žal tega ni mogoče uravnati s kriteriji,pač Pa bo morala na to paziti oseba, ki bo praktično izvajala selekcijo. Že sedaj nam-re£ obstoji nevarnost, da bo prva grupa s prvimi pogojnimi odpusti inteligenčno o-s,romašena. Osiromašenje v tem pogledu pa pomeni veliko oviro za resocializacijo.Ta P rob 1em bi praktično osvetlila s sedanjim izborom obsojenk v odprti dom: od sedmih obsojenk jih je 5, ki po inteligenci in izobrazbi sodijo v povprečje (pri teh petih Je namreč najnižja izobrazba 5 razredov osnovne šole, vse ostale pa imajo od k do 8 razredov osnovne šole, poleg tega pa še 2 in 3 razrede obrtne šole ali gimnazije), 8(ia obsojenka je stara nad 50 let in ima 6 razredov osnovne šole, ena pa je stara nad 60 let in ima 8 razredov osnovne šole.in šestmesečno babiško šolo. Pri poslednjih dveh ne moremo več računati na kak večji aktiven vpliv na ostale obsojenke.Tri n elektualno najmočnejše obsojenke bodo dom v kratkem zapustile, na njihovo mesto Pa bodo prišle obsojenke, od katerih sta 2 na spodnji meji inteligenčnega povprečja Q pod 80), tretja ima 1 razred osnovne šole, četrta pa je stara tudi že nad 60 let. a grupa bi bila glede samovzgoje in medsebojne pomoči verjetno precej problematična. ^) Psihološka analiza obsojenk v KPO v Brestanici. Kriminalistična služba, 1956/2-3. III. POSTOPEK PRI SELEKCIJI 1. Uvod 2. Študij osebnih spisov 3. Osebni razgovori z obsojenkami a) Priprava razgovora b) Vzpostavljanje kontakta z obsojenko c) Razgovor 4. Psihološka obdelava posameznih primerov 5. Selekcija 6. Utemeljitev predlogov 7. Sklep ' ! . 1. Uvod Ko so bili določeni kriteriji, smo pričeli s selekcijo. Najprej sno izbrali obsojenke s stališča objektivno - tehničnih kriterijev. Za ta del selekcije so na« zadostovali podatki iz kartoteke 170 obsojenk. Tako sao izločili 15 pri«erov, ki so ustrezali o«enjeni« «erilo«. Pozneje sno po dodatnih kriterijih "I) izbrali k prvi« petnajsti« še 6 priaerov in sao v začetni fazi selekcije delali z 21 obsojenkaai. Med temi je bilo treba najti 10 najpriaernejših, ki naj bi bile prve stanovalke novega do-■a. Po kartoteki izbrane obsojenke so še pred pri četko« selekcijskega dela po osebnostnih kriterijih ocenili člani posvetovalnega odbora zaprtega KPD in jih soglasno odobrili za postopek. Nadaljnje delo je potekalo v dveh snereh; 1. spoznavanje priaera na osnovi študija osebnega spisa; 2. spoznavanje priaera na osnovi osebnega razgovora z obsojenko. Na ta dva načina je socialni delavec obravnaval vsako izbrano obsojenko. V štirih priaerih se je pokazalo,da je treba uporabiti pri obsojenkah še objektivna psihološka sredstva. To delo je opravil psiholog. Sklep selekcijskega dela se je izoblikoval v uteaeljitvi predloga za preaestitev v novi do« ali proti njej in je poaeni 1 sintezo obeh prej oaenjenih načinov dela socialnega delavca. Končne utemeljitve predlogov je zopet pretehtal posvetovalni odbor zaprtega KPD, nato pa je bilo gradivo poslano v potrditev koaisiji pri OSNZ LRS. Pričujoči tabeli kažeta v glavne« vse objektivne kriterije: 1 1) Glej II. poglavje, str. KLASIFIKACIJA OBSOJENK . PO SKUPINAH KAZNIVIH DEJANJ IN PO KAZNOVANJU^ Kaznivo de-^\Janje zo-Kazni ^sier: Ljudstvo in državo Življenje in telo Družbeno in zasebno preaoženie Varnost ljudi in-preaoženja Uradno dolžnost Skupaj cvi •«— s ra ® -o CD Oo 1 leta 1 1 1 do 2 leti 1 1 2 2 do 3 leta 2 1 3 3 do A leta 1 1 A do 5 let 1 1 5 do 6 let 1 1 2 6 do 7 let 2 2 7 do 8 let 1 1 10 do 11 let 1 2 3 6 . 11 do 12 let 1 1 1A let 1 1 Skupaj 1 8 7 1 A 21 CTJ— •+■* c o> rv! l_ cO zapor 2 1 3 strogi zapor 1 6 6 1 A 18 Skupaj 1 8 7 1 A 21 Doba prestane kazni & konca deceabra 1957 2; Do 1 leta 2 1 1 A 1 do 2 leti 1 1 2 2 do 3 leta 2 2 A 3 do A leta 6 1 7 5 do 6 let 1 1 6 do 7 let 1 1 2 7 do 8 let 1 1 Skupaj 1 8 7 1 A 21 Števi lo obsodb prvi E 1 7 7 1 A 20 v povratku 1 1 S k u o a i 1 8 7 1 A 21 Disciplinsko kazno v. 1 - krat 2 1 3 2 , krat 1 1 1 3 3 - krat 1 1 Skupaj 1 1 3 2 7 1) Obsojenke so klasificirane po glavnea kaznive« dejanju 2) Do 1 leta • 11 aesecev, 31 dni 1 do 2 leti • 1 leto, 11 aesecev, 31 dni in analogno za ostale rubrike OBSOJENKE PO DRUŽINSKEM STANU IN PO ŠTEVILU OTROK Stan Otroci —-—__ Samska Poročena Vdova Razvezana Skupaj Brez mladoletnih otrok 3 5 8 Z 1 mladoletnim otrokom 1 2 2 5 Z 2 mladoletnima otrokoma 4 3 7 S 3 mladoletnimi otroki 1 1 Skupaj 8 10 2 1 21 Tabeli kažeta, da se« obravnavala le 3 obsojenke, ki ji# je bilo od«erjeno #anj kot 2 leti kazni. V postopek sao jih vzeli izjemoma zato, ker so bile vse tri stare nad 55 let; ena od njih, povratnica, je bila stara celo že 63 let in je bila precej hudo bolna. Pri teh obsojenkah je bila tudi doba že prestane kazni ustrezno krajša. Le 3 obsojenke so bile obsojene na kazen zapora, in to vse na #anj kot 2 leti. Vse ostale so iMele strogi zapor. Razen ene so bile vse prvič kaznovane,toda celo pri tej edini je skoro že potekla5-letna doba med prvo in druqo kaznijo, tako da s#o jo ko«aj še »ogli 1 Meti za povratnico. Disciplinsko je bilo v času izvrševanja kazni kaznovanih 7 obsojenk.V vseh primerih gre za obsojenke, ki so bile obsojene na kazni, časovno daljše od 4 let. Te kazni so bile v glavne# izrečene v začetnih obdobjih njihovega prestajanja kazni, kar kaže na to, da so se teže prilagodile razmera# o#ejene svobode.Po sestavu obsojenk in po vrsti kaznivih dejanj, zaradi katerih so bile kaznovane,se# lahko ugotovila, da gre predvse# za »lajše obsojenke in za tiste, ki so ohranile precej veliko #ero samospoštovanja. Oisciplinski prekrški niso bili hujše narave (niso hotele z roka#i pobirati smeti po dvorišču - 3 primeri, individualno prenarejanje državne bluze, nenavzočnost pri obvezni jutranji telovadbi, ilegalna pošta in podobno). Od 21 obsojenk je bilo 8 samskih in od teh osmih je bilo 5 mater - samohranilk z e-nim ali dvema otrokoma. Le 8 obsojenk je bilo brez mladoletnih otrok. Glede na pravno kvalifikacijo kaznivih dejanj je bilo razmerje sledeče: največ obravnavanih primerov je bilo s področja tako imenovanega gospodarskega kriminala (11 primerov). Vendar je bilo v tem upoštevanih 7 primerov, za katere bi bilo morda primerneje, da bi jih uvrstili med splošni kriminal, ker je šlo tu v glavnem za tatvine blaga v tovarnah. Ostali 4 primeri pa so bila kazniva dejanja zoper uradno dolžnost ali pravosodje. Niti ena obsojenka ni bila obsojena po členih, ki po pravni kvalifikaciji KZ spadajo h kaznivim dejanjem zoper narodno gospodarstvo. Druga največja skupina je bila skupina kaznivih dejanj zoper življenje in telo: kri -minalni splavi, izpostavljanje otroka, nagovarjanje k ubojem, poizkusi ubojev in u- boji (skupno 8 primerov). Zlasti poslednje obsojenke so bile v duševnem pogledu naj-zaostalejše. Le v enem primeru je šlo za politično kaznivo dejanje in v 1 primeru za kaznivo dejanje zoper varnost ljudi in premoženja. Zajeli smo torej v glavnem vse vrste deliktov razen izrazitih kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo (ki jih nismo našli). To kaže, da vrsta kaznivega dejanja ni imela odločujočega vpliva pri obravnavanju primerov za premestitev v odprti KPD. Po socialni strukturi so se izbrane obsojenke razvrstile v sledeče skupine; Poklic 1 Delavke Uslužbenke ’ Kmetice Babice Obrtnice Gospodinje Skupaj Števi lo 8 _ 5 5 1 1 1 21 2. Študij osebnih spisov Od osebnega spisa pričakujemo, da kar najzvesteje prikaže objektivno podobo človeka, ki ga obravnava. Zato je bila to prva stopnja mojega spoznavanja obsojenke. Pri osebnih spisih obsojencev obstajajo trije glavni sestavni deli: osebni list,ki ga začne voditi uprava doma, ko obsojenec nastopi kazenjobsodba z obrazložitvijo;po-ročilo, ki vsebuje podatke o vedenju obsojenca pred obsodbo in ki ga terja uprava KPO, ko obsojenec že prestaja kazen. Ker sem proučevala spis zato,da bi spoznala okolje in življenjske razmere obsojenke, sem najprej pregledala osebni list. Tako sem se seznanila s splošnimi podatki (starost, izobrazba, poklic, stan, otroci itd.) in s kratkimi podatki o kazni (člen, po katerem je bila obsojena, rok trajanja in vrsta kazni,kdaj je obsojenka kazen nastopila in kdaj jo bo končala; pomi lostitve).Dalje sem v nekaterih osebnih listih našla socialno poreklo obsojenke, podatke o njenem materialnem stanju, o zaposlitvi, nekaj beležk o družini, njeno izjavo, zakaj je delikt storila in njeno mnenje o lastnem zdravstvenem stanju, Te podatke pa sem med 21 obsojenkami dobila samo v 1k primerih, a ostalih 7 jih ni imelo. V osebnem listu sem našla tudi imena najbližjih svojcev in končno še popis disciplinskih kazni, kolikor je bila obsojenka disciplinsko kaznovana. Pri branju osebnega lista je bila prva pomanjkljivost zame v tem, da je bila večina osebnih listov brez slike obsojenke. Podatkov, ki sem jih dobila, nisem mogla vezati na določeno fizično osebo, si je pač nisem mogla predstavljati. Pri prvih osebnih stikih z obsojenkami sen nato ugotovila, da sem hitreje in laže navezala stik s tistimi, ki sem jih po sliki že poznala, in da sen si tudi njihove osebne podatke bolj zapomnila. Skratka, neznana obsojenka ni je po sliki in spisu postala že znanka. 3e večja pomanjkljivost spisa je bila v ten, da ni vseboval izčrpnejše socialne a-26 naaneze, ki bi pokazala, v kakšnem okolju je obsojenka živela in kakšen je bil njen odnos do tega okolja. ’*'• Vpisane disciplinske kazni ali pa prazen prestor niso nakazovali razvoja obsojenke v času izvrševanja kazni. Tudi iz dodatnih spisov osebnega lista se ni dalo črpati kaj več. Pri obsojenkah z daljšia stažem sem našla sem in tja kako karakteristiko (ki je bila občasno poslana sodišču), ki je pa vsebovala le ugotovitve o discipliniranosti obsojenke ter o njenem odnosu do dela in kazni, brez daljše obrazložitve. Nikjer nisem mogla zašle-diti dokumentacije takih razgovorov z obsojenko, ki bi bili v zvezi z njene osebno problematiko (razen nekaterih zapisnikov o zaslišanjih obsojenke ali dopisov,s katerimi je uprava urejala bivanje otrok). Niti v enem primeru nisem našla sklepov posvetovalnega odbora o posebnih ukrepih pri obsojenki ali mnenja o potrebnem postopku z njo. Tako sem z osebnim listom, ki bi moral pokazati osebnost v njenem razvoju, dobila le statično in nepopolno podobo obsojenke. Pomanjkljivosti, ki jih navajam, ne izvirajo iz malomarnosti osebja v zavodu,temveč iz težav, ki jih iz objektivnih razlogov doslej še ni bilo mogoče premostiti. Dejstvo je namreč, da naši KPD nimajo strokovno usposobljenega kadra za prevzgojo. Tako je bil ženski KPD več kot eno leto in pol brez vzgojitelja, medtem ke socialnega delavca in psihologa za redno delo sploh nima. Dosedanje okrnjeno in prezaposleno o-sebje pa takega dela ni moglo opravljati. Šele z nastavitvijo omenjenih delovnih moči bi se dalo odpraviti slabosti. S tem pa bi bile mogoče izboljšat« tudi delo posvetovalnega odbora, ki bi ob strokovno pripravljenem gradivu laže oblikoval vzgojno bolj dognane sklepe. Delo v tem smislu pa bi odpravilo tudi dosedanje vrzeli v dossier ji h.. Za pregledom osebnega lista sem prešla na študij obsodbe. Pri ten sem se seznanila s kaznivim dejanjem, z motivom, ki ga je sprožil,z razmerami in okoliščinami, v katerih je bile izvršeno, s takratnim okoljem storilke in z obsodbo samo. Nekatere obrazložitve obsodb so bile precej obširfle in izčrpne, nekatere pa dokaj kratke in neizčrpne. Vsekakor pa se dale jasnejšo podobe človeka kot osebni list. Zaradi načel o socialnem delu v kazenskih domovih in zaradi dovolj dobro obrazloženih sodb se z obsojenkami o kaznivem dejanju samem nisem pogovarjala. Izjemen primer je bila le obsojenka A. F., ki je bila obsojena zaradi uboja lastnega noža. Sodi šču je ost alo prikrito, zakaj je ubej izvršila prav takrat, V obrazložitvi je bilo rečeno: "A. F. je čudno zaprta, nedostopna in neodkrita, celo v svoje škodo." Ko sem kasneje v o-sebnem stiku z njo napeljala razgovor na ta problem, sem spoznala, da bi moral biti socialni delavec vsekakor tudi sodelavec sodišča - zlasti pri ženskih storilkah kaznivih dejanj - in bi se moralo njegove delo pričeti že v času pripora obdolženke. Obsojenka mi je namreč razložila, da je bila tedaj,ko je izvršila uboj, okrog 2 meseca noseča. Nož je hotel z njo spolno občevati vedno na take načine, ki so se ji u-pirali že vsa leta njunega zakonskega življenja. Isto je terjal'tud« na večer storjenega delikta. To se ji je tako uprle, da je storila kaznivo dejanje. Vsega tega pa,kot je rekla, ni mogla pripovedovati sodnikom, ker so bili moški in jo je bilo sram. Ko se« kasneje debila še rezultat njenega inteligentnega stanja (IQ 76),«! je postala njena osebnost anoge jasnejša. Kolikor aorda podobna raziskovanja socialnega delavca niso tolike potrebna sodniku, ki priaer še vedno v glavne« obravnava le s stališča kaznivega dejanja, so pa ne-dvoano eno najpoaeabnejših sredstev za uspešno delo vzgojnega osebja KPD pri resocializaciji obsojenke. Poročilo e vedenju obsojenke pred kaznivi« dejanje« se« proučevala nazadnje. Ne zaradi tega, ker je bil tak tudi kronološki red dobivanja podatkov, pač pa zato, ker so ta poročila zelo kratka. Postopek dobivanja teh poročil je sledeč: po prihodu obsojenke v KPD piše uprava KPO na postajo Ljudske at lice, ki je na obaočju njenega bivališča, naj zbere potrebne podatke. Postaj a LM pošlje nato enega svojih službujočih «i lični kov na »esto, kjer te podatke lahko dobi .Odgovori, ki jih nato sporoči upravi KPO, so navadno zelo kratki. Toda tudi teh poročil ni bilo v vseh osebnih spisih. Kot priaer naj navede« le nekaj glavnih aisli (ne dobesednih prepisov),ki jih vsebujejo taka poročila: A.F. je politično brezbrižna, pri ljudeh ni priljubljena zaradi grobega in nevljudnega nastopa. - L.P.: politično ni delovala, rada je obiskovala kavarne in zabave s plesoa. Precej krivde za njen prestopek nosijo tudi starši,ki ji niso dali dovolj vzgoje. Tudi njena sestra je v »oralne« pogledu na slabe« glasu. S starši se obsojenka dobro razuae. • Z.T. je nagnjena k pijači. Tudi pred kaznivi« dejanje« je bila vedno v vinjene« stanju in ljudje jo iaajo za kronično pijanko.Delikt je izvršila v vinjene« stanju, ko se je vračala z žganjekuhe pri sosedu. Ljudje jo zaradi te napake niso dosti upoštevali. Ne zanika« velike vrednosti takih podatkov, ki kažejo na neke človeške strasti,-navade, slabosti itd. Vse to gradivo se je dalo koristno uporabiti za selekcijo. Pomanjkljivosti teh poročil pa so v te«, da so navadno zelo enostranska, kajti največkrat kažejo le človekove slabosti, na pa tudi njegovih pozitivnih strani. Pogosto tudi ni znano, kdo je dajal izjave. Mnogokrat se tisti, ki išče podatke, zadovolji le s pripovedjo ene saae osebe, ki seveda izrazi svoje subjektivno Mišljenje. Navedeni priieri kažejo tudi, da vsebujejo poročila le frag«ente iz človekovega življenja, le posaaezna dejstva, ki skoro nikoli niso povezana s svojini vzroki. Najaanj, kar bi bilo treba storiti za izboljšanje teh poročil, in to ne sa*o zaradi selekcijskega dela, pač pa zaradi prevzgojnega dela sploh, bi bilo, da «iličniki,ki ta poročila zbirajo, poznajo njihov namen.Šele v te« priaeru bodo lahko razu«eli,kaj vse nora poročilo vsebovati, kje so objektivni viri podatkov in zakaj ni ponenbna le negativna stran človeka. V ta nanen bi aorali dobiti nekaj dodatne izobrazbe v krajših strokovnih tečajih in seat nar ji h. Zbiranje teh podatkov po organih LM pa je le začasen izhod, ker pravi load tega dela ne norejo opravljati ti organi. Proble« je nožno rešiti le tako,da bodo naša sodišča sprejela socialne delavce med svoje redne uslužbence. Tedaj bo mogoče vse potrebne podatke v obliki socialne anamneze zbrati že pred obsodbo in jih nato priložiti osebnemu spisu obsojencev. Iz dosedaj povedanega, posebno iz prikaza vseh sestavnih delov osebnega spisa je razvidno, da si ni mogoče ustvariti dovolj objektivne podobe osebnosti. Ker je gradivo obsodbe najobširnejše in najtemeljitejše, je pač najbolj vidna le tista stran osebnosti, ki odseva iz kaznivega dejanja, in pa tiste razmere oziroaa okolje storilca, ki so obstajale v času tega dejanja. To pa je za objektivno podobo osebnosti premalo in ta poaanjkljivost se kaže tudi kot objektivna slabost zečetne faze selekcij • skega dela. Kljub temu je bilo mogoče že po študiju spisov izločiti primer kronične pijanke Z.T. Njena nagnjenost k pijači pač ni mogla biti dovoljno poroštvo za Življenje v odprtem domu. Razen tega je bila ženska že precej v letih in se ni dalo računati ha večje prevzgojne vplive v tea poqledu. Tudi pri ser l. A. sen izločila na osnovi osebnega spisa. Na to sta vplivala dva razloga: ozadje kaznivega dejanja (ne toliko kaznivo dejanje samo) je bilo tako nizkotno, da se« upoštevala tudi njeno razoeroaa kratko bivanje v zaprte« KPD in se® jo zato izločila. Poskusila je namreč uboj svojega 10-®esečnega nezakonskega otroka, ker je bila sart tega otroka pogoj, da bi se poročila s človeka«, ki ni bil o-če otroka. Otrok je sicer uarl, ni se pa aoglo dokazati, da je uarl prav zaradinje-nega posredovanja. Bila se« mnenja, da je še prezgodaj za njeno premestitev v odprti do«. 3. Osebni razgovori z obsojenkami Osebni razgovor z obsojenkami bi bil potreben, tudi če osebni spisi ne bi iaeli o-menjenih pomanjkljivosti. Dotedanjo podobo obsojenke sea morala dopolniti še tako, da se« spoznala njeno subjektivno stanje. Do tega pa lahko pripoaore le osebni stik Tudi K. J. Scudder piše na podlagi svoje prakse sledeče: "Nekaj napak v selekciji bi lahko spravilo v nevarnost ves progra« nove struje v penologiji. Bilo je zelo odgovorno izbrati prvih 34 stanovalcev. Nekaj dni sao preživeli v Saint Quentinu (za prti kazenski zavod - op.prev.) in pregledovali stotine dossierjev. Ti prvi ljudje bi »orali biti povprečno inteligentni, telesno krepki..., ne bi smeli iaeti za seboj pobegov in poboljševalniških izkušenj. Imeti bi aorali predvsem dobra priporočila iz zapora. Vztrajaj! sao pri osebne« intervjuju z vsaki« človeko« in to j« bila velika poaoč Ja našo selekcijo." 1) a) Priprava razgovora Pred razgovorom se ja zastavilo vprašanje, kaj želimo z razgovorom doseči,in v zveži s tem, kako naj razgovor poteka. 1 1) Kenyon J. Scudder: Prisoners Are People. Doubleday i Com. INC., Garden City, N.Y. 1952. Str. 4k. Z razgovoro* sen hotela spoznati nekaj pomembnejših osebnostnih potez obsojenke.Ker se osebnost razvija pod vplivom okolja, dispozicij in lastne aktivnosti .razgovor pa je moral vsebovati v glavnem vsaj prvo in zadnje vprašanje, zaradi tega se je bilo treba seznaniti z nekoliko skrčeno življenjsko zgodovino obsojenke. Na tej izhodiščni točki sen s poaočjo že zbranih izkušenj in dognanj o socialni anketi, ki se* j|0j}0 q iu^91ope[tu oijabjs CVJ T- CSJ - CVI CVI Osi r- CVJ CVJ "O - C c* -H co <Ž> CD > C N fO CTJ N * o ra "O > >■ - - a 5 c c« x x-> - - - - - - - - i c c« -SC to - X - - - - - - Pravna kvalifikacija }S0U -z[op oupejn jedoz - - - - - eCposoAEjd jadoz - efuezotiiajd ut ipnfi' jsoujBA jedoz x— efuejouiejd ouqesez ill oueqznjp jedoz - - - X - x— - OA}S -jEpodsofi’jeu jedoz °l»l ui efu8[[Aij; jedoz - - - - - - - - OABjjp ui *pnft jedoz efuBfep’ze)) n— (uzevf i| i)|su i[d jos ip o Csj - - co CVJ X CVI Štavi lo kazni v povratku X— e >o C- •— o. >• - - - - - - - - n— - - - X - - - - - - C- Vrsta kazni strogi zapor - - n— - - n— - - X— - - - - - - - - X i h »sl Q. X— - - Prestaja kazen nese- cev CD CD UD CD co - r- CVI co *- o r~- oo r—• O) cr» r— co - 1— Csi * Vi) CVJ m CO co - UD r~- - CSJ LO co co co co CVJ Veli kost kazni S ž e o - UD UD CVJ *- UD UD o CO LO LO - r~ Csi CD o CVI vO CD CVJ CD CD -a- *- :E “ .5 Q_ """ OC cxT rvi cd -• s h— n ”3 ►rvj H— 3EZ >co 3E_ tr. ac LU > on i-A_ < rsj • -S. CO «*a: cr 3E1 U- *>111«« e20)i®i r_ CsJ CO -4" LO UD 1— oo CTi o - CSJ co lO UD r- a S. S ••—% m > cr O) o. «3 O) Priloge ANKETNI LIST (v veljavi v Sasu Izdelave elaborata) obsojenca, ki se predlaga za sprejea v odprti kazenski poboljševalni doa. I. SPLOŠNI PODATKI s Prliaek, očetovo lae in iae: Datua in kraj rojstva: Poreklo (podatki o starših, njihov poklic, preeoženjsko stanje, način življenja, o* kolje, bratje in sestre, nagnjenost k alkoholu): Preaoženjsko stanje (opis preaoženja, višina aesečnih dohodkov obsojenca in družinskih članov pred obsodbo Irt po njej): Stan (sanski, poročen, vdovec, ločen, živi v priležništvu): Število in rojstno leto nepreskrbljenih otrok: Ali prejeaajo otroci otroški dodatek: Zdravstveno stanje prej: in sedaj: Telesni nedostatki: Delovna sposobnost: Šolska in strokovna izobrazba: Poklici in zaposlitve pred obsodbo (naziv podjetja ali ustanove, kaj je delal,kje je delal, odnos do dela, plača itd.): Prejšnje kazni (navesti kazniva dejanja, kazni in kazenski poboljševalni zavod, kjer je prestajal kazen): '* Drugi podatki o življenju (opisati detinstvo, Mladeniško dobo, službo v vojski,vzgojo, način življenja, politično preteklost, značaj - razburljivost, naglost, rodbinsko življenje, discipliniranost, eoralnost): II. PODATKI 0 KAZNIVE« DEJANJU IN KAZNI: Kratek opis kaznivega dejanja (po sodbi, člen KZ, pravna kvalifikacija, škoda in dr.): Vrsta in višina kazni: Selekcija obsojenk za odprti do« Nastop kasni in njen konec: Činitelji, ki so vplivali na izvršitev kaznivega dejanja (situacija, nagnjenost h kaznivi« dejanje«, odnos «ed prejšnji« zadržanje« in kaznivi« dejanje«, alf je šlo za reden razvoj k pokvarjenosti ali o neke« prelomu s prejšnji« življenje«, kako dolgo je trajal razvoj pokvarjenosti od prvega prestopka do izvršenega kaznivega dejanja, afekt - strast in drugo): lil. MNENJE IZVEDENCEV IN PREISKOVALNIH ORGANOV: IV. RAZGOVOR Z OBSOJENCEM 08 NASTOPU KAZNI: patu« sprejeaa v kazenski poboljševalni do«: Razgovor je bil dne: a) poročilo o razgovoru: b) ocena posvetovalnega odbora in sklepi glede postopka z obsojence«: V. POSTOPEK Z OBSOJENCEM V KAZENSKEM POBOLJŠEVALNEM DOMU: Odnos do delovne obveznosti (širši opis - zadržanje pri delu, kako obvlada delo,i-niciativa in vnena, izpolnjevanje nor«, odnos do vodje pri delu in do paznika,vzgojiteljev in drugih obsojencev pri delu): Pohvale in nagrade; Ponašanje (odnos do hišnega reda, vpliv opoafnov in disciplinskih kazni, odnos do uslužbencev, odnos do zunanjega sveta: dopisovanje, odnos do saaega sebe in nasta-nitve, razvoj osebnosti in volje, »orala, čustvovanje, varčevanje, razsojanj e,razvoj v saaostojno življenje): VI. ZAKLJUČKI Mišljenje posvetovalnega odbora o razlogih in aožnostih za napotitev obsojenca v odprti kazenski poboljševalni do«: V , dne Člani posvetovalnega odbora: Sklep koaisi je Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS: Predlog koaisije o saeri gleda nadaljnjega postopka z obsojence«: Ljubljana, dne Člani koaisije: PH loge PREDLOG za ANKETNI LIST obsojenke, ki se predlaga za spre j e« v odprti KPD. I. OSEBNI PODATKU Priieek, očetovo i«e, 1«e: Datu« in kraj rojstva? Naslov zadnjega bivališča? Izobrazba: Poklic: Stan? število mladoletnih otrok? Sedanje zdravstveno stanje: II. POOATKI 0 KAZNIVE« DEJANJU: Kratek opis kaznivega dejanja (član KZ, opis storitve, škoda, aotiv)? Vrsta in velikost kazni: Začetek in konec kazni: Mnenje izvedencev pred obsodbo: Prejšnje kazni: III. ŽIVLJENJSKA ZODOVINA; (Zajeti aora zlasti specifična vprašanja, ki so posebno poaeabna za spoznavanje raz* voja klientove osebnosti, za spoznavanje njegovih čustvenih odnosov, njegovih odno* sov do ljudi v svobodi in odnosov do lastne osebnosti, za spoznavanje znožnosti, ki jih iaa za vzpostavljanje socialnih kontaktov in za spoznavanja interesov, aotivov, nagnjenj in prizadevanj, ki usmerjajo njegovo življenje). IV. ŽIVLJENJSKI RAZVOJ OBSOJENKE V KPD: (Prvi razgovor, opazovalna doba, naslednji razgovori, sklepi posvetovalnega odbora, koliko so vsklajeni pozitivni interesi obsojenke s sklepi posvetovalnega odbora,po- Selekcija obsojenk za odprti doe moč in nasveti, ki jih je dobila obsojenka, odziv obsojenke na razgovore in poaoč). Izpopolnjevanje splošne in strokovne izobrazbe: Kulturno-umetniško delovanje: Pohvale, nagrade in disciplinske kazni: V. UTEMELJITEV PREDLOGA ZA SPREJEM V OOPRTI KPO: Predlog: Obrazložitev predloga: - Starost, izobrazba, stan obsojenke - Ocena kaznivega dejanja - Ocena osebnosti obsojenke • Ocena prevzgojnega procesa Mnenje psihologa (v posebnih primerih, če je bila obsojenka v psihološkem obravnavanju): Datum: Socialni delavec (ali oseba, člani posvetoval- ki je delala pri selekciji) nega odbora: in psiholog (kolikor daje - mnenje) Sklep komisije Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS: Datum: člani komisije: Uporabljena literatura UPORABLJENA LITERATURA 1. Ribičič Mitja; Poročilo državnega sekretarja za notranje zadeve na zasedanju Ljudske skupščine LRS. Slovenski poročevalec 29.1.1955. 2. Ribičič Mitja! Oeset let v službi ljudstva (Govor na svečani akadeaiji 12.V. I954).Kriminalistična služba 1954).Str.115. 1. Saksida Stane: 0 motivacijskih mehanizmih in frustraci jskih stereotipi h.Kriminalistična služba 1957/2. 4. Dr.Turnšek Viktor: Izvrševanje prostostnih kazni na Švedskem. Kriminalistična služba I955/8-I2. 5. Or. Vodopivec Katja: Socialno delo v kriminologiji. Kriminologija v kazenskem pravosodju. Ljubljana 1957. 6. Or.Vodopivec Katja: Metodika. Višja šola za socialne delavce, Ljubljana 1957. rokopis. 7. Elkin Winifred A.: The English Penal System. Pelican - Penguin Books,Harmonds-worth Middlesex 1957. 8. Glueck Sheldon and Eleanor T.: Early Detection of Future Delinquents. The Journal of Criminal Lav, Criminology and Police Science, July-Aug. 1956. USA. 9.. Glueck Eleanor, Ed.0.5 Can It Be Done? Spotting Potential Delinquents.Research Associate Juvenile Delinquency Project. Harvard Law School. 10. Rebou1 Marcel: Grandeur et mis&res de l'experience Toulousaine de la "Probation". Revue de science criminelle et de droit penal compare 1954/3. 11. Scudder Kenyon J.prisoners Are People. Doubleday and Company, INC, Garden City, N.Y. 1952. 12. Taft Donald R.: Criminology a cultural interpretation. Nev York 1953. 13. Watson John A.F.: Upoznavajte zatvorenika (prevod sa engleskog). 1951. Štampano kao rukopis. 14. Yen Ching - Yao: China's New Prison System. China Reconstructs. Peking, November I957. 15. Osnutek pravilnika 0 unutrašnjem uredjenju i kučnom redu u otvorenim kazneno-- popravni« ustanovama. Državni sekretariat unutrašnjih poslova NRH, 1957. 16. Pravilnik o hišnem redu v kazensko-poboljševalnih domovih. Uradni list FLRJ 1957/52 17. Psihološka analiza obsojenk v KPD v Brestanici. Kriminalistična služba 1956/2-3. 18. Priporočilo I.kongresa OZN za preprečevanje zločinov in postopek z obsojenci. Poglavje! Odprti kazensko poboljševalni zavodi. Ženeva, 22.avg. - 3.sept.1955.-Poročilo sekretariata. Združeni narodi. Oddelek za ekonomske in socialne posle. 19. Zakon o izvršitvi kazni FLRJ, 1952. 20. Kazenski zakonik FLRJ, 1951. SELECTION OF WOMEN OFFENDERS FOR AN OPEN REFORMATORY IN SLOVENIA (By Ada Klanjšek) Summary The endeavour to humanize our penal system as much as possible and to rehabilitate the largest possible number of offenders has brought a new form of penal institutions. An open reformatory for male offenders in Slovenia has already been in operation for two years and has yielded qood results. When we decided to establish an open type penal reformatory for women at !g I joined the staff of the prison for women in the capacity of a social work for the purpose of selecting female offenders for the open institution. We bore in mind the principle and definition of the open type prison elaborated at the first UNO Congress for prevention of criminality and treatment of offenders. Hy worw is the result of consultations with native experts in the field of treatment of offenders, of the study of our own and foreign literature on the subject and of the observation of offenders and conversations with them. Before proceeding to selection we formulated the principles by which we were to be guided in our choice. The character of the institution and the conditions under which it was established compelled us to formulate objective and personal criteria. With regard to the objective criteria we established the following: 1l The convict should not be a recidivist who has repeatedly been sentenced for the same kind of offence. 2) Convicts sentenced for offences seriously impairing our economic development at a given time should not be admitted. This is in pursuance of the principle of general prevention e.g. offences in business matters. 3) The other types of offences should not be taken as a criterion for admission to the open institution. 4) Convicts who have families and who have already served an appreciable term of their sentence should especially be taken into considaretion. In appreciating an individual convict, however, the social worker must also take into consideration personal criteria. The most important quality is adaptabi lity to the new semi-free conditions. This adaptability can be expected only from persons who are emotionally fairly stable, possessing sufficient selfnespoct, individuals capable of forming social contacts and not morbidly attached to persons outside the prison that they might live under constant emotional strain urging them to escape. Although in our penal system the open prison is a very important mental hygienic measure, the criteria envisaged also the curing of some psychological lesions resulting from a longer period of imprisonment. But the fact that the capacity of the institution is for the time being limited to twelve persons rendered the selection more difficult. It was necessary to decide between convicts with psyhological tensions and those who by their personal type were better suited to life in an open prison. The recidivists and the possibility of including them in the new institution presented a special problem. Although recidivists were not rejected on principle, the professional offenderes were excluded from selection because of the limited capa -city of the institution and the relatively large number of offenders fulfilled the other conditions. But it is precisely that type of recidivists who would provide us with the most precious material for preventing recidivism if we could study their reeducational and adaptational process. Only the inclusion of professional crimirak in this form of treatment would represent a considerable success in our effort for their final social rehabilitation. Of course, the adopted criteria will have to be modified in future to remain in keeping with our economic and social development and the capacity of relevant institutions. The first stage of selection in accordance with the objective criteria was based upon the records of convicts. In this way 21 convicts were selected for further con-si deration. Selection based on personal criteria was carried out in two senses. Each case had first to be investigated by the help of the records. This was supplemented by personal interviews with the convicts. I encountered the first difficulties in looking through the personal records as these do not contain social histories. This deficiency must be attributed to the fact that so far there have been no social workers in the courts. I had to fill up this gap in subsequent interviews with the convicts because certain particulars concerning social history are indispensable for the recognition and understanding of the personality of the offender. In spite of their deficiency I could exclude from further consideration one convict who was addicted to alcoholise and another one because of moral depravity of her offence. The remaining 19 convicts I interviewed individually trying to establish the basic personality traits. I worked out a special scheme for these interviews which inclu -ded questions concerning; 1. the convict-s childhood relations with people in her immediate and wider surroun-dings; 2. professional training and employment; 3. the convict's relations with her surroundings in later years and the foundation of her own family; 4. her own and her family's state of health; 5. questions which would throw light upon her present mental condition. As I purposely avoided questions which touched upon the offence for which theyhadbeen convicted, the talks proceeded in a fairly unconstrained atmosphere. I established that in most cases the social worker enjoys an unusually favourable position when dealing with offenders. Their own need to talk over their personal problems and the casual and simple approach of the social worker makes the offenders exceptionally willing to talk about themselves. Hereby the contact between the offender and the social worker is more quickly established and a relationship of confidence rapidly created. I established that the majority of offenders have spent their childhood in bad social conditions and unsettled family relations, which already at an early age adversely affected their emotional life. Their present emotional instability can be attributed to this fact. From the condition of the offenders and their surroundings at the time of the offence I ascertained that serious offences relieved emotional tensions. These tensions created a pressure and therefore the various offences were conditioned by a motive.This applies nearly to all the 19 convicts who had committed offences of various types such as theft, embezzlement, criminal abortion, exposure of their children,man-slaughter etc. When such offences have unpleasant consequences experience has shown that Selekcija obsojenk za odprti do® usually there is no red diviš®. And therefore a transfer to conditions of greater liberty becones a preventiveaeasure against frustration which night easily lead to renewed criminality on different grounds. Because of the short period allotted to observation it was more difficult to enter into the emotional and intellectual sphere of the convicts. Four cases, however,were obviously se gravely problematical that they ci.ed rthorough examination-by psychological methods (hechsler-Bellevue test and Rohrschachs Diagnostic tables)...... This work for all >four convicts was entrusted to a psychologist. On the strength of these tests two of these cases had to be eliminated because of pronounced asocial behaviour and sexual anormality. These two convicts were well below the average mean in intelligence (IQ 73 and 76). In this way H emotionally fairly stable convicts were selected for transfer to the open prison. They were capable of assuming personal responsibility for their behaviour. They were also capable of establishing more or less active social contacts. In the selection of the convicts the activity of the social worker must rest upon teamwork including a psychologist, pedagogues, doctors,the administrative staff of the institution and the persons in charge of workshops. The lack of expert personel in our prison reformatories presents a real difficilty. As soon as such personnel is available the procedure of selection will likewise have to be modified. This would apply more especially when objective conditions would permit us ton include minor cases of recidivism. The open prison is located in a special building at some distance from the ordinary penal reformatory. It stands in pleasant grounds and the convicts have opportunity to get in touch with the normal life of their neighbours (the presence of children, family life, domestic animals). The capacity of this institution is still limited, but we shall be able to double the number of available places if we succeed in acquiring two more flats in the building which are at present occupied. The convicts live in ordinary flats where they can live in small groups. The premises satisfy the demands on hygiene and are reasonably comfortable. But they lack variety in their furnishings and that individual note which would provide a more homely atmosphere. In these flats we grouped the convicts on a basis of preliminary observation.Mutual sympathy, friendship and common interests were all taken into account. The convicts were greatly pleased with their transfer to the open prison. A great feeling of relaxation was the main result. The confidence shown them raised their sense of self respect and stimulated their better behaviour. The new surroundings brought them emotionally nearer to their own families. In some cases the transfer led to a considerable improvement in health especially where the transfer also represented a psycho-hygienic measure. The convicts became more friendly towards each other, the atmosphere of the institution became more placid and more homely and the convicts began to take an interest in a more pleasant arrangement of their flats. The opportunities for mutual annoyance, exploitations, taking advantage of each other, noise,shouting and quarreling were obviated because of the size of the premises and the number of the convicts in the rooms. As the social worker was only temporarily active in the selection of convicts, such of then as were not included in the selection became depressed. The daily return to their forner surroundings has a detrimental effect on the convicts who were transferred. The fact is that they have to go to work in the work -shops of the ordinary penal reformatory. Hereby they are exposed to the aggressive behaviour, anvy or the detrimental influence of other convicts. On the other hand their presence too, rouses certain personal negative inclinations in the convicts who live under a stricter regime. Some such reactions to this situation have shown that it is not advisable to let the inmates of the open prison nix with those of the penal reformatory. Eor the present, however, this is unavoidable because there is no other possibility of employment and technical training of the convicts. The institution is located in a rural neighbourhood, fairly underdeveloped, where farming is the chief occupation of the local population. Diversity of interests and of living conditions from which the convicts have come call for greater variety in the way of occupation also while they are serving their sentence. This, however, we can so far offer only within the framework of the prison workshops. An important part in the reeducation of convicts in the open prison is attributed to the organisation of their leisure time and the visits of their relatives and friends. In the organisation of their leisure time we strive to awaken ihet'own Iriiti atlvs and activity, it is for the pedagogue and the social worker to follow up this development, if necessary direct it and proffer assistance. The greater the personal activity of the convicts the quicker wasihe approach to social rehabilitation. The more frequent visits of their relatives in a relaxed atmosphere led to a stabilisation of their emotions and so the convicts were brought closer to a normal life in freedom. Ada Klanjšek Selekcija obsojenk za odprti kazenski poboljševalni dom na Igu Izdal Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Natisnila Zavod LR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožar -ski pot 12 in Zavod za statisti -ko OLO Ljubljana, Črtomi -rova 3a Natisnjeno v 200 izvodih maja 1960 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 0000042807G