SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 6	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	1	de	maržo	-1. maržo 2001
	 					
					
JURIJ PALJK
Po sprejetju zaščitnega zakona
Drnovšek v Vatikanu
Vsi, ki smo veliko pričakovali od tega zakona, smo bili že močno utrujeni od nenehnega zavlačevanja in prenašanja par-anientarnih razprav o njem. Zato je imel še n^]bo\j prav poslanec francoske manjšine v nmskem parlamentu, sedaj poslanec v evropskem parlamentu, Lucien Caveri, ko Je takoj po sprejetju zaščitnega zakona dejal, da je bil tak zaščitni zakon v sedanjem trenutku edini mogoč.
Povejmo še to, da je stranka Slovenska skupnost,, ki ima od vedno izjemno tesne stike s predstavniki manjšinskih strank v dniskem parlamentu, prav prek Cave rij a vložila svoj osnutek, svoj predlog zaščitna zakona, ki je seveda skozi rešeta in komisije najprej poslanske zbornice in nato še senata prišel močno spremenjen, čisto P° italijansko nedorečen in za lokalne uPrave neobvezujoč. Zato naj se bralec iz esredrye Slovenije ne čudi, če v časopisju ln drugih medijih slovenske manjšine v taliji ni zasledil kakšnega velikega veselja Pad zaščitnim zakonom in tudi ne pretirana navdušenja, ker je pač to še en dokaz Otrnjenosti zamejskega človeka slovenske Narodnosti, utrujenosti zaradi nenehnega boja za svoje neodtujljive pravice, ki mu jih Večinski narod načrtno odreka.
Kljub temu pa ne smemo pozabiti, daje Zaščitni zakon izjemnega pomena za vso slovensko narodno skupnost v Italiji in še Posebej za Slovence, ki prebivajo v Videmski pokrajini, se pravi: za Slovence iz beneške Slovenije, iz Rezije, Kanalskih in Terskih dolin, za vse tiste Slovence torej, katerim so doslej odrekali najosnovnejše Poznanje, in to tako, da so o teh Slovencih Vedno govorili kot o nekakšnih pripadnikih Pekih praslovanskih plemen, ki da sicer Pekiy slovenščini podobnega govorijo, Slo-Venci pa gotovo niso, ker da govorijo neke ''•'ste nerazumljivo ,,praslovansko narečje”.
Opozorili pa bi radi na dejstvo, ki je °stalo prikrito, namreč na nizko, nizkotno *P za vse Slovence izjemno žaijivo raven razprave najprej v italijanski poslanski Zbornici in nato v rimskem senatu, kjer so 'kvsničarji, neofašisti in predstavniki Berlusconijevega političnega gibanja Naprej talija prednjačili z nepoznanjem slovenske stvarnosti v Italiji, z žaljivimi predstavami 'P mnenji o Slovencih, da o lažeh in zgodo-'PPskih potvarjai\jih niti ne govorimo, ko so
Slovence, ki živimo v Italiji, nekateri kar zmerjali s pobijalci, ,.slovanskimi komunisti” in še kaj bolj grobega bi se našlo.
Zakaj je pomembno to poudariti, namreč to rovarjenje in žaijivo ravnanje s Slovenci? Predvsem zato, da se zavemo, da je pred slovensko manjšino v Italiji še izjemno težka pot uveljavljanja in udejanjanja zaščitnega zakona v Italiji, saj je, kot smo že rekli, zaščitni zakon nedorečen in lokalnih uprav ne zavezuje. Mimogrede povejmo, da slovenska manjšina nima zagoto-voljenega izvoljenega predstavnika na nobeni ravni, ne na lokalni ne v rimskem parlamentu, in je zato zaščitni zakon za slovensko manjšino daleč od ravni zaščite, ki jo italijanska manjšina uživa v Sloveniji! Vemo pa, da imamo Slovenci prav na Goriškem, na Tržaškem in na Videmskem veliko, največ težav prav z lokalnimi upravami, z lokalnimi političnimi silami, ki nam niso naklonjene in bodo napele vse moči, da nam bodo onemogočale izvajanje zaščitnega zakona. In končno odločno povejmo še to, da Italija s sprejetjem tega zaščitnega zakona ni naredila ničesar velikega, ampak je izpolnila samo mednarodne obveze, ki bi jih morala sprejeti in izpolniti že pred vs:y tridesetimi leti!
Hvaležni pa smo in moramo biti Slovenci v Italiji Cerkvi, tej naši tihi ustanovi, ki je vedno našla prostor za nas in smo se v njej čutili enake z drugimi, ki nam je vedno pomagala, da smo prebrodili najtežje trenutke, in to tudi na narodnostnem področju. Ne smemo pozabiti na prizadevanja velikih Furlanov, ki so v zadnjem hipu v rimski senat poslali pismo vsakemu senatorju, v katerem so jih pozivali, naj zaščitni zakon sprejmejo. In kako bi danes lahko pozabili na prizadevanja tržaškega škofa Ravignani-ja, goriškega nadškofa De Antonija in dosedanjega videmskega nadškofa Battistjja, da bi bil zaščitni zakon za Slovence končno že sprejet? Predvsem pa moramo biti Slovenci v Italiji hvaležni slovenskim duhovnikom, brez katerih nas danes več ne bi bilo. Upam si zapisati, da brez njih tudi zaščitnega zakona ne bi bilo in končno tudi to, da so prav oni tista živa vez, ki potrjuje pravilo, da slovenska manjšina v Italiji ne bi preživela, če se ne bi močno opirala na slovensko državo in na slovensko Cerkev.
Družina, št. 9 (okrajšano)
,,Velik napredek” ali obstanek na pol poti?
V Ljubljani so se končala tridnevna Ugajanja petih držav naslednic nasledstvu j1('kdanje SFRJ. „Na srečanju nismo spreje-sPlošnega sporazuma nasledstvu ali do-01'enih sklepov, vendar pa smo naredili 'Teji napredek kot na katerem koli ses-^u doslej,” je po sestanku povedal med-"arodni posrednik sir Arthur Watts.
Vodja slovenskih pogajalcev dr. Miran e.iak pa je dejal, da ni povsem zadovoljen, f^i so ..nekateri odprli vprašanja, katerih je ze dosežen dogovor. Drugače pa smo se ''-agreli, naredili inventuro, načeli vprašanja ncknj tudi naredili, minus pa je to, da ostali na pol poti. Če bi srečanje tri dni, bi mogoče naredili kaj ts je na časnikarski konferenci
več ”
povedal, daje bil to prvi vsebinski sestanek po skoraj dveh letih. ,,Zdaj smo zelo blizu dogovora delitvi arhivov, precej blizu smo tudi sporazumu delitvi premoženja v baselski Banki za mednarodne poravnave (BIS), prepričan pa sem, da smo zelo približali stališča tudi glede sporazuma, s katerim bi začeli deliti veleposlaništva in konzulate v tujini,” je zatrdil.
Ključ, po katerem bi delili premoženje v BIS, zaradi vztrajanja BiH in Makedonije, očitno ostaja eden ključnih spornih problemov.
Tudi Watts je v odgovoru na časnikarsko vprašanje povedal, da dogovora ključu tokrat niso dosegli. Predstavnik BiH pa je na vprašanje, ali so uradno predlagali spre-
V Vatikanu se je v okviru obiska v Rimu mudil predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek. Sprejel ga je državni tajnik Svetega sedeža Angelo Sodano. Srečanje je bilo namenjeno tudi pogovoru o ureditvi odnosov med katoliško Cerkvijo in slovensko državo. Omenjeno vprašanje je že nekajkrat zastalo, saj se vladna koalicija ne more in ne more dogovoriti o političnih izhodiščih za reševanje tega problema.
Ureditev odnosov med Cervkijo in državo je že stara zadeva. Za to si prizadeva tako katoliška Cerkev v Sloveniji kot tudi slovenska država, ki želi biti primerljiva drugim evropskim državam. Sam postopek pa je dolgotrajen in zapleten zlasti zato, ker je imela prejšnja oblast izrazito negativen odnos do Cerkve in verstev nasploh.
Že pred leti sta bili oblikovani cerkvena in vladna pogajalska skupini, ki naj bi pripravili vse potrebno za ureditev omenjenih odnosov. Izhodišča so bila že večkrat pripravljena, prav tako tudi okvirno besedilo sporazuma. Prvi otipljiv uspeh večletnih pogajanj je Soglasje o pravnem položaju Cerkve v slovenski državi, ki sta ga 1. februarja 1999 podpisala predsednika obeh
komisij minister Tomaž Marušič in sedanji mariborski škof Anton Stres. Omenjeni dokument je hkrati tudi izhodišče za sklenitev prvega mednarodnega sporazuma med Svetim sedežem in R. Slovenijo.
Kot je sprva kazalo, naj bi na podlagi tega soglasja že kmalu podpisali prvi delni sporazum med Svetim sedežem in slovensko državo. To bi se lahko zgodilo ob zadnjem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Komisiji pa sta delo okvirno končali šele lani spomladi. Namesto da bi delo pripeljali do konca, so nekateri predstavniki političnih strank v javnosti začeli napadati besedilo, kar je zaustavilo nadaljnja pogajanja. Sledile so volitve. V teh dneh so stranke vladne koalicije spet začele razmišljati o nadaljevanju pogovorov. Vzporedno s tem se v javnosti pojavlja nestrpnost do vsega, kar Cerkvi v normalnih demokracijah pripada.
Tako da se verniki doma in zunaj sprašujejo, ali ima vlada sploh voijo rešiti ta problem. A brez tega ne bo Slovenija prišla v Evropsko zvezo. Torej tudi nima resne volje za vstop? Je vse govorjenje le pesek v oči?
mmt
Vrnitev odstopivših
Poslanski skupini SDS in NSi sta se odločili za ponovne kandidature svojih poslancev na predsedniška in podpredsedniška mesta v delovnih telesih in za kandidaturo Mihe Brejca za podpredsednika DZ. To je posledica sprejetja sprememb poslovnika, ki zdaj omogoča, da lahko že tretjina (prej polovica) članov obeh nadzornih delovnih teles zahteva od pristojnih organov dokumente oziroma nadzor uporabe posebnih metod in sredstev vamostno-obvešče-valnih služb. Predsednik DZ Borut Pahor (ZLSD) je ob tem isyavil, da se s temi kandidaturami praktično zaključuje dolgo iskanje soglasja, ki pa je zdaj vendarle doseženo.
Poslanska skupina SDS tako predlaga za predsednika komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Jožefa Jerovška, za predsednika odbora za
membo ključa IMF, povedal, da s tem ključem niso zadovoljni. „Mislimo, da sestava tega ključa ne ustreza splošnim načelom, na katerih bi morala temeljiti sukcesija. Pričakujem, da bomo v prihodnje dosegli kompromis v tem.” Predstavnik Makedonije pa je pojasnil, da so „delegaclje tokrat pokazale več razumevanja za njihov položni".
Na vprašanje, ali je realno pričakovati, da bi na naslednjem sestanku v Bruslju podpisali splošni sporazum nasledstvu, je Mejak povedal, da bi lahko sprejeli tri sporazume o arhivih, delitvi premoženja v BIS in veleposlaništvih. „Slovenci smo znova vztrnjali pri tem, da če ima kdo kakšne pripombe na tri dokumente, nni jih pošlje Nad. na 4. str.
obrambo Rudolfa Petana in za predsednika komisije za Slovence po svetu Franca Pukšiča
Na čelu delegacije DZ v parlamentarni konferenci Srednjeevropske pobude naj bi bil Pavel Rupar, pridružitvene delegacije v parlamentarni skupščini Nata pa Andrej Vizjak. Franc Pukšič naj bi postal podpredsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, Pavel Rupar podpredsednik odbora za notranjo politiko, France Cukjati podpredsednik odbora za zdravstvo, delo, družino, socialno politiko in invalide, Miha Brejc podpredsednik odbora za zunanjo politiko, Bogomir Zamernik podpredsednik odbora za infrastrukturo in okolje, Jože Tanko podpredsednik komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ in Andrej Vizjak podpredsednik odbora za finance in monetarno politiko.
Poslanska skupina NSi pa predlaga Janeza Drobniča za predsednika komisije za peticije, Andreja Bajuka za predsednika odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ in Lojzeta Peterleta za predsednika komisije za evropske zadeve. Podpredsedniško mesto v odboru za infrastrukturo in okolje pa naj bi zasedel Alojz Sok.
Predlagane kandidature sta poslanski skupini SDS in NSi že posredovali komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Po besedah njenega predsednika Jožefa Školča (LDS) bi jih bilo nekatere celo mogoče obravnavati in uvrstiti že na dnevni red potekajoče seje DZ, če bi se poslanske skupine tem uskladile. Zagotovo pa na tej seji ne bi bilo mogoče obravnavati kandidature Mihe Brejca za podpredsednika DZ.
STRAN 3:
Dobro napisana naloga!
Zgodilo	se	je
Iz življenja
SLOVENSKA IMENA V TRSTU
Tržaški občinski odbor je sprejel sklep, s katerim je uradno poimenoval 55 ulic in trgov; 24 izmed novopoimenovanih ulic in trgov bo nosilo slovenska ledinska imena ali imena vidnih osebnosti iz slovenske kulture in zgodovine. Podžupan Roberto Damiani je dejal, da je s tem ,,vsaj delno” popravljena krivica do tržaških Slovencev.
OBISK NA KOROŠKEM
DVQJEZIČNI POUK
V skladu z odločbo avstrijskega ustavnega sodišča, da se dvojezični pouk razširi s treh na štiri razrede osnovnih šol, je šolska strokovna komisija sklenila, da bo z novim šolskim letom tudi v četrtem razredu ljudskih šol pri pouku v razredih, kjer je manj kot sedem učencev prijavljenih k dvojezičnemu pouku, prisoten drugi učitelj, ki je kvalificiran za dvojezični pouk. Odločili so se tudi za oblikovanje mednarodne ocenjevalne komisije, ki bo spremljala novi način poučevanja.
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Na mesto varuha človekovih pravic je bil izvoljen sociolog Matjaž Hanžek. Njegovo kandidaturo so v razpravi podprli predstavniki vseh poslanskih skupin, razen SLS+SKD. Ob glasovanju se je večina poslancev te stranke vzdržala, med 82 navzočimi pa je sicer za izvolitev glasovalo 73 poslancev, trije pa so bili proti. Slovenija je tako približno pol leta po preteku mandata prvemu in edinemu varuhu doslej Ivanu Bizjaku in po dveh neuspelih poskusih -najprej je DZ julija lani zavrnil kandidaturo Ivana Bizjaka, nato pa je neuspeh decembra doživela še Darja Lavtižar Bebler - le dobila novega ombudsmana.
PASTIRSKO PISMO
V slovenskih cerkvah so brali drugi del pastirskega pisma slovenskih škofov, v katerem ti po običaju zadnjih nekaj let pred začetkom postnega časa predstavijo svoj pogled na nekatere aktualne probleme v družbi. V prvem delu pisma prejšnjo nedeljo so škofje največ pozornosti namenili vprašanjem socialne pravičnosti, solidar-
nosti in poštenja, v drugem delu pisma pa so govorili o pojavu korupcije.
Tone Mizerit
O KONGRESU STRANKE SLS+SKD
Državna sekretarka na MZZ Magdalena Tovornik je na avstrijskem Koroškem obiskala slovenske organizacije in ustanove. V Šentjakobu se je srečala s slovenskimi člani zvezne šolske komisije, ki bo 22. februarja na Dunaju razpravljala o reformi dvojezičnega šolstva na Koroškem.
Za zaprtimi vrati je potekala seja glavnega odbora SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, na kateri so posebno pozornost posvetili bližajočemu se „pozdružitvene-mu” kongresu stranke, ki bo 3. marca v Murski Soboti. Na kongresu bodo med drugim izvolili tudi novega predsednika stranke. Kdo bodo kandidati za novega predsednika, še vedno ni dokončno znano. Predsednik glavnega odbora Janez Podobnik, ki je bil predlagan za več funkcij v stranki, poudarja, daje ta odločitev vezana na dogovor v stranki. Franci But. in Jože Duhovnik pa sta se že odločila, da se bosta potegovala za predsedniško mesto.
NOVA SLOVENIJA
Tajništvo Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke (NSi) je v sodelovanju s poslansko skupino stranke pripravilo javno tribuno, katere osrednji namen je bil upokojencem pojasniti, kako decembra lani sprejeta novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju posega v kakovost njihovega življenja. Udeležencem -zbralo se jih je približno 30 - sta spregovorila svetovalec poslanske skupine NSi Marko Štrovs in poslanec NSi Janez Drobnič. Prvi je med drugim menil, da je zmagovita koalicija s sprejetjem novele ,,udarila po upokojencih kot še nikoli”, Drobnič pa je navzoče pozval, naj se vključno v upokojenska društva oz. n;y bodo bolj aktivni v t.i. civilni družbi, „se vključijo v levičarske projekte in jih razkrinkajo".
DESNICA PROTI SLOVENCEM
V konferenčni dvorani tržaške železniške postaje je pod naslovom Trst kot vrh italijanstva v srednji Evropi: ideje in načrti proti globalizaciji potekal posvet proti globalizaciji, ki gaje priredilo italijansko skrajnodesničarsko gibanje Forza Nuo-va (Nova sila - NS). To gibanje je napovedovalo tudi manifestacijo in povorko proti zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino in je nanjo povabilo skrajnodesničarska gibanja iz cele Evrope, a so oblasti shod prepovedale. Desničarski deželni koordinator gibanja za FurlanijoJulljsko krajino se je zaustavil pri vprašanju sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in poudaril, da tega zakona ogromna večina Tržačanov ne odobrava. Napovedal je, da bo NS začela z zbiranjem podpisov proti zaščitnemu zakonu.
Kreditni posli SLS
Konec januarja je devizni inšpektorat izdal odločbe o prekrških, ki sta jih pri financiranju Slovenske ljudske stranke storila Marjan Podobnik in Leon Gostiša, prvi kot predsednik stranke, drugi kot njen pomemben član, kazen pa je doletela tudi stranko kot pravno osebo. Podobnik in Gostiša sta bila namreč vpletena v najem in poplačilo kreditov v tnjini. Pa to še ni vse: nekdanji tajnik stranke Jaka Sever je bil na podlagi prijave deviznega inšpektorata osumljen kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin.
Devizni inšpektorji so ugotovili, da je SLS sklenila tri kreditne pogodbe s tujino. Prvi kredit je najela 17. marca 1993 pri posojilnici Bank Borovlje v višini 100.000 mark, drugega 15. februarja 1994 pri Bank Austria (v višini 700.000 šilingov) in tretje-
ga maja 1994 pri Zvezi bank v Celovcu (v višini 600.000 mark). Zadnji kredit je stranka registrirala pri Banki Slovenije, prvih dveh pa ne.
Devizna inšpekcija je pri pregledu zahtevala dokumentacijo, vendar naj bi jo bil Sever - po lastnih izjavah - uničil, inšpektorjem pa je uspelo dobiti le potrdili bank, da sta prva dva kredita v celoti poplačana. Zaradi gotovinskih poplačil - ki so popolnoma v nasprotju z zakonodajo - je devizni inšpektorat novembra 1999 podal predlog za uvedbo kazenskega postopka.
Direktor deviznega inšpektorata Hajnri-har je dejal, sta Leon Gostiša in stranka že poravnala kazen, Marjanu Podobniku pa je bila odločba vročena šele pred kratkim (na delovno mesto), tako da roki pritožbe še niso potekli.
Precej stara tradicija je kazala, da so v Argentini v političnem oziru poletni meseci zelo mirni. Ni pa to pravilo v veljavi zadnje čase, saj je bilo poletje, ki že odhaja, precej razgibano in kaže, da bo jesen vroča.
KAJ IMA PREDNOST
S prvim marcem se bo pričelo tudi redno zasedanje parlamenta. De la Rua ima že pripravljen tradicionalni nagovor, v katerem bo pozval politične sila, naj iščejo več soglasja v reševanju težkih problemov, ki jih ima država.
Vendar si od letošnjega zasedanja parlamenta ne moremo veliko obetati, čeprav se bo delovanje raztegnilo tja do 30. novembra. Vendar časovna doba nima veliko opraviti z delavnostjo. Po stari ustavi je doba zasedanja trajala od 1. maja do 30. oktobra. A mnogokrat so bili časi, ko so poslanci in senatorji v šestih mesecih izglasovali izredno število važnih zakonov. Letos kaže drugače: devet mesecev bo kar prekratka doba, če upoštevamo, kaj vse je treba storiti in kakšne so politične okoliščine, v katerih se bo delo razvijalo.
Eden bistvenih dejavnikov je ta, da se nahajamo v volilnem letu. Predvidoma bodo v mesecu oktobru volitve, na katerih bodo državljani zamenjali polovico poslanske zbornice in celoten senat. Upoštevati moramo, da čeprav bo volilna kampanja bolj kratka kot sicer, je treba računati, da bo vsaj tri mesece prej zelo težko doseči kvorum za veljavna zasedanja zaradi sodelovanja parlamentarcev na raznih volilnih zborovanjih.
Temu prištejmo še dejstvo, da tako v vladnem poslanskem klubu kot v opoziciji vedno obstaja kaka skupina, ki v ključnih zadevah misli po svoje in to izraža z odsotnostjo na zasedanjih.
In končno, najprej bo prišla na vrsto obravnava predsedniških dekretov, o katerih teče huda polemika. Prvi, ki je na programu takoj ob začetku zasedanj, je dekret o pokojninskem sistemu. Peronizem bo skušal ukiniti (seveda s podporo dela vladnih poslancev) nekatere posamezne točke, med njimi podaljšanje ženske delovne dobe do 65 let. Ker je bilo dekretov veliko število, se bo tudi njih pregled zavlačeval dolgo in bo debata huda.
VAŽEN JE VIDEZ
Tako je gotovo mislil predsednik De la Rua, ko je 25. januarja podpisal kopo dekretov in s tem pokazal, da vlada dela in da rešuje žgoče točke argentinske sedanjosti.
Isto so gotovo mislili tudi trije peronis-tični „veleguvemerji,“ ko so se v torek 20. februarja sestali v mestu Rosario. Carlos Ruckauf, Carlos Alberto Reutemann in Jose Manuel de la Sota so tako ustanovili alternativno oblast v peronizniu, da se zoperstavijo vplivu bivšega predsednika Menema.
Pisali smo že o tem poizkusu, ki je končno zagledal luč sveta. Srečanje je bilo bistveno politične narave, čeprav so podpisali tudi sporazum glede gospodarskih vprašanj, neke vrste „vladni program” ki ga želijo prikazati kot vredno alternativo na delovanje sedanje vlade.
Seveda je vse zelo splošno (razen vprašanje avtomobilske industrije, za katero imnjo guvernerji posebno zanimanje). Tudi podpisani sporazum ne obrazloži, kako naj se ta program konkretno izvede. Potrebno je pač za podpisnike ustvariti videz, da opozicija tudi deluje in da je pripravljena, kadar bo treba, prevzeti oblast in vlado.
Vendar je glavna točka sporazuma sklep, da bodo na letošnjih volitvah soglasno podpirali peronistične kandidate ene ali druge stnge, svoja soglasna poželenja po predsedniški kandidaturi pa bodo skušali rešiti šele
sredi prihodnjega leta.
Iskanju videza je treba pripisati tudi vztrujanje „uradne“ ali „provladne“ glavne delavske konfederacije (CGT) na ideji splošne stavke za ta četrtek. Vsi vedo, sindikalisti, delavstvo in vlada, da te stavke nimajo nobenega praktičnega učinka. Njihova izvedba ponovno išče le videz, da sindikalne organizacije nekaj storijo za delavce, Pa čeprav jim s tem škodijo, ker mnogi zgubijo mesečne dodatke za prisotnost.
ETIČNA REVOLUCIJA
Leta in leta že argentinska katoliška hierarhija opozarja vsakočasne vlade, opozicije, sindikalne organizacije in gospodarske skupine, da pot, po kateri stopa družba, ni pravilna. Ko vsa zadnja leta obveščevalna sredstva govore o gospodarskih, političnih in socialnih krizah, škofje vztrajno trdijo, da je kriza bistveno etične, moralne narave.
To je zadpje dni poudaril tudi predsednik argentinske Karitas in škof iz San Isidra ntons. Casaretto. V časopisnem intervjuju Je med drugim trdil, da „oklopni“ finančni poseg sicer lahko reši trenutne gospodarske zaplete, a da je edina podlaga za pravo rešitev socialnega problema „etična revolucija”.
Vsakodnevna dogajanja dokazujejo, da je stališče, ki ga zavzema Cerkev, pravilno. Zadnje dni je ponovno prišlo na površje vprašanje korupcije v senatu. Ker je bil sodnik Liporaci odstavljen, je njegov naslednik v postopku Gabriel Cavallo od tožilcev zahteval ponovne raziskave, ki nuj dokažejo,: da je do podkupovanja res prišlo.
Druga pereča zadeva je vprašanje pranja denarja. Zaradi pritiska iz ZI)A je sam De la Rua moral obljubiti, da bodo raziskavo vodili „do konca”. To pomeni, da iz r\je ne bo izvzet niti vodja Centralne banke Pedro Pou, ki je doslej užival vso podporo predsednika.
Da ni vse v redu, kar se tiče Centralne banke, dokazuje tudi poseg poslancev in senatorjev. Posebna parlamentarna komisija bo raziskala delovanje predsednika omenie' ne ustanove. Po novih predpisih namreč predsednika Centralne Banke imenuje Parlament, ki je tudi edini pristojen, da ga odstavi. Pou je postal predsednik še za časa Menema in je na tem mestu ostal tudi pod vlado Povezave. Zakuj ga je vlada doslej tako goreče podpirala? Najbolj razširjena razlaga je ta, da so se v gospodarski ekipi bali, da bi napad na Poua utegnil razburkati mimo finančno vodovje zadnjih tednov in izjaloviti poizkus reaktivacije. Ta teorija je seveda kaj dvomljiva.
Sodna oblast pa je te dni zavrnila tožb o bivšega predsednika Menema, da Protikorupcijski urad krivično preganja bivše funkcionarje izza časa njegovega predsedništva-Sodnik je mnenja, da o kakem preganjanj11 ni mogoče govoriti, ko so vsi postopki v rokah ustavnih sodnih oblasti in se le raziskuje, če so tožbe utemeljene ali ne.
Ko že govorimo o tej zadevi, omenimo, da je edini fukncionar, ki je dejansko v arestu, interventni' v PAMI Victor Alderete, kateremu je sodišče dokazalo že vrsto korupcijskih dejanj-
Za konec omenimo še, da je predsednik De la Rua sklical tudi novo rundo „socialne-ga dialoga”1. Zbral je ministre, sindikaliste in podjetnike z namenom, da doseže kak kompromis, ki bi po eni strani preprečil napovedano splošno stavko, po drugi pa dosegel bolj ugodne pogoje za reaktivacijo. Debata je tekla od reaktivacije mimo brezposelnosti, davčne reforme, delavske migracije pa do gospodarskega federalizma. Zadržanje prisotnih (zlasti podjetnikov) je bilo precej hladno, To je sad dosedanje izkušnje, kuj ti taka srečanja so običajno muhe enodnevnice, ki polnijo naslovne strani časopisov, ne prinesejo pa nobenega konkretnega rezultata.
Gospodarski
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
2001: stvarnost in upanje
PISMA BRALCEV
Spoštovani g. urednik!
Dandanes si ne bo nihče umišljal, da so kardinali tako pomembni kot so bili svoje čase. Ali da zaradi njih Cerkev nekje pomeni kaj več! Seveda pa Cerkev gotovo ima razloge za to, da še obstajajo.
Rjši kot pismo bralcev, bi tole dal pod naslov: Slovenija ni zasluzila kardinala.
Pred časom sem zapisal v vašem tedniku, da se bo ob prihodnjem imenovanju kardinalov videlo, ali je nadškof Rode izpolnil naloge, ki mu jih je naročil Vatikan. Seveda izpolnjevanje določenih nalog ni odvisno samo od osebe, ki se ji da naloga, nntpak tudi od okolja, v katerem mora te naloge izpolnjevati.
Vse kaže na to, da je nadškof Rode deloval tako, kot bi moral vsak katoliški škof in primas. Seveda je mogoče, da je naredil kako napako ali da se ni vsem Pnljuhil ali da mu morda res manjka karizmatične osebnosti.
Toda glavni razlog za to, da Slovenci tokrat nismo dobili kardinala, ni iskati v osebnosti nadškofa Rodeta.
Seveda, če bi kdo gledal samo na gole številke, bi smel reči naslednje: Od sedalih 184 kardinalov jih je v Severni Ameriki 13 (v treh državah), v Južni 27 (v 30
V knjigi Dotik smrti - poznam jo samo Po tej oceni - avtor Marjan Tršar opisuje lastne izkušnje iz treh taborišč: ustaškega v Zagrebu, leta 1941, italijanskega v Gonarsu ' 1942 in našega domačega v Teharjah, kjer Je bil kot vrnjen domobranec od maja do avgusta 1945.
Gospa Alenka Puhar je pisateljica in kulturna delavka v domovini, ki nas je že obiskala in ki občasno tudi kaj napiše o haši skupnosti, o naših naporih za ohranje-vanje jezika in slovenstva, vse to pa spretno pomešano s smešenjem lastnosti, ki ham jih pripisuje, kot nazadnjaštvo, nesodobnost, zaprtost, zastarelost vrednot, ki Jih gojimo... Seveda ne pozablja omenjati, kar je že konstanta domačih pisateljev, Piscev in časnikarjev, to je kolaboracionistom in izdajalski izvor politične emigracije. Ne vemo, ali je tako pisanje spontano ali ji -■Big Brother - Veliki Brat” nalaga to nalogo Pii daje ta ukaz.
Knjiga verjetno ni bila dobrodošla za slovensko uradno linijo. Dobro bi bilo, da bi kdo čimbolj obšel komunistične zločine, ki so v njej opisani, in obrnil pozornost na druge dogodke, ki jih navaja.
Ga. Puhar pravi v svoji oceni, da so doživetja avtorja v Teharjah v primerjavi z drugima taboriščema „daleč najbolj travmatična, kar je ... izrazljivo tudi v številu mrličev. V nasprotju z grozodejstvi, ki so Jih počeli ustaši in fašisti, je bilo vsnj tri, raJe štiri desetletja povezano z nepredušnim pokrovom molka. Kršitve so bile ... kaznive s smrtjo...” Nadalje omenja, da je bil pisec knjige opazovalec, ,,kar je poleti 1945 obveljalo za brezumnega trpinčenja in Pobijanja vredno”.
Citira tudi avtorja: „Že naprej mi ostaja nedoumljiva sfinga tisti v človeku ždeči zli P°l> ki je z nepojmljivimi krutostmi, s sadič-n*m izzivanjem nad nemočnimi jetniki pre-Segel vse presežnike hudobije.”
Ko človek prebere te pretresljive citate, upravičeno pričakuje, da bo ga. Puhar vsaj °hienila v svojih razmišljanili, da so vsi ti
državah, če štejemo vse karibske državice), v Oceaniji 4, v Aziji 13, v Afriki 13, v vzhodni Evropi 15 (!), v Zahodni brez Italije 26 (!), v Italiji pa 24. To zadnje bi bilo delno razumljivo, ako bi bila večina vatikanskih uradnikov še zdaj italijanska, a dejansko je precej italijanskih kardinalov, ki zasedajo škofovske stolice. Res je, da smo Slovenci številčno med najmanjšimi v Evropi. Toda v odstotkih se večina Slovencev izraža za katoličane. Vidno je, da še prevladuje zahodna Evropa! Vendar bi po vseh primerjavah, za katere tu ni prostora, slovenska Cerkev mogla imeti kardinala.
Kaj bi bil torej vzrok, da nismo dobili kardinala? Kar verjetno bo treba iskati razloge drugod, ne v nadškofu. Navajam samo nekatere razloge. Med temi so nerešeni spori o pogodbi s sv. Stolico, nepriz-nanje povojnih pokolov, za evropske demokratične pojme neverjetno zaostala politika do Cerkve in nedržavnega šolstva, obnovljena enoumnost javnih občil, strupeni antiklerikalizem in celo antiklerizem, stalna, javna in celo uradna diskriminacija katoličanov in katoliške Cerkve idr.
Vljudno pozdravljam,
Jože Rant
zločini ostali neraziskani, neporavnani, nekaznovani (hej revanšizem!) in le po sili razmer ne več zamolčani. Da demokratična in teoretično pravna država Slovenija, čeravno ne more več ohranjati nepredušnega pokrova molka, naredi malo ali nič, da bi pošteno in stvarno razčistila dobo, ko se je na ozemlju Slovenije mučilo in pobijalo po mili volji, s posledico, da grejo slovenske žrtve v desettisoče, z drugimi narodnostmi skupaj pa v stotisoče. Ne zgraža se nad mediji, ki o vsem tem sistematično molčijo in ki, čeprav hlastajo za najmanjšo novico, kadar gre za najdenje ali izkopavarye na tisoče okostnjakov, to komaj omenjajo. Še več, norčujejo se iz tistega, ki bi zahteval o tem kakšna pojasnila.
Ne pomisli, da je bil kraj tolikega trpljenja oskrunjen s smetiščem in sedaj še z razvedrilnim območjem. Tudi ji ne pride na misel, da so ideološki, gmotni in krvni dediči in potomci tistih, ki so zakrivili vse te zločine, tisti, ki še danes gospodarijo nad slovensko državo, sicer ne več z brutalnostjo njihovih prednikov, pač pa s prefinjenimi metodami, ki jim jih nudi tehnika, ugrabljeni državni denar, obvladanje medijev s tem denarjem, cinizem in nemorala pri manipulaciji države in družbe, sestavljene iz prejšnjih, do kosti prestrašenih podložnikov, sedaj pa prostih državljanov, a še s posledicami skoraj polstoletnega pranja možganov.
Nič tega ne zaslediš v njenem pisanju, ko komentira knjigo, ki govori o komunističnih grozodejstvih. V njej ruje poišče stavke, da lahko razpravlja, na primer, o medvojnih zavezništvih, pri katerih opredeli partizane kot zaveznike zapadnih sil. Pri tem pozablja na ustanovitev Protiimperia-listične fronte aprila 1941 - naperjene proti Zapadu - pozablja, da se partizani niso borili proti okupatorjem - so jih le dražili, da so potem ti izvajali represalije - ampak proti svojim ideološkim nasprotnikom, Slovencem, ki so hoteli preprečiti rdečo revolucijo - to pokaže že primerjava števila
Koliko let že muči državo gospodarska kriza? Lahko bi rekli, da tu ne gre za leta, marveč že za desetletja. Res je, da se stanje vsaj relativno slabša v večini držav te uboge solzne doline. Vendar je argentinski primer nekaj izrednega.
Kateri so najbolj značilni znaki sedanje krize? V prvi vrsti recezlja, zastanek, pomanjkanje produktivne rasti. Medtem ko so v letu 2000 države na splošno doživele precej zanimivo gospodarsko rast, je Argentina ostala na istem mestu. Posledica pomanjkanja gospodarske rasti pa je brezposelnost in to je drug temeljni znak sedanje krize, ki povzroča socialno napetost, razna trenja, ki istočasno še večajo gospodarske težave.
Zakaj Argentina ne raste? V preteklosti smo slišali razne odgovore. V letih 80 do 90 je bil glavni vzrok inflacija. A potem smo inflacijo odpravili, dobili eno najbolj stabilnih valut, dosegli rekord v nizki inflaciji, a razmah je trajal, dokler je bilo kaj denarja kot sad privatizacij. Nato se je ponovno vse ustavilo.
Pisalo se je tudi mnogo o visokih produktivnih stroških, pretiranih delavskih ugodnostih, itd. Danes je v veljavi dejanska delavska fleksibilizaclja, saj ljuclje sprejemajo kakršnekoli delovne pogoje, ker je to edina izbira pred splošno brezposelnostjo.
Tifie krize so seveda tudi krive. Kar naštejmo: Mehika, azijski tigri, Rusija... Sedaj je na vrsti Turčija. Res je, da zaradi globalizacije te krize prizadenejo ves svet. A to ne bi bilo odločilno, če ne bi bila država v stanju bolezni. V zdravem organizmu bacili in virusi ne povzročijo enakega učinka kot v bolnem.
Eden glavnih vzrokov celotnega problema je pomanjkanje investicij. Razumljivo,
pobitih - število okupatorjev je neznatno nasproti več desettisočev pobitih Slovencev. Pozablja na tajne dogovore med partizanskim vodstvom in nemško komando; na to, da so partizani zagotovili varen umik italijanskih čet po zlomu Italije; na to, da so komunisti ovajali okupatorju zavedne Slovence in v glavnem sestavljali sezname talcev. Spregleda Titovo pripravljenost, da se bori na nemški strani, če bi se zavezniki izkrcali v Dalmaciji, pozablja, kako so Angleži zapodili iz Trsta svoje partizanske ,,zaveznike”, itd.
Pozablja, da so se celo častniki sovjetske rdeče armade, ki je osvobujala izpod Nemcev jugoslovansko ozemlje, pritoževali nad ravnanjem partizanskih enot, ki ne samo da se niso skupaj z njimi borile,, ampak so jim bile v napoto, ker se partizani za Nemce niso dosti brigali in so se v že varnem zalemu posvečali pobijanju svojih sonarodnjakov, kar oficir kot vojak težko razume.
Istočasni umik domobranskih in nemških čet pride pisateljici zelo prav, da poudari zavezništvo, ki nuj bi jih družilo. Še toliko bolj, ker so oboji šli naproti Angležem, od katerih so domobranci pričakovali, da jih bodo sprejeli kot zaveznike, kar ima, seveda, za veliko naivnost.
O utemeljenosti ali naivnosti tega pričakovanja se je med nami že veliko pisalo. Znano je, da je bilo vračanje beguncev - protikomunistov - še celo tistih, ki so se umaknili iz Rusije po oktobrski revoluciji - sklenjeno na konferenci v Jalti, kjer je Stalin to zahteval od takratnih zapadnih zaveznikov. Torej ni šlo toliko za vračanje
da doma ni mnogo denarja. Pa še tisti, kar ga je, je v mnogih primerih naložen v inozemstvu. Kdo bo investiral v državi, ki ima popolnoma deprimiran notranji trg in rastoče težave z izvozom zaradi valutnega sorazmerja? Domači trg pa je na psu, ker je kupna vrednost plač v teh letih padla kar za 25 odstotkov. Če plače več kot polovice delavcev ne presežejo 500 pesov, ne more biti razmaha na domačem trgu.
Tako je edino upanje za izboljšanje položuja močna injekcija investicij, dotok svežega denarja na trg. Vsaj to je vlada razumela in napovedala velenačrt javnih del. Že v začetku prihodnjega meseca se bodo pričele licitacije za 19 cestnih in 8 vodnih projektov. Skupna investicija bo dosegla 1.000 milijonov dolarjev. Seveda učinek ne bo takojšen. Sedaj vlada napoveduje, da bodo prvi uspehi vidni meseca junija.
A tudi to ni porok za izid iz krize. Razmah mora doseči podjetja nasploh. Tudi ta so potrebna investicij. Seveda, kako dobiti denar? Podjetja ne segujo po posojilih (čeprav je denarja v bankah preveč), ker so obresti še vedno izredno visoke. Čakujo, da se izpolni vladna napoved, da bodo obresti padle. In če ne padejo?
Leto 2001 tako vstaja pred nami kot neka zmes obnovljenega upanja, a tudi strahu pred stvarnostjo, ki nam ni naklonjena. Megaposojilo (39.700 milijonov dolarjev), ki gaje Argentina sklenila z Mednarodnim denarnim skladom (FMI), sicer krepi upapje. A ne smemo pozabiti, da je končni izhod iz krize še vedno odvisen od nas samih, to je od vlade in njenih ukrepov in od gospodarskih skupin in njihovega delovanja.
kolaboracionistov, kot v prvi vrsti protikomunistov. Raziskave grofa Tolstoja pa še pokažejo, da ta ukaz ni izšel iz najvišje komande zavezniške, niti ne angleške vojske, ampak so vračanje nekako na svojo roko izpeljali Macmillan in njemu ideološko sorodni politiki in častniki.
Ga. Puhar se tudi dotakne vprašanja, v koliko je domobransko vodstvo vedelo oziroma računalo na možnost, da bodo zapad-ne sile njihovo vojsko obravnavale kot nemške zaveznike ali se ravnale po omenjenem jaltskem sklepu. Zdi se ji, da četudi je vodstvo na to računalo, je o tem ruje molčalo in naprej lagalo svojim vojakom, ki so mu sveto verjeli. Ker zgleda, da obravnavana knjiga prinaša premalo dokazov za to, omenja tudi vire iz naše srede. - Po teh virih pisatelji iz vrst kontinuitete kuj radi brskujo in iščejo razlage in opravičila za povojna krvava obračunavanja.
Gospa A. Puhar je dobila v oceno knjigo, ki opisuje življenje, trpljenje in smrt v treh taboriščih. Kot sama pravi, najhujši od teh je bil na slovenskih tleh, v Tehaijah, Kjer so mučili in pobijali partizani. Ko pa prebereš oceno, o tem mučenju in pobijanju zelo malo zveš in tudi ne zaslediš posebnega zgražanja nad njim.
Dobiš pa Jasno” sliko, da so bili zmagoviti partizani zavezniki zmagovitih sil, ki so se borile proti Nemcem, domobranci pa klavrni poraženci, ker so se pač borili na nemški strani proti zavezniški vojski - ne proti domačemu rdečemu terorju.
Res, zelo dobro napisana naloga oz. spretno izvršen ukaz.
Franci Markež
Dobro napisana naloga ali spretno izvršen ukaz
NEKAJ MISLI OB BRANJU OCENE GOSPE ALENKE PUHAR O KNJIGI MARJANA TRŠARJA „DOTIK SMRTI” (Sv. Sl. 25. 1. 01)
-e. -t.
POČITNIŠKA KRIŽANKA
VODORAVNO:
l.V okrogel kup zložena trava, slama, les. 5. Največji ptiči. 9. Pomoč za trdnost. 14. Prostor, po katerem se nekaj premika. 17. Okvir, oklep. 18. Sposobnost mišljenja. 19. Premik noge pri hoji. 20. Mišično tkivo.
21.	Reka na Koroškem. 22. Severnoameriško indijansko pleme. 23. Drevo, ki rodi olive. 24. Obdelovalec njive. 25. Veznik. 26. Afriški trobčar (2.sklon) 27. Nagle. 28. Nedeljena količina. 30. Jernej, slovenski jezikoslovec (1780-1844). 32. Kar nima nobene veljave. 34. Mlečna žleza pri kravi. 35. Bežati, prelivati se. 36. Prerok, ki je tri dni ostal živ v kitovem trebuhu. 37. Last. vojaka (sr. sp.). 41. Staroslovanska boginja smrti. 44. Posušena trava. 45. Nezdrav. 46. Hoja, korakanje. 47. Drugo največje japonsko mesto. 48. Osebni zaimek. 49. Zgornji del trupa pri vretenčarjih. 50. Moč, ki odloča bodočnost. 52. Blodi. 53. Produkt sile in poti. 54. Zgublja sočnost. 55. Izdelovalec metel. 56. Osebni zaimek. 57. Gradi z opeko. 58. Nasprotje majhnega. 59. Oba. 60. Poškodovano (navadno živo bitje). 62. Mišični organ v ustih. 63. Iz številnih obročkov sestavljena živalca, striga. 67. Žensko ime. 68. Silen. 69. Pesem. 70. Rastlinska bodica. 71. Obrtnik, ki ureja lase. 74. Iz rži. 75. Zlitina bakra z drugo kovino. 76. Zavarovan s pokrivalom. 77. Upodobljen. 78. Nekdaj običajno mamilo pri operacijah. 80. Kratica za brom. 81. Poslavljanje. 82. Socvetje (n.pr.koruza): 83. Majhen Jud. 85. Orodje za žetev (mn.). 87. Spodoben. 88. Prebivalci naselja severozahodno od Sarajeva (2.skl.mn.). 90. Strog opomin. 91. Prostor. 92. Last Ive. 93. Dva tira. 94. Kar je na zemljevidu zgoraj. 98. Oddan za denar. 101. Voditelj Slovencev, Janez Evangelist. 102. Sinova žena. 104. Izročim. 105. Prši. 106. Mehanična priprava za delo. 108. Tenke luske na žitnem zrnju. 109. Tolče. 110. Moško ime. 111. Jemlje tujo lastnino. 112. Majhen rob. 113. Izobražen. 114. Domača žival. 115. Zaželen. 116. Bula, v kateri se nabira tekočina. 117. Dve skupini ptičev.
NAVPIČNO:
1.Vojak v konjeniškem polku nekdanje Rusije. 2. Mnogo. 3. Bula na sluznici. 4. Žensko ime. 5. Potreba velike moči (mn.) 6. Država v Arabiji. 7. Stokanje. 8. Premikati se. 9. Nerodna. 10. Napolnjeno. 11. Dela s plugom. 12. Vodna žival. 13. Grm z bodicami. 14. Izrastek ptičje kože. 15. Bodeč plevel. 16. Ledena padavina. 18. Razkošna stavba. 20. Rožni venec. 26. Navpična velika plošča. 27. Pripravljeno za poučevanje. 29. Last Emanuela. 31. Odisejeva domovi-
na. 33. Električno nabiti delci snovi. 34. Nekdnj običajna vprežna živina. 37. Čebelni pridelek. 38. Nadut, pretirano ponosen. 39. Za življenje neobhodno potrebna snov. 40. Eden vodilnih duhovnikov ob prihodu Slovencev v Argentino po vojni. 41. Pogonski stroj. 42. Jože, skladatelj naše himne Slovenija v svetu. 43. Planjava. 44. Moč. 45.
Ljubljansko letališče. 48. Znanost. 49. Grenko zdravilno zelišče. 51. Poklic. 53. Nekdanji denar v Sloveniji. 54. Spet, povezan. 55. Neprozoren. 57. Rastline, ki so naša hrana. 58. Del dneva. 61. Eden glavnih grehov. 62. Moško ime. 63. Svaja. 64. Potomec. 65. Dlaka na konjskem vratu. 66. Moško ime. 68. Brez življenja. 69. Člani slovanskega naroda. 71. Nerodno leti. 72. Denarna enota v Iranu. 73. Prav tisti. 76, Poganja, brsti. 78. Edini. 79. Geometrijski
lik. 81. Glorija. 84. Ruski pedagog 19. stole-Ija. 85. Nagel premik. 96. Besedna vrsta, adverb. 87. Majhen oreh. 89. Judovski jezik. 90. Spravljen v red. 91. Krstno ime pisatelja Meška. 93. Zamenja za denar. 95. Ena od važnih barv. 96. Nategnjen. 97. Na kratko imenuje. 98. Kot je treba. 99. Mehanična zavesa. 100. Tovorno živinče. 101. Žabja noga. 103. Navidezni obok nad zemljo. 107. Vodna, močvirna rastlina. 108. Velik kos blaga. 109. Nepoznan.
Rešitev v prihodnji številki
28	29
50	51
O
Po sv
a
ČLOVEKOVE PRAVICE PO CASTROVO
Kubanske oblasti so izpustile dva Čeha, ki sta bila priprta zato, ker sta poskušala navezati stik s kubansko opozicijo. Ivan Pilip in Jan Bubenik sta morala podpisala dokumente, da sta kršila kubanske zakone. Kubanska ustava namreč jamči osebne svoboščine v kolikor ne ogrožajo ,.principov kubanske revolucije”.
SPOPADI V KOSOVSKI MITROVIČI
V severnem delu Kosovske Mitroviče so se spopadli Srbi in Albanci, pri čemer je bil en Albanec ubit, dva pa raujena. Incident se je zgodil v četrti z albansko manjšino. Na jugu ZRJ je prišlo do več incidentov. Albanski uporniki so blizu Preševa na varnostnem območju ubili jugoslovanskega vojaka. V dveh incidentih na jugu Srbije pa so bili ranjeni štirje vojaki in en civilist. Zato so mednarodne mirovne sile na Koso-
vu (KFOR) v minulih dneh v Kosovski Mitroviči uvedle policijsko uro. Incidenti so se v mestu nadaljevali, ko je kakih 3000 Albancev poskušalo iz južnega dela mesta preko mostu vdreti v severni del, kjer živi srbsko prebivalstvo. - Okrog 500 Albancev je francoske pripadnike mirovnih sil KFOR, razmeščene pred mostom, ki vodi v srbski del Kosovske Mitroviče, obmetavalo z mo-lotavkami. Vojaki so na to odgovorili s solzivcem in slepimi naboji. V spopadu je bilo 13 francoskih vojakov ranjenih.
NESREČA NA HAVAJIH
Pred obalo ameriškega otočja Havaji je prišlo do trčei\ja med ameriško jedrsko podmornico Greenville in japonsko ribiško lacljo. Japonska laclja, na kateri je bilo 35 ljudi, je potonila. Pripadniki ameriške obalne straže in marinci so rešili 26 oseb, pogrešajo pa še devet ljudi. ZDA so se zaradi nesreče že opravičile japonskim
,,Velik napredek
Nad. s 1. str.
vnaprej, da se lahko pripravimo.” Med konkretne dosežke pogajanj gotovo sodi skupni dogovor enotnem datumu razpada nekdarye skupne države. To naj bi bil po Mejakovih besedah 30. junij 1991. Glede zlata in drugega premoženja pri BIS „ob§ta-ja možnost, da bi Makedonijo in BiH na neki način pridobili, da bi morda v zameno
oblastem. Devet pogrešanih naj bi se ob trku nahajalo v notranjosti ribiške laclje, ki se je po trčenju s podmornico potopila 550 metrov globoko na morsko dno.
ATENTAT V ZAGREBU
Na zagrebškem pokopališču Mirogoj je močna eksplozija popolnoma uničila partizansko grobnico narodnih ,,herojev”. V eksploziji ni bil nihče ranjen. Na kraj dogodka je takoj prispela hrvaška policija in začela preiskavo.
za nekatere nepremičnine privolili v delitev po ključu IMF'”. Kot je povedal, Slovenija nikakor ne more privoliti v spremembo ključa IMF, po katerem bi Sloveniji pripadlo 16,39 odstotka premoženja nekadnje države.
„Ta ključ je povezan z dolgovi, ki smo jih prevzeli. Vse države so v preteklosti že deponirale svoje soglasje zanj.” če države naslednice najkasneje na naslednjem sestanku ne bodo dosegle dogovora delitvi premoženja v baselski banki, bo ta 14-aprila, torej dan po omenjenem sestanku, zaprla kreditne linije, ki jih je odobrila državam naslednicam”.
Glede veleposlaništev in konzulatov v tujini obstaja zamisel, da bi jih nekaj poskušali razdeliti, na ta način pa naj l)i tudi ugotovili, v kakšnem stanju so. smo posebej vztrajali tudi pri tem, da do naslednjega sestanka dobimo seznam vseh umetniških del, ki so bila v veleposlaništvih. Dogovorili smo se, da naj bi ta dela vrnili domicilnim državam, iz katerih izhajajo umetniki: recimo neki Šubic bi bil naA Meštrovič hrvaški itd.," je pribil Mejak.
■MB
Novice iz Slovenije
Pisali smo pr
SLOVENKE, SLOVENCI!
BLOČANI NE MARAJO CENTRA
Vaščani Velikih Blok in Ulake so na zboru krajanov v Velikih Blokah izrekli nasprotovanje, da bi v prostorih nekdanje vojašnice namestili prebežnike, ki jih pobrila Ujame pri ilegalnem prestopu državne teeje. Vaščani zaradi prejšnjih slabih izkušenj z begunci iz BiH prav tako nasprotujejo kakršnimkoli dogovarjanjem za namestitev prebežnikov ali azilantov v bližini njihovega kraja. Ministrstvo za notranje zadeve teora zaradi izteka najemne pogodbe presedi tako azilni dom kot center za tujce s sedarge lokacije na Celovški v Ljubljani. Kot ena od možnih lokacij za center za tujce se omenjajo prav nekdanji vojaški °bjekti na Velikih Blokah.
V ZDA BREZ VIZE
MZZ je bilo uradno obveščeno, da je bila Slovenjja s sprejemom posebnega zakona uvrščena v program, ki slovenskim državljanom omogoča vstop v ZDA brez vizuma. Tako slovenski državljani, ki potujejo v ZDA kot turisti, poslovno ali v tranzite, ne potrebujejo vizuma za vstop v ZDA, ^e tam ne ostanejo več kot 90 dni in izpolnjujejo določene pogoje. Med država-tei Srednje in Vzhodne Evrope je samo Sloveniji uspelo izpolniti in dokazati izjemno visoke standarde programa, ki so jih Pogosto in natančno preverjali ameriški 'hšpektorji na nadzornih obiskih. Vse do sprejema zakona Visa Waiver Permanent Program Act 3767 je bila Slovenija samo Pogojno oproščena vizne obveznosti.
NAGRADA STRIPOVSKI REVIJI
Edina slovenska stripovska revija Strip-burger je na nujvečjem evropskem stripovskem festivalu v francoskem mestecu Anguleme dobila eno glavnih nagrad, na-
Mladi slovenski športniki so na tekmo-Var\ju Alpe Jadran v avstrijskem Bad Goi-Sernu osvojili vsega skupaj 18 medalj. S Prvim in drugim mestom v smučarskem teku na 5 kilometrov klasično sta se izkazali Vesna Fabjan in Brigita Belšak. Gašper Pelko je bil tretji v veleslalomu, odličen ekipni uspeh pa je uspel tudi skakalcem, SU) so dosegli uvrstitve od drugega do Petega mesta. Na zmagovalnem odru sta stela Jure Bogataj in Rok Urbanc.
Potem so prišli na vrsto uspeh ženske Namiznoteniške vrste, ki je v finalu s 3:1 Pgnala Hrvaško, zlato odličje ženske tekale štafete na 3 x 5 km in srebrno za Pioške na 3 x 7,5 km. Zlata so se veselili tedi skakalci v ekipnem tekmovanju, v sankanju pa Nina Bučinel med kadetinjami. Krvin Marn in .Jure Pohleven sta med sankači v mladinski konkurenci osvojila Srebro in bron. Med slalomistkami je bila Krška Radič četrta, Andreja Završnik osma, "*na Pisnik 21., med moškimi pa Luka Zajc ''Stei, Jan Škofič deveti, Gašper Pelko pa K Hokejisti so prav tako prinesli zlato P|(‘dalj(). Namiznoteniška ekipa je s šestmi °rijnami najboljša v slovenski reprezen-tenci. Ženski posamični finale je bil povsem slovenski, suj je Špela Burgar premagala Jano Tomazini z 2:0.
daljinsko plavanje v reki paranA
Spanec Medina je zmagovalec uvodne ^reizkušnje svetovnega pokala v daljins-^!>te plavanju v argentinskem Santa Feju. °silec treh medalj z zadi\jega svetovnega
grado Alph-Art Fanzine 2001. Žirija osmih priznanih francoskih stripovskih avtorjev, urednikov, časnikarjev, knjižničarjev in tiskarjev je nagrado dodelila najbolj grafično in vsebinsko inovativni reviji. Nagrada je Stripburgerju pripadla v konkurenci 37 tovrstnih svetovnih stripovskih revij.
SPOMENIK SLOVENSKI ISTOVETNOSTI
Člani društva Rastoča knjiga so na drugem občnem zboru izvolili upravni in nadzorni odbor društva, za predsednico pa menedžerko Tatjano Fink. Rastoča knjiga se imenuje projekt, s katerim pobudniki, dobronamerni Slovenci, ob tisočletnici Bri-žinskih spomenikov, 450-letnici prve slovenske knjige, 200-letnici Prešernovega rojstva in deseti obletnici samostojne in neodvisne Slovenije želijo postaviti pomnik slovenski istovetnosti, bodisi v obliki svetilnika, slavoloka ali svetišča.
PRIZNANJE PORODNIŠNICI
Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo v Krapju je prejela mednarodno priznanje z naslovom Novorojencem prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje Unicef. Za pridobitev omenjenega priznanja so morali izpolniti deset korakov, ki promovirajo, poudarjajo in zagotavljajo uspešno dojenje in njegove prednosti.
SPET POVEZANI Z JUGOSLAVIJO?
Letalsko povezavo med Beogradom in Ljubljano bi lahko vzpostavili s 1. aprilom. Tako v Adrii kot tudi v jugoslovanskem letalskem prevozniku Jatu menijo, da bi lahko med Ljubljano in Beogradom vzpostavili od dva do štiri lete tedensko, vendar še ni znano, kako si bosta prevoznika lete razdelila.
prvenstva je 63 kilometrov preplaval v sedmih urah, 29 minutah in 52 minutah, kar je nov rekord proge. V 28 stopinj Celzija topli reki sta plavala tudi dva slovenska predstavnika. Igor Majcen je zasedel šesto, njegov brat Majcen pa 12. mesto. - Tudi drugo preizkušnjo je dobil Španec Medina. V Ro-sariu je 60 kilometrov dolgo progo preplaval v šestih urah 18 minutah in šestih sekundah. Nace Majcen je osvojil osmo mesto, njegov brat Igor, ki je imel ves pretekli teden prebavne težave, pa je zaradi utrujenosti po dveh urah plavanja odstopil.
RELI PARIZ-DAKAR
V Dakarju se je končal 23. reli Pariz-Dakar, ena najtežjih preizkušenj za avtomobiliste in motoriste. Med motoristi je bil nujboijši dirkač KTM Italijan Fabrizio Meo-ni, uspešno pa je nastopil tudi edini Slovenec na tem reliju Miran Stanovnik (Hus-qvama), ki je bil na koncu 21.
SREBRNI TROSKOK
Celjanka Anja Valant je osvojila drugo mesto v troskoku na atletskem mitingu IAAF v nemškem Karlsruheju, preskočila pa je 14,31 metra, kar je nov slovenski dvoranski rekord in drugi letošnji rezultat na svetu.
NOGOMETNA GIMNAZIJA
Gimnazija Ijubijana Šiška bo v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije (NZS) mladim nogometašem iz vseh koncev ponudila možnost izobraževanja v posebnem nogometnem razredu. Zanimanje za nogometni razred je že zdaj veliko, zato bo pri vpisu prav gotovo velika selekcija.
Veliko naših rojakov nadaljuje v Evropi svoje bedno taboriščno življenje. Mnogi so trajno bolni, invalidi, telesno onemogli. Mar\jka jim obleke, perila, čevljev in tudi hrane. Prosijo pomoči!
Darujte zanje denar, staro obleko, obutev itd. Tudi konzervirano hrano lahko darujete. Vse darove sprejema pisarna Društva Slovencev.
OSEBNE NOVICE
V Buenos Airesu se je mudil 14 dni na počitnicah dekan Ciril Milavec, sedaj kaplan v Baradero v prov. Bs.As. Tu nado-mestuje g. Oreharja, ki je skupno z g. Malijem v tem času obiskoval naše rojake v Rosariu, Cordobi, Mendozi in San Luisu.
Iz Misionesa je prispel na obisk v Buenos Aires dr. Anton Novačan. Zaradi obolelosti se je zatekel v nemško bolnišnico. Želimo mu skorajšnjo ozdravitev!
NOVICE IZ SLOVENIJE
V Ljubljani je na Miklošičevi cesti drogerija NEVENKA. V zadnjem času je imela
Ustoličevanje (entronizacion) je obred, s katerim prevzame oblast novi vladar. Ta obred je pri raznih narodih različen. Pri Germanih so npr. novega vladarja dvignili na ščit itd.
Pri Karantancih (in podobno tudi pri nekaterih drugih slovenskih narodih) je novi vladar objezdil kamen, stopil nanj in zavihtel meč. To nuj bi bil nujboij primitiven opis tega obreda. S časom pa so se mu pridružili tudi verski in fevdalni elementi.
Karantanski obred dobro poznamo, ko so kmetje in kosezi (višja plast) izmed sebe postavili kneza. Preprost kmet se je vsedel na knežji kamen (ostanek rimskega stebra) na Gosposvetskem polju. Predenj so pripeljali novega kneza v kmečki obleki. Ta mu je moral obljubiti, da bo branil slabotne, dali so mi piti iz kmečkega klobuka, pretrpeti rahlo klofuti, odkupiti je moral knežji kamen, pa še vse to se je odigravalo v slovenščini. Končno je le stopil na kamen in prevzel oblast. Nato je šel na bližnji vojvodski prestol in tam delil zemljo in fevde.
To je opis, kako so zadnjega ustoličilli koroškega vladarja Ernesta Železnega leta 1414. Njegov naslednik, ki je bil istočasno tudi cesar, se je zaradi svojega dostojanstva temu izognil, drugi so na knežjem kamnu sprejeli le poklon, ki so ga še pozneje prenesli v Celovec in tam kmalu opustili.
Kaj pomeni vse to?
Iz prejšnjih popisov ali namigov od 9. stoletja dalje se vidi, da je bil to le slovenski način sprejetja novega vladarja. Najprej so ga res Slovenci več ali mai\j demokratično izvolili izmed sebe, potem pa ga tudi ustoličili. Seveda vse to v svoji navadni kmečki obleki in svojem slovenskem jeziku.
Pozneje, ko so prišli pod Franke, so dodali verski elemnt, litanije, mašo itd. vladarja pa jim je moral otrditi cesar
precej kupcev, ker si je po svojih zvezali preskrbela zalogo fotofilmov, ki jih je drugače doma zelo težko dobiti. Fotofilme pa je drogerija prodajala samo tistim strankam, ki so istočasno kupile tudi fotoaparat. Te stranke so lahlo dobile po tri fotofilme, ostale pa nobenega. Ko te stranka porabi, je seveda s fotografiranjem konec, če si seveda ne kupi novega fotoaparata in filmov, ki pridejo z njim.
Uradno prevujanje dokumentov iz kateregakoli jezika, sodnljske zadeve kot so npr. državljanstvo, sprememba priimka, ali poprava ostalih osebnih podatkov, potni list za tujce (pasaporte no argentino), informacije glede nabave raznih dokumentov, nasveti pri iskanju dovoljenja za vselitev ali izselitev, potovanja v druge države (pasa-jes), sestavljanje prošenj v španščini in podobno
SIMON RAJER, na razpolago vsako nedeljo po slovenski sv. maši na Belgrano, med tednom pa vse dni razen ob sobotah na ulici 25 de Mayo 541.
(Gorazd, Hotimir).
Ko je Karantanija postala navadna frankovska vojvodina, Slovenci vladarja seveda niso več volili, a so ga še vedno lahko sprejemali po starem običaju. Iz zgodovine se ve, da nekajkrat novega vladarja niso sprejeli, in ta je tako ostal koroški vojvoda le po imenu, a nikoli ni smel stopiti na Koroško.
Koroško plemstvo je izkoristilo to staro slovensko navado v svoji borbi s cesarjem za prevlado. Zato so proti cesarju vztrajali pri starem obredu, ki zai\je ni bil prijeten (pomislimo le na vojvodovo preobleko v kmeta, kar bi danes pomenilo za predsednika priti na prisego v umazanih delavskih oblačilih, da mu kmet da klofuto, in da govorijo v jeziku, ki ga ne razume in ga govore le hlapci), a jim je dajal videz starodavnosti in moči tudi do cesarja. Zato so so vztrajali pri njem še več kot 500 let, dokler se niso časi spremenili in je bil cesar le premočan, plemstvo pa prešibko.
A obred je bil za Evropo nekaj edinstvenega. Enej Silvo Picolommini, poznejši papež Pij I.I ga je podrobno opisal, pa tudi zgodovinar Bodin. Njegov opis obreda je sestavljalec ameriške ustave Jefferson občrtal kot enega od dokazov, da oblast prihaja od ljudstva (ne pa neposredno od Boga), kar je bilo v skladu z njegovo zamislijo. In iz te ustave je je prišla ideja pozneje v vse demokratične ustave, tudi v slovensko in argentinsko.
18 MEDALJ NA IGRAH ALPE JADRAN
Svobodna Slovenija, št. 8;
22.	februarja 1951
Slovenija	mo
Karantansko ustoličevanje
Mali oglasi \
33. TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
V nedeljo, 4. marca 2001, ob 16. uri
7. dobitek: računalnik s tiskalnikom in skenerjem
2. dobitek: hladilnik s frizerjem
3. dobitek: miniglasbeni stolp
in še mnogo lepih in bogatih dobitkov.
Z veseljem vas pričakujemo!
Rep. de Eslovenia 1851 - Castelar - Tel.: 4483-4528
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE IN ODRASLE
Pouk vsako soboto ob 9.30 do 12.30 ure v Slovenski hiši.
Začetek 17. marca
ASOCIACION CIVIL SIN FINES DE LUCRO “RINCON DE Ml PATRIA”
MATRICULA: 19197 - LEGAJO 1/95350
La Comision Directiva de la Asociacion convoca a la Asamblea General
Ordinaria para	el dia 25 de maržo de 2001 a las	10:30 hs. en la	sede de	la
Asociacion, Ramon Carrillo 2362/66 del Partido San	Martin, a efectos	de tratar	el
siguiente orden del dia:
1) Apertura de	la sesion por el Senor Presidente.
2) Eleccion de	dos asambleistas para firmar el acta	de la asamblea junto con	el
presidente y el secretario.
3) Informe del Secretario, lectura del acta de la asamblea anterior.
4) Informe del Tesorero, lectura y consideracion de la memoria, balance general, inventario, cuentas de gastos y recursos y el dictamen del organo de fiscalizacion del ejercicio cerrado el 31 de diciembre de 2000.
5) Eleccion de nuevas autoridades.
PO SLOVENSKO
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
, /GjuA Letalske karte, rezerva (jat»J hotelov, najem avtomo-bilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevrtalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in taks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Ilipdlito Yrigoyen 2482, 1“ of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Doni: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-64.38. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repiiblica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - II. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom ■ lira. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
27. februarja 2001
1 dolar	235,55 SIT	tolarjev
1 marka	109,40 SIT	tolarjev
100 lir	11,05 SIT	tolarjev
Osebite novice
Poroki: V soboto, 17. februarja, sta se poročila v baziliki-župniji Nuestra Senora de los Buenos Aires, Tomaž Amon in Patricia Abalos. Priče so bili Marko Amon in Janika Potočnik Jesenovec ter Ricardo in Cecilia Abalos. - V petek, 23. februarja, sta se poročila v župnijski cerkvi Inmaculada Concepcion (Belgrano) Lučka Makovec in Damian Fondevila. Priče so bili Ivan in Marica Makovec ter Delia in Rafael Fondevila. Poročil je župnik Igor Grohar.
Novim zakoncem čestitamo in želimo srečo!
Obvestila
PETEK, 2. marca:
V Bariločah se prične drugi del slavnosti 50-letniee. Odhod na Cerro Capilla. V soboto vzpon in zvečer v mestu igra ..Pričarani ženin“. V nedeljo maša, slavnostno kosilo in zaključni program SOBOTA, 3. marca:
Slovenski Srednješolski tečaj RMB. Ob 9. v Slovenski hiši sprejemni izpiti za 1. letnik.
NEDELJA, 4. marca:
Tombola na Pristavi v Castelarju ob
16.
SOBOTA, 10. marca:
Slovenski Srednješolski tečaj RMB.
Ob 15. popravni in dopolnilni izpiti; ob 18. vpisovapje; ob 19. začetna sv. maša. NEDELJA, 18 marca:
Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol, ob 16. v Slovenski hiši. SOBOTA, 24. marca:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja RMB, ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 25. marca:
Tombola v Slomškovem domu. Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu.
POPRAVEK
V št. 3 letošnjega letnika, v objavi pogovora nadškofa Rodeta z radijsko oddajo ,,Nov korak", ki jo izvaja slovenska mladina iz San Martina pod vodstvom Adreja Rezlja, je bila pomotoma navedena napačna frekvenca. Oddajo se lahko posluša vsako soboto od 14. do 15. ure na FM 104.7. Lahko pa se povežete z oddajo tudi po elektroski pošti na: novkorak@aol.com.ar.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telelono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V l.ej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Franci Markež, Jože Rant, Radio Ognjišče, Milena Ahčin, informativna agencija STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Ameriko 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
č'	Čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“
. v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit11
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Cl 10IAAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fa.r: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Konzularna dneva v Mendozi in Miramarju
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu obvešča, da bo organiziralo konzularna dneva za slovenske rojake in državljane v Mendozi in Miramarju.
MENDOZA: v nedeljo, 4. marca, od 9. do 10. in od 11. do 12. ure, v prostorih Slovenskega doma, Urquiza 339, Mendoza-
MIRAMAR: v petek, 16. marca, ob 10-do 12. in od 18. do 19. ure v prostorih Slovenskega doma, Calle 28 N" 2468, Miramar.
Strankam svetujemo, da se pred tein datumom obrnejo na veleposlaništvo v Buenos Airesu, na tel.: 011-4393-2039 ali fax: 011-4326-0829, kjer bodo dobile natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov.
DIJAKE SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA RAVNATELJA MARKA BAJUKA
ponovno opozarjamo na počitniške naloge, ki so potrebne za vpis v naslednje letnike. Tisti, ki se bodo vpisali v drugi, tretji in četrti letnik, morajo izbrati en članek iz časopisa Svobodna Slovenija in en članek iz revije Duhovno življenje, napraviti povzetek, obnovo ali kratko vsebino ter napisati tudi svoje razmišljanje ob vsakem članku. Naloga mora obsegati vsnj štiri strani normalnega formata in pisave.
Dijaki pa, ki se bodo vpisali v peti letnik, morajo napisati za počitniško nalogo svoj prispevek za almanah. Nas-topajoče petošolce posebej obveščamo, da gradivo za spis lahko dobe tudi v pisarni Zedinjene Slovenije v Slovenski hiši.
SREČA TE IŠČE, UM TI JE DAN.
... našel jo boš, ak nisi zaspan! Čakajo te tri nagrade:
n		
s$j		
M		
za lastnike Karte Sloga in MasterCard Carta Sloga. Bme. Mitre 95 - Ramos Mejfa Naslov za več in bolje!
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
ALI VESTE KAJ ŠE TISKAMO?