PODLISTEK. Iz sanj v življenje. (Sliko; tpigala Maric* T.). Lepa narava je vzela slovo, pisane rožice vet ne c\eto . . . Mrzel, jesenski vefter! Iz megle je nalahno prgil dež, in le zdaj pa zda\ je potegnil veter, prinašajod dcbelejše kaplje. BUa je ena izraed onih mrzlih no^ či, ko uniira narava, ko mrzli jesenski piŠ poje nagrobnico krasnemu življenju v naravi. Poveliki cesti proti mestu je stoi>ala deklica, podaei, neenakomerno, no vedoč kam, laftna in brez kruha. Veter je kaj Cudno pihljal z njeno raztrgano, ubožno obleko, iii sama je vofikrat pogledala na žo premrzle nogo, kjer so ]i moleli prsti iz obuvala. Cutila se je tnko osamljeno, kot Šo nikoli. Yzbudila se ji je želja, splavati tja daleft v sinje viSave za ljubo ji mamico iu predobrim očetom. Oh, koliko časa ju že ni vidola ! Oh, ko bi splavala ptica raegleua — gori v sinje višave, da bi se videla mamioa draga .. . Ix premiftljern.nja jo vzbudi nokaj blišfie^ega na tlaka. Pripogne se, da vidi, kflj jo. Bila je majhna, grebma svetin|ica. ^Prodala bom to," reče saraa pri sebi, ,,in za to, kar bodem dobila, si lahko kupim kruba." Sele sedaj je spoznala, da je priSla v svoji zamišljenosti čisto do mesta. Hitro stopi k zlatarju. Gospa zlatarjeva je sedola pri mizi in nekaj brala. Ko opazi deklico, jo hitro vpraša, ftesa želi. ,,Milostna gospa, tu sem našlanekaj, mislim, da bo srebrno. Prosim Vas, če hočete kupiti, ker rabim denar. Uboga sera,. sama na svetu, laftna in brez kruba. Za ta denar si Vupim vsaj za nekaj dni kruha in nekoliko tople juhe," prosi deklica. Pri spominu na kruh in toplo juho se je zganila in nevede tlesknila z jezikom, da jo je gospa fiudno ix»gledala. Svetinjioo, kojo ji jo podala deklica, nekoliko ogleduje, potem pa pravi: ,,Kupujemo sicer zlato in srebrne reci, a da bi kupila to, mt noče v glavo." ^Raj je to srebro, ali ne milostna?" vpraSa uekoliko v strahu deklica. nVem, da je sre^ro, a ti hofteS prodati mogo^-e žo blagoslovljono svetinjico, na kateri je naslikana Devica Marija," jo poiiftuje gospa. ,,Kdo je ta Marija?" se 6udi deklica. ^Tudi jer sem Marija imenovjina, torej je tukaj mogofce ra.v ¦ tako siromaSna dekJica naslikana, kaj ne?" ^Kako? Ubogi olrok, ali ne veš, da je to preblažena Devioa Marija, raati Sina božjoga, ki nas je odreSil ?" „0(1 Cosa nas je odrofeil in kje naa jo reSU"; po\-prakuje nevedna deklica. ,,Od pekht, in nuni odprl vrata v nebesa." MIn kje so ta odprta vrata? In ali je tam toplo in je dovolj jesti?" povpraSuje Marica. ,,Ti torej ne poznaS Boga, ne njegove presvete Matere ?" ,,Seveda ne! Sama sem na svetu. Oni, koje sem ljubila, so mi iimrli in me pustili samo tukaj. Brez cilja, brez upanja na boljšo bodočnost živim v nadi, da se skoro preselim v brezsanjsko, boljše življenje. Da, umrla bom, videla, in se po dolgem hrepenenju seSla z onimi, koje ljubim ..," ,,Dete moje!" refte gospa, ,,Ali hočeš, da te popeIjem jaz v hiSo, kjer boš naSla svojo sre^o? Tam ne boš trpela ne mraza ne lakote, u6ila se Boga ljubiti, ga spoznavati in mu služiti?" ,,Ni6 ve6 mraza, nič lakote? Ali se gre tje skozi tisla odprta vrata? Saj so potem to nebesa, ka| ne?u ,,Ne", nebesa to Se niso, toda pot je, po kateri ro pride tje." Tn dobra gospa je peljala Marijo skozi druga vraln v hišo, kjer ]e dobila večerjo, kakoršne v svojem življenju še ni vžila. Kmaln potem je spala v Knažni postelji. Drugi dan jo je jieljala gospa v samostan, kjer so jo sprejeli kot pndno učenko. Par let [Mizneje Je sprojela redovno obleko sestra usmiljenka, Ob tej slovesnosti jej je dala gospa zlatarjeva svetinjico nazaj, reko*: »Vzemi svetinjico. hrani jo, ker za-te ni sarao srebrna, ker li je j>oniagala najti srefto. Naj te bodri v življonju v grenkostih tvojega stanu, in gotovo ti bo spromljevalka skozi odprta vrata v nebesa, ako boš Živela po naukih Križanega."