spođarske, ohertnišk n naro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fi. 60 kr., za pol leta 1 f). 80 kr., za cetcrt leta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 il. 20, za pol leta 2 il. 10 kr., za četert leta 1 f). 5 kr. nov. dn. V Ljubljani v sredo 20. julija 1 §50. Golicave ali tako imenovane pogorišča spraviti. polja tla pod brazdo so jih napravile. Tudi tukaj je na tem veliko ležeče, ali so take pogorišča velike ali ne. Prevdariti je sedaj, ali se tudi tukaj dá pomagati z izkopanjem jam kakor da Golicave na njivah, kjer se večji ali manji kraji vidijo, Prav in dobro je, ce se njiva poprej kar se dá globoko , niso le na videz gerde, temuč so izorje, da se zemlja, kolikor jo je plug razdrobil in izrahlal, 1 v f t . V, . « • r« bili pogoreli tudi škoda pridelku loze iz mesta premeće in na stran na kup spravi Za Da se take golicave z njive odpravijo, je treba naj- omenjeno zrahlano zemljo pride terda lega persti na versto • « . a * V a . a « 1 i * I W* • A I 1 V m 1 1 V • y pred na to gledati, iz česa so se napravile. Kdor bo ktera se odkoplje in na drugi kup zmece. Prava globocina edil, kaj je teh oplazov na njivi krivo, bo tudi na prave jame je 2 čevlja; če se kmetovavcu koristno zdi, jih zná pomocke zadel y jih Z njive spraviti. Po V V «5 uzroki so pa naslednj i ce je pod brazdo ka m nit t ali adni se glokokeje kopati, to pa previdi lahko iz zemlje; ce je namreč zemlja srednje dobrote, naj si misli: koliko globokeje koplje, toliko boljše je. Perst pervega kupa 2. je svet tako terd da ne morejo korenike skoz mora obraniti, zato ker je treba s poverhno zemljo zasuto preboM 3. ce je spodnja zemlj le zg olj pesek ali šuta jamo zopet pokriti. Če je pa perst druzega kupa slabeja » kakor je sploh na njivi, naj jo meša s perstjo njive i naj 4. če je tù in tam kak zamok 5 ali nakopičenje frišnega slamnatega fr » noja 9 6. skodlj žival, posebno červ. Pač srečni so tisti kraj kmetov poznajo. Ta merčes napravi veliko škode tedaj vzame eno lopato te persti, eno pa iz njive, kjer ni nobenega požara. Po ti mešauci mu bo nekoliko persti, ki jo je iz jame izkopal, ostalo; ta perst se mora po njivi i mramorja ne raztrositi, kjer ne bo na njivi sadežom kar nič škodovala, tih in na polji. Per je 9 da se taki kraji, na kterih žito ali d 7o* 3. Tezje je pogorisce z njive spraviti, kadar je spodej olj kremenica ali pa prodni pesek. Tukaj se morajo škod- golicave rastline večkrat vsahnejo in ob pravem času in sicer tako dobro zaznamovajo, da se pod 1. številko povedano. Le ali plesine postanejo, ljive reci iz zemlje ravno tako spravljati, kakor je bilo ze , ali je čisto tudi po žetvi ali druzih poljskih opravilih lahko spoznajo 9 vse za nič 9 ali pa le nekoliko tega. presoditi se mora Suta sploh je le ma to se zná v s koli v zemljo zabitimi kako drugac napraviti, lokdaj popolnoma nerodovitua; dovelj je, če debeljo spod 9 1 dob leto Ce so na polji tù in tam lehe, na kterih tudi v drobnejo pa na verh spravi; zna biti, da je pod njo tudi Ictinah žito le b aste ? kadar je pa 9 se pa pr pogorišča prikažejo, to je znamenje 9 ho da jc pod brazdo škalnat ali pa saj kam nit t nekoliko rodovitne persti, ktera mora na verh priti. Kako se da to najlože napraviti, smo deloma že povedali, deloma nam bo pa delo samo kazalo, kako se mora tej napaki v z Ilji pod nj Take napake se po njih velikosti težje ali pa lahkeje okom priti. • t 1 t # JXâ m \ m m m mm m % « «t * » m M rmm odpravijo. Ce je leha le toiikšna, da bi se dala 4. Zamok se spozná, da v mokrih letinah na takih V J se za nosadbo sadé. dati skopati, se izkoplje ravno taka jama, kakor krajih žito poleže, o suhih letinah se pa rade pogorišča evés kopljejo in va-nje drevesa napravijo. Pogorišča te baže se z njiv med vsemi najlože Ï pr drašenih dreves tem delu se mora na lastnost skale gle- odpravijo. Napravili so se zamoki najberže po nemarnem > ko je skala taka, da se sperstenr, če se iz u obdelovanji ali po obilném naplavenji dobre zemlje tam pa izkoplje, in na zraku razdrobi, bi ne bilo prav, je z njive tam, ali pa če je na enem mestu delj časa gnoj na kupu spraviti, tem vec se škodlji bilo Med skalovjem se lezal itd. Odpravi se, ako se taki kraji dobro preko p dostikrat tudi tako nahaja, ki zemljo, po tem, ko se je na 1 j ej o ; preobilno nanešena zemlja se tjè spravi, od kodar zraku razdrobilo in do bolja dobrega sperstenelo. belo ne pa spridi. Če je pa skopa še le močno je bila nanešena bila; sicer naj se pa gnoj na njivi na amnje tako de- kupe predolgo ležati ne pusti. Zamoki, ki so se napravili da bi utegnilo sadežem škodovati, preden se sperstení, v enem letu, če je gnoj na njivi ali travniku predolgo na ee po jameljčih podol zložé. Zemlja se mora globoko zrahlj v rede po 6 do 8 pav visoke kupu leža!, bojo sami po sebi zginiii ze drugo leto 9 Ie 9 preden Plj se ja z nji vseje skopljejo precej globoko, in se do polovice z zemljo nasujejo. Po tem bo, kar se le v omenjene jame zgorujo * spesno rastlo, da bo elj Bolja in rodovitniša gnoja ne smé ní> ta kraj celó nič raztrositi, zraven pa se zemljo z lopato proč spraviti, preden orje. Ravno tako se pogorišča napravijo po nakopičenji posebno če je presuh.. Kakor 5. frišnega slamnatega gnoja 9 zemlja se mora, kadar se ua takih mestih jame kopljejo, }e dober tak guoj vlažni in močirni zemlji, ravno tako vedno tako na stran metali, da poverhna živa « pi zasipanji jam zopet na verh ležati pride, ne pa mertvica r« • v v , , . - gnoja, Ce pa pogorišča dolge oplaze delajo vv f** »ovm uui^v v|nnriç uviajv, 8C mora zemlja boko preorati, presejati in ves tak svet tako predelati glo 9 da zgornja lja zmiraj na 2. Ce zapaz • % le v srhu ostane. h ih letih popaljene kraje tu in škodljiv je bolj suhi, gorki njivi; kdor ima dovelj tacega ne sme ž njim svojih njiv nikdar spomladi, ampak vselej v jeseni gnojiti in ga mora koj podorati; čez zimo mu bo v zemlji strohnil in mu ne bo škode kar nič priza-deval. Ce bi mu na vendar le sèm ter tjè nekoliko škodovati utegnil 9 pa naj vse pusti kakor je; drugo leto ne bo gotovo tam po svoji njivi, na kterih pa v mokrih letih žito čversto nobene škode več, ker bo gnoj se že sperstenel. rasle in tudi bogato i »kalovje in nerodovitua odi ne misli, da ste tacih paleže lja krive, ampak le preterd 6. Skoda, ki 9 jo merčesi, posebno pa červ in m r a m o r sadežem v veliko krajih prizadcvajo, ne spada sicer prav 334 za prav k pogoriščam; vendar hoćemo tukaj, ker ta merčes Jm • ' - novi iznajdbi napravljeni, da delj časa terpé, se ne vlečejo iia njivah neizrečeno veliko škode prizadene, nekoliko od tako hitro ne strohnijo, pa se jih tudi pod r njega omeniti. Znano je, kako težko se škodljiva žival s gane in lotijo y y kjer se je enkrat po dolgem in širokém Edina pomoc zoper to nadlogo je, ce se njiva skusijo drugi in nam povedó svoje skušnje. ■■■ zapazi, da so se škodljivi mercesi polja spravi vgnjezdila. veckrat preorje ali pre koplje. Ce se tii in tam na polji vgnjezdili, in cele lehe do golega pokončali, se morajo zavoljo pokončanja in pomanjšanja mercesov prekopati, ali kar je še bolje preorati. Ce se červ še pred oranjem njive na dan spravi in preorana njiva zlasti v veliki vročini, le en dan v prahi ker so namazani z neko mastjo strupena. Mi y ki miši v 9 ne je tej zivali nismo poskusili teh jermenov; naj jih po Zdravniška skušnja § (Zop polet k t driska prav hitr w J ce k z bluvanjem pade), je beljak že veckrat pol ure ? pomasral e» y verh tega je pusti y poginejo cer vi y ker niso svitlobe in sonca vajeni. kar 5 kaj prijetna. Napravi ta pijaca tudi se pa tako-le: V maslicu hitro. Vran in krokarjev ne gre v takih krajih pre m d P se topí toliko k da je voda sladka Prav rad y grem" * vidno&t, ki vse vodi in vlada zodela, kar sem iskal T se je pa tako god Kmalo pridemo na breg vodopada, ki se ze od delee Obhodil sem bil Mešasebove brege, z grozovitim sumom naznanja. Vodopad je reke Niagare, ki so nekdaj južna ki iz erieškega jezera izhaja in v ontarioško jezero dervú meja Novo-Francozkega bili, in želel sem viditi proti se verju tudi drugi naravni čudež te deržave, niagarsk Njegova navpična visokost je sto Od erieškega jezera do slapa štiri in štirideset čevijev. teče reka naglo navzdol, in slap. Přisel sem bil že prav blizo tega slapa v starodavni pri padu je bolj morju, kterega toki v odperto žrelo vod-okiajni Agononsioncev, kar zagledam nekega jutra, ko ravno nega brezna dervé, ko reki podobna. Slap se deli v dva ko z mertvim otrokom na razdela in se vije v podobi konjske podkovi. Med slapoma neko cez planjavo grem, kolenih. Tiho se približam mladi materi in jo slišim reči: kako prijetno „Ako bi bil pri nas ostal, otrok dragi, bila tvoja roka lok napenj med krotila in sterli nek spodjeden otok, ki z vsem svojim drevjem nad mešanico valov visi. Obilost vode, ki na južni strani pada, roka bi bila togotnega se kroži kakor velik valjar, in se razvija kakor snežna oje stopuje bi se bile merile v teku preproga, in blešči v sončnih žarkih v sakoverstnih barvah. , se pogrezuuje v gro- - * Tvoj ni will», III nwjc nnj}iiijVj v govoril. S tem premišljevanjem sem imel celo noć opraviti. ga sem hci Renata Evropejca, ki novil. Saktas, ki je bil sveti kerst přejel, in Renat, moj nesrečni ded, sta v vedno iz tuge v tugo moríi konec vzela". cc w w .1» odgovorim je bil Saktas posi- Naslednji dan o zori me zapusté moji tovarsi. Mladi vojaki so pervi na poti, žene pa zaduje; uni so obloženi s svetimi ostanjki, te pa nosijo svoje novorojene: starčiki hodijo v sredi med deďi in med nasledniki svojimi, med spomini in n Clovek gre in pobesim oči. Znabiti da mi veš tudi od očeta Aubry-ta kaj povedati?" med upanjem, med zgubljeno in med prihodno domovino. ..Oče Aubry ni bil srečnejši ko Saktas", pravi Indijanka. Serokezci, sovražniki Francozov, uderejo v njegovo Oh! koliko solz se prelije, ko se rojstni kraj tako za pusti 9 ko se izverh griča prognanstva streha, pod ktero se misijonarijo; privodi jih glas zvona, s kterem se popotnikom je človek gojil, in potok koče, ki po zapušćeuih poljih do v pomoć zvoni. Oče Aubry bi se bil lahko otel, pa ui movine žalostno teče, poslednjikrat vidi. hotel svojih otrok zapustiti; ostal je, da bi jini s svojim Nesrečni Indijani, ki sem vas v puščavah novega sveta izgledom k smerti serčnost dělal. V velikih mukah je bil s pepélom vaših dedov tavati vidil, vi 9 sozgan, pa nic mu ni moglo kar bescdice zoper Boga ali vsi svoji revščini gostoljubno sprejeli 9 jez ki ste me pri bi vam ne mogel sedaj tega poverniti 9 kajti tudi jez tavam okrog kakor vi silovitosti človeški izdan, in sem v svojem prognanstvu ne- v sramoto njegove domovine iztergati. Kar en hip ne pre-neha, ko ga moré, za svoje rabeljne moliti in osode žertev milovati. Mu kakošno znamenje slabosti iztergati, pripeljejo srećniši kot vi, ker nisem kosti svojih očetov sabo vzel. Serokezci nekega pokristjanjenega divjaka, ki so ga bili 9 gro zovito razmesarili 9 pred njega; pa močno se zavzamejo, ko vidijo, da se mládenec na kolena verže in poljubljuje rane starega puščavnika, ki upije: Sin moj, postavljeni smo v angeljem in ljudém". Razkačeni Indijani mu zabo razgled Drobtinica za poduk io kratek čas. Človek more 100 let doživeti. I. ' ' p Ji ' - jj 'I A M Slavni francozki fizijolog Flour ens pravi, da clovek dejo razbeljeno železo v gerlo, da bi ne govoril. umerje 9 ker ne more nikogar več tolažiti". Na to more 100 let živeti. Najdel je ućeni mož ključ k tej raj- tako-le, da vsaka žival mora petkrat dalje živeti teugi r> Pripoveduje se, da Serokezci, dasiravno vajeni viditi kakor je let potřebovala, da je doras ti a. „Petnajst let divjake stanovitno vse terpljenja prenašati, se niso mogli pravi Flourens sem zasledoval to naturno postavo pri uhraniti, da bi ne bili obstáli, da je v ponižni serčnosti živalih, in vselej sem jo najdel resnićno. očeta Aubry-ta nekaj njim nezuanega bilo, in da je nje- let in V • • ZIVI 40 let (5krat 8 je 40) 9 gova serenost vse serčnosti zemlje přesedla. © Mnoge iz med njih je ta smert tako ga ni la, da so kristjansko vero sprejeli a » Nekoliko let pozneje zvć Saktas, ko iz dežele belih ■ Kainćia raste S konj raste 5 let in goveda ras tej o 4 leta in živijo 20 let (5krat 4 je 20) in v tej primeri vsaka duša njegova pa- 9f • • ZIVI 25 let (5krat 5 je 25), druga žival. Clovek kterega ueumerjoca 221 vzdiguje nad vse živali, kterega umerjoče telo pa ga vleče pa nesreća zadene, jo dvakrat laglje prenaša, ako more doli k živalim, raste 20 let, tedaj more po naturili postavi serce svoje odpreti prijatelju, ki ž njim vred čuti udarec 100 let doživeli. Al to starost more Ie tedaj doživeti, ako živi zmerno v vsem, kakor inu natura předpisuje. Tištim so gospod Flourens-a vprašali: kako je to > da le tako malo ljudi 100 let doživi? je učeni govoril: Nase navade v jedi, pijaci in v vseh mož od drugih te si lesnih potrebah so celi čas življenja take, kakor da hotli na las življenje krajšati; najraje delamo naturi vse nasproti, in, rekel bi, kakor da bi nam bil Bog pamet za to dal, da si končuj em o življenje. v v Terst od Po n ci Smešnica. Ni tega dolgo, da neki Slove rine in jo tù dobro speča s svojo suho robo navadi se pa in posebno dandanašnji čas marsikaj od Tersta pripoveduje, kar je gola laž. Tako se je med ljudi raztro8ilo. da so Francozi Terst vzeli, vse kase obropali, čuda veliko požgavnico prisilili, pa jo spet po morji odrinili. Zato tudi i našega tergovca staro in mlado in že drugi z neizrečeno skerbjó domu pričakuje. Ta pride, dan vse k njemu vrč. da bi kako čudno novico iz Tersta slišali. „Kaj je novega v ,,Vsega dovolj po Terstu? povejte nam!" navadi" odgovori moz. „Kaj pa Francozi tam delajo?" „Nisem nobenega vidil". Kdo pa je tedaj v Terstu?" Za Božji čas! kdo drugi ko Teržačani?" » „Tako nam kar nič posebnega povedati ne veste?" „Pač, pač eno vem, in ta je, da tisti vertoglavi turn (svetilnik, Leuchtthurm), ki pri morji stoji in ki je poprej cele noči okoli sebe berlel, je nedavno na obé očeši popolnoma oslepcl". m » r) Kako se je pac to zgodilo?" « Tega vam pa ne povem Zakaj pa ne? Povejte, povejte nam, lepo prosimo r> Jeh! zato ker sam ne vem. (4 Čertice iz dnevnika Spisal A. K. Cestnikov. 1 e smo kaj lepega brali 81 dnevnik: tudi marimo, ampak ali slisah, zapisimo lepe misli ne zane-no jo pozabljivosti. Ako včasih v večernem mraku gledam in stermi m tjè na nemirno valovje sinjega morja, se me nehoté pooblasti želja po peresu, ter grem in zapišem v svoj dnevnik ver- stico za verstico. • V 95 Bolje ista nego ništa" si misli i in do stikrat me dvanajsta ura zaleze še za mizo slonečega, me opominja z ozbiljnimi udarci na počitek. ter Čudno je človeško življenje. V upu in strahu nas jadi Mori enako duha hrepenjenje Meje nobene ikj ne pozna nemile osode Prijateljstvo je vez ljubavi, Življenja većno sladki vir; Ona nam gladek pot napravi In venća krasno naso tir. Iz prijateljstva se izeimi ljubezen. Ljubezen pa je mno goverstna ; moz ljubi ženo, roditelji Ijubijo otroke, prijatelj ljubi prijatelja itd. Vsak človek pa bi mogel ljubiti dom svoj in národ, iz kterega je rojen. Je pa dosti ljudi na , kteri zanemarjajo svete dolž- svetu, ki ne marajo za nic na pravo pot spraviti, ce so jo zgresile; tem laglje nosti čioveške. Ljudje te verste ne vejo, kaj delajo. Posebno dosti takih ljudí se rodi med nami. Dolžnost naša je, jih na pravo pot napeljevati. Stare kostí se ne dajo več lahko pa se dá mladež vladati, če ni terdovratna. Terdovratneže je treba v miru pustiti, ker terdovratnost je železná srajca. Nahajajo se pa med nami mládenči, ki se hvalevredno kterih se smemo in moremo nadjati obilo do- obnasajo, od brega v vsakem oziru. Samo ne opešajte, mládenči mili! cvet našega naroda, na ternovi poti slovenske omike in književnosti, temveč napredujte krepko in následujte možko pervake naroda našega; lavor neovenljiv vas caka! Kdor pa zaničuje glas domaći, naj si zapomne besede Herder-ove: „Wer seine Muttersprache, die siissen heiligen Tone seiner Kindheit, die mahnende Stiinme seiner Heimath nicht liebt, verdient nicht den Namen Mensch". Perun! zakaj ne mečeš svojih střel v kamnite serca necimernih nasincov, da bi se zdramili iz spanja dusevnega ter se počeli kretati na poti izobraženosti, ktero nam naši pervaki s tolikim trudom obdeljujejo in ravnajo. Sicer je pot po kteri tavajo naši domorodci, neverjetno bridka in polna tezav, ima pa vendar tudi srečnih trenutkov ka koršnih clovek zastonj išče po širokém svetu. Čem redkeje pa veselje dohaja, tem vecje in prijetnise je, kadar pride. Nujmo torej Slovenci! podperajmo krepko naše pisa telje, spoznavajmo njihove zasluge, da jim polajsamo vsaj nekoliko njih trud in težave in jim posladimo grenkosti življenja ! Dopisi lz Celovca 13. jul. Na naši železnici so delà povsod jenjale; tisti, ki so prevzeli izdelovanje železnice, so začeli pravdo z vodstvom, in berž ko ne se ne bojo začele delà popred, dokler ne bo pravda končana. Iz Krope na Gorenskem 13. julija. Ker se je po neki pomoti govorica zatrosila, da je Kropa mi pogorela, se treba zdí to reč razjasniti. V torek 5. dan t. m. je neki kmetovavec na svojem zemljišu nekaj gojzda posekal, da bi na tem kraji sečo naredil. Iz tega namena je gojzd požgal » v tem je pa ogenj dalje segel kakor je on mislil. Strašen dim se kvisko vali, da so ga v Radoljco • v vidili. Ker so tu koj spoznali, da je to v Kropi, je nas mnogo spoštovani in za vse skerbni okrajni predstojnik v Radoljci, gospod Košir, zapovedal, naj se nam hitro z gasilnico na pomoč hiti. In tako se je tudi zgodilo. Več gosp. uradnikov tako premisljujem in sladko zaspi dosti težav pa tudi dosti veselja Vsak dan mi prinese z gospod predstojnikom vred je hitelo nam na pomoc V Pa dan se nagne, noc se povei vse po providnosti Božji. Kamnigorici pa so zvedili, da ni ognja v Kropi, ter so se ie in tako se verté ne- nazaj v Radoljco vernili. Za to skerb se tukaj ocitno za- nnrncga casa kolesa kakor kolesa turnske ure, dokler jo mežtiar po redu navija. Dosti sladkih ur preživi človek na tem svetu, akoravno tukaj ni najti veselja brez bridkosti. Vsak človek ima svoje veselje, pa vsi ljudje nimajo veselja nad ravno tisto stvarjo. hvalim v imenu cele srejne; hvala pa Ie pri golem strahu ostali ! bodi Bogu, da smo J. Župan, župan. dežja huda vročina tare, ktera je zemljo tako posušila Iz okolice ljubljanske* Ze več ko 14 dni nas brez m V . . • «• . ■ V i ■ I 1 da krompir in fižol se V • sušita, zelja ni bilo skor moc saditi, in Enega veseli to, veka. drugega drugo. Če se združi ta dva čio kaj bo z ajdo, sam Bog vé, ako bo susa se dalje terpela; kterih misli in mnjenja se skladajo, sta si prijatelja, otave ne bo skor nič. Če mili Bog ni drugod bolje rosil zemlje f Na svetu pa ni lepše čednosti, kakor je verno prijatelstvo. ne bojopoletni pridelki toliki kot so bili ozimni in pomladanski. Ce cloveka sreća obiše, je dvakrat srečneji, ako more svojo Iz Ljubljane. Se zmiraj vozijo ranjene in bolne srečo komu razodeti, kteri se ž njim vred raduje; če ga vojake iz Laškega v Ljubljano in skozi Ljubljauo naprej 228 r Dozdaj se ni nobena druga posebno huda bolezen pritisnila Sprejela sta se cesarja, ki se pred še nikoli ništa vidila zraven Da tam pa tam v boiuišnicah kteri umerje, ni čuda kaj prijazno; več ur sta se pogovarjala sama brez pri tolikem številu. bolnikov. vseh drugih prie, ki so se z njima bile v Villafranki. Kako Iz Ljubljane. Ravno nam je gosp. Cigale iz Dunaja sta mir sklenila, se je berž iz Verone, pa tudi iz Pariza na znanje dalo, in sicer iz Verone tako-le: „Oba cesarja poslal doděláni rokopis zadnje cerke (s) nernsko-slovenskega delà našega slovnika. „Bogu bodi hvala bota podpírala napravo laške zveze (konfederacije); av- nam piše marljivi gospod vrednik — da je enkrat konec strijanska vlada odstopi Lom bard ij o do reke Minčio, tega. Sedaj pride le še majhen dostavek in pa imena krajev, obderži pa zraven beueške dežele Peschiero, Man rek, gorá itd., kar pa menda ne bo mnogo izdalo; do mesca tovo in Bor go forte, in stopi v lásko z ve z o. Veliki septembra mislim vse dogotoviti". Blaznikova tiskarnica se vojvoda toškanski in vojvoda modeneški se verneta v svoje podvizuje kar je moč hitro natiskovati iu je dogotovila do- dežele nazaj. Vsem deležnikom zadnjih laških prekucij je zdaj slovnik do besede „Wenden". Al od tega, da bi se vse prizaneseno Ravnu to pa nekako drugače začelo prodaj a nje natisnjenih pól pervega delà, kakor naznanilo iz Pariza in sicer tako-le so 55 Novice" v imenu mnogih in mnogih željo razodele 5 ni se je Osnovo mirne sprave sta cesar avstrijanski in cesar francozki podpisala. r> ne duha ne sluha nikodar, in tako leži dnar mertev, ki Zveza laških dežel pod predsedništvom sv. Oceta bo napravila. Cesar avstrijanski odstopi se vendar na več straní potřebuje. Naj povejo „Novice" papeža se še žalostno novico, da je ar Kamilo Mašek, učnik pri svoje pravice do Lombardije cesarju francoz c. k. 55 v .i V * V junija pri orglovce na dezeli 29. obderži Beneš ko, ktero bo obstojen del laške zveze. glasbeni šoli v Ljubljani in bivši izdatelj „Cecilije" kemu, ta pa jih izroči kralju sardinskému. Avstrija (mesečnih zvezkov za učnike in sv. Štefanu nad Stajnico, kamor se je za zdravja voljo podal, za pljučno jetiko še le 27 let star umerl. Ve- drugi dan (12. julija) smo brali iz Verone sledeči oklic Vsem deležnikom te prekucije je vse prizanešeno a Berž liko lepih napevov za slovenske pesmi nam je rajni ze našega cesarja zapel, posebno se odlikuje med drugimi „otok bleški", Vod do svoje armade: „Opert na Svoje dobro pogodb, zanašaje pravo sem šel v vojsko za svetost starih nikova „Dies irrae u 9 )•> Krajnska" v Vodnikovem spominku, se na nadusenost Svojih narodov, na junaštvo Svoje armade ktero šteje sam že kot svoje 51. delo. Poslednje dni nam je in na pripomoć postvarnih Svojih zveznikov. Ljudstva Svoje podal tudi še peti zvezek „Slov. gerlice" dr. Prešernovih sem najdel radodarne za vsako reč; kervavi boji so svetu kar poje pokazali junaštvo Moje armade in da se smerti ne boji; pesem za svoj zadnji z neumerlim pevcom: spominek, in zgodilo se je 5 Nosil bom življenja pezo, Dokler zmaga sreće jezo Zadnja Ijubca — bela smert. V Kranji je umerl te dni spoštovani cesarski advokat in notar gosp. dr. G i oboč nik. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Xz bojišea na Laškem. Zadnjikrat piše danes „No vicar* prigodbe iz Laškega pod tem napisom; zakaj po • V tihnil je vojske hrup in sklenjen je mir, kakor smo že zadnjič povedali, da sta 11. dan t. m. cesar Franc Jožef in Napoleon se snidla v Villafranki in podpisala mirno je cesar Napoleon po- spravo Mnogo se ugibuje: zakaj nudil nesemu cesarju mir ravno ob času, ko se je imel najhuji boj uneti. Ta pravi to, uni to; iz vsega se pa more povzeti, da je več uzrokov bilo, ki so napotili Napoleona našemu cesarju roko podati v mirno spravo: vidil je francozki cesar, kakor sam pravi, da revolucija na Laškem ktero je sicer sam podpihal, se čedalje bolj širi, da so Toskanci, Parmanezi in Modenezi zapodili svoje vladarje ? i in da ne bo dolgo moč tudi papeževega ljudstva berzdati, ktero že po večjein delu rimskih mest hrepení se udeležiti prekucij ; kralj sardinski je po nasvetu svojega ministra Cavour-a prerad sprejemal prejšnih vladarjev oproštene ljudstva pod krilo svoje diktature in jim obetal svobodno , boječ se, vlado, kar ni bilo Napoleonu celó nič po godi da bi ga utegnila revolucija nazadnje še prekositi; mi glavo vencá lavor zmagovavca" dalje mislil Napoleon sedaj si je gotovo tudi ? » Peschieri, Veroni, Mantovi itd. me caka se težko delo; kaj potem, ako bi me utegnila sreča tukaj zapustiti?" — vidil je, koliko kervi je bilo že prelite, koliko vojakov mu je požerla že bolezen in mu jih žuga še požreti : vse to — pravijo — in morebiti še druzih uzrokov vec je zbudilo v glavi Napoleonovi misel, v sredi zmage ponuditi našemu cesarju mirno spravo. Zakaj naš cesar niso odbili ponudbe, nam sami pravijo v razglasili do armade in do svojih Ijudstev, ktere In tako se je zgodilo, da sta se obá cesarja kralja sardinskega bomo spodej omenili. brez snidila 11. dan v Villafranki. Vredništvo „Cecilije" je začasno prevzel verli ucnik gospod A, Piaprotuik, čeravno se je v manjsem stevilu bojevala in je tavžent in tavžent oficirjev in prostakov padlo, vendar v nepoterti moči in serčnosti veselo pričakuje novih bojev. Zapušen od zaveznikov se umaknem le neugodnim političnim razmeram, ktere mi pred vsem dolžnost nakladajo, ne zastonj žertovati kervi Svojih vojakov in radodarnosti Svojih narodov. Sklenil sem tedaj Iz polnega mir, kteremu za podlago postavim Minčiovo rnejo. serca se zahvalujem Svoji armadi; sopet mi je pokazala, da se morem v vseh rečeh zanašati na-njo v prihodnjih bojih". — Cesar Napoleon pa govori v svojem razglasu k armadi tako-le: „Poglavitni cilj in konec vojske smo dosegli. Lahi bojo pervikrat narod. Zveza jih bo vse zedinila v eno družino. Beneško ostane pod vlado avstri-jansko, bo pa vendar obstojen del Laškega. Zedinjenje Lombardije s Sardinijo nam je ustvarilo močnega zveznika, ki se ima nam zahvaliti za neodvisnost svojo. Tište laške dežele, ki niso bile zapletene v poslednje homatije, bojo spoznale potrebo dobrih prenaredb v svojih deželah. Vi vojaki pa se bote kmali vernili na Francozko domu. Domovina bo hva-ležno sprejela armado, ki je v dveh mescih Sardinijo in Lombardijo osvobodila, in se zdaj le zato ne vojskuje dalje, ker se je začel boj tako zlo razširjati, da bi ne bil več v prid franeozkemu cesarstvu v tej strašni vojski. Vojaki! ponašajte se s tem kar ste opravili in doveršili, pa tudi s tem, da ste otroci tistega Francozkega, ktero bo zmiraj velik narod ostalo, dokler bo serce imelo zapopasti plemenite zadeve, in dokler ga bojo branili možaki taki kakor 5 Po gori natisnjenem razglasu, kterega so presvitli naš cesar podali armadi, so še poseben manifest ste vi!" r do S voj ih narodov" 15. dan t. m. iz Laksenburga oklicati V tem obširnem razglasu pravijo cesar, kako jih je dali. le velika sila primorala vojsko na Laškem začeti za pra- , in od svojih Ijudstev terjati novih in velikih vično reč davšin; vse se jim je rado dalo, in to jih je njim sercu še bolj prikupilo. Žalibog ! pravijo dalje da nam vojska ni srečna bila, čeravno se je armada vojskovala s tako serčnostjo, da se je vse čudilo nad njo. Sovražniki naši so napeli vso svojo moč, pa pri vsem tem so si le nektere dobičke privojskovali ne pa določivne zmage. Premagati jih morebiti ne bilo nemogoce bilo, al to se bilo dalo le z novim in silnim prelivanjem kervi zgoditi. V7 takih okolšinah Mi je bila dolžnost ponujeno mirno spravo v prevdark vzeti in to toliko bolj, ker se bi bil mogel sam 229 vojskovati za pravično reč kaj najstariši in najnarav i » V • naše cesarstvo d zavezniki avstrijanske vlade nikakor niso hotli spoznati gré v tej vojski za > da tolikanj huj 9 ker dreg v « ti, ktera je zdaj m J več se vojska na Laškem požerla veliko kakor le za Avstrijo; terdovratno dnarja. Boscarolli priporoca: naj se na Dunaj pokliče iz so ostali v tem svojem nepoznanji. Po vsem tem je najbolj kazalo, za dosego miru tudi kaj v dar prinesti, in b ke dezeie več v dnarstvenih rečéh zvedenih Ijubnih m 9 domo 9 s kterimi naj bi se ministerstvo dnarstva in vtikanja kterega druzega naravnost s cesarjem fran- notranjih oprav posvetovalo, koliko srebra naj bi d< cozkirn samim mir skleniti, ker sem bil prepričan, da se žava dala dunajski banki, da bi se ta popolno bova midva sama bolje poravnala pogajanje tište tri vlade, ki se niso udeležile vojske. Sedaj kakor ce se mesajo v to oprostila deržave in bi mogla za bank b d spet sre ko je sklenj obetaj v svojem razglasu da v bo njih skerb se oberuila v to, da ves blagor m nakloni zvestim narodom in da se bode P casa pop marsikaj v post d aj a vs t plaćati. Po mislih Boscrollovih je edin pomoč, v našem cesarstvù dnarstvo hitro in popolnoma dober stan pripraviti, ako bi se saj en del tis te zlatnine in sedaj mertev potrebah srebernine v pomoč deržavi obernil in deržavnem gospodarst H koncu se cesar še lezi V s 9 to naj bi se zgodilo po enkrat zahvaljujejo armadi in se milo spominjajo veeh, kterih ne bo več iz vojske nazaj. višja duhovšina in pa bogati kloštri bru; vlada si mor v • kteri Ijubnem po soj Pervo in najimenitniše delo je zdaj sklenj 9 al na pomoč prišli. Kdor bode popolnoma svesta biti, da ji bojo našega cesarstva posebno ko posodil, takemu naj se dosti delà v se poděli kako posebno p o s 1 a v lj e nj e. Nazadnje pravi Bos k do » ostane mirno spi da Sliši se 9 to povsod na Laskem do carolli: Ko bojo na Dunaj pokiicani možje svoje posveto bravnanje mirú bo za vanje sklenili, naj izmed teh odbor peterih m avstrijansko stran pervi minister grof liechberg sam prevzel; kdo bo namestoval pri tem obravnanji francozko, kdo sar tako dolgo Reci moremo ož ondi ostane, dokler bo ta reč popolnoma poravnana. pravi „Triest. Zeitg. a da Boscarolli dinsko vlado, še ni znano; Bruseljski časniki je domoljuben mož in da spozna, da tern v peti našemu pravijo, da bo to obravnovanje v Zurich -u v Svajci. cesarstvù je pomanjkanje srebra, al nekako cuden je 50,000 Ravno ti časniki pravijo, da ostane Laškem, dokler ne bo vseh prenaredb konec Francozov na nje svet * naj bi ženske svoje sreberno in zlato robo V biramo časnike » ke in franeozk 9 kaj Ce pre- gospodarji svoje sreberne žlice, škofje in kloštri svojo ti mislijo nino m sreber o vsem tem, najdemo zlo kujejo vse dobro, p r o t misli. Eni priča ■■■■■■■■ H lat- na oltar domovine položili , čeravno je res ? * y v da bi taki darovi dobro došli deržavi. Ce Boscarolli drug me > eni hvalijo Napoleona j da je misli da bojo tudi cele soseske in posamni ljudj končal vojsko, drugi ga grajajo, da ni spolnil obljube in obligacije, ki jih morebiti še imajo, prodali in si z Laškega ni osvobodil do Adrijeu ; večjemu delu pa se svoje zgubo čudno srebernega dnarja kupili, da bi * zdi počel da je Napoleon vse to b kralj ga potem posodili der dins k » ali dg saj od njega ni kjei duha ne sluha i lord je moz pozabil, da že pri zadnjem posojilu leta 1854 je veliko ljudi čez s v oj o m dalo in dosti darovalo, in da Derby je te dni v .zgornji angležki zbornici očitno rekel, da po tem takem ni misliti, da bi posojilo po ti poti kaj dosti bi rad zvedil: „ali ste avstrijansk in dinskavlada izdalo Kaj takeg Iz Verone. Zel sardinské, zdaj pa *se obnaša kot ktero so v vojski iz M mir sklenile, ker francozka Klada je bila, kí^or je sama řekla, le pomoćnica tudi vlada gotovo terjala ne bode k v V lombardiških kralj přenesli, se bo Gotovo je, da valovi prekucij, ki so na berz ko ne v cesarsko zakladnico (Schatzkammer) na Dunaj samolastnica ?u Laškem poslednji čas tako visoko prikipeli, se ne boj tako hraniti dala kmalo v se • v ulegli kakor je želeti, in da novi red bo napi lz Milana. Novi deželni poglavar lombardskega kra m n ogo h homatij, ker ne bo lahko toliko raz- Ijcstva je oklicati dal, da odsihmal veljá po vsem kraljestvu licnih imenov glav spraviti pod en klobuk Bog daj » zveza talijanska" »ova sardinska mera in vaga i da bi se saj nova kri ne prelivala 9 zakaj dosti je bilo že prelite; naša armada šteje po na Com. Duhovšina v Milanu je sardinskému guvernerju Visrlianu © podala pismo udanosti 9 V kterem 300 du znanilu ..Wien. Zt 99 O v vsem skupaj čez 36,000 mertvih hovnov s živo besedo zvesto serce odkriva vladi Viktor in n ranjenih, Moniteur-a franeozk u cez 34,000 in tako dins ka po oznanilu Emanuelovi. Škof v Kremoni in Lodi kakor tudi general je v m berž ko da čez 70,000 vojakov kupaj v tej vojski kervavilo laško zemljo, še morebiti več, ker se „Moniteur" rad moti. 5. dan vikar v Milanu so razposlali po deželi pastirske kteri pričujejo iskreno udanost sardinski vladi. liste j Iz Dunaja. Presvitli cesar so se s cesarico 1 Iz Turina 15. julija se piše „Moniteur-ju", da sta cesar Napoleon in kralj Viktor Emanuel v Turin t. m. zvečer na svoj grad v Laksenb vernili. ts blizo Dunaja prišla iu da jih je ljudstvo s presercnim veseljem sprejelo. Grof A rese je tudi tukaj in že je prevzel opravilstvo Po ukazu cesarskem je druga letošnja rekru- pervega ministra. tirenga, ki se je imela ravno začeti, po vseh deželah našega cesarstva ustavljena. Iz Napolitanskega 9. julija. Dva regimenta napo litanske švicarske armade sta se spuntala 9 pa punt d a v k i n i h Cesarski ukaz dovoljuje, da za iz te rje vanje je bil kmali zadušen; 90 puntarjev je bilo pobitih in ra- (eksekucijo) v službo vzeti vojaki njenih. Blizo 1800 vojakov, iz kterih sta obstala omenjena d o l g o v smejo če je treba čez 14 dui v tej službi ostati, vendar dva regimenta, so tirali berž v Švajco domů. imajo dotični komandanti, glede na vojaške potrebe, svojo Iz Rusije. Iz Petrograda 7. julija. Danes je bilo posebno oblast določiti, kako dolgo čez 14 dni, nikoli slovesno blagoslovljenje spominka, ki se je postavil caru """"mm m mm i Émj^m i 1 ■■■■i ÉÊ službi biti. čez B « 4 tedne, more kak vojak v imenovani eksekucijni Nikolajů; stroški dosežejo skor 800,000 rubljev. Strašni potres 11. junija ni samo razrusil mesta 16. dan t. m. se je začelo spet iz Dunaja v Erzerum-a, temuč tudi poglavno mesto Se ma h o; hi- Terst po železnici tisto blago imenom r> Eilgut u voziti, ki se oddá pod poma je ležalo veliko hiš v razvalinah, veliko pa jih je zlo 9 vožnja vsega druzega nici se bo berž ko ne tudi kmali začela. blaga po želez- poškodovanih; s potresom je razsajal tako silen vihar 9 da Iz Tersta piše „Triester Zeitung « 9 9 tergovcom da gosp. Janez po vsem ce- je drevesa iz zemlje ruval in njih korenine proti nebu ob racal Boscarolli, tergovec v Inšpruku sarstvu dobro znan, ker je bil eden izmed tistih mož so leta 1854 nasvetovali národ no posojilo spet bukvice, v kterih svoj svet razodeva več 100 ljudi je grozno smert storilo. Iz Serbije. Iz Beligrada 12. julija. 9 ki 9 Je kako bi se moglo 10. dan t. m. so za perli 5 starešin (senatorjev), včeraj pa spet več drugih oseb; starešine so peljaii v Topčider v oster po deželi zapor Pravijo, da so v Beligradu pa tudi drugod 230 zasledili zakletev zoper kneza Miloša V mnogih čas nikih se bere, da se v Serbii čedalje vecje priprave za Marjetica vojsko delajo ne le s tem, da se vlivajo nove kanone in temuč tudi novi vojaki se 2000 redoih Slovenska narodna pesem. Zapisal Jos. Levičnik. * > ^mF kugle in napravlja střeliva obilo, naberajo; Serbija, ki je dosihmal štela pešcov, en adron baterijo topništva v djanski Tamkaj stoji pristavica, 0, jov! tamkaj stoji pristavica. Na pristavci je Marjetica, Zakřičí: joh! o joh! gorje' 0, jov! kaj so naredli mi ljudje V I( Se vpije, joka prestrašno, r službi, je poklicala vse urlavbarje k armadi in steje potem sedaj že 4500 vojakov. Iz Nemškega. Iz Berolina 13. julija. YTladni časnik 0, jov! na pristav'ci je Marjetica, 0, jov! za potolažit je ni b'lo. Ino mi ziblje sinika, 0, jov! poldrugo leto starega naznanuje 9 da Ijo sklenj miru je vsem kerdelom Aja, ležaj! preljub' moj sin 5 Gospod je ravno z jage šel, 0, jov! prestrašno mije ostermel. Kaj pa ti je, Marjetica? pruske armade, ki je ze na p b y ukaz dosel aj 0, jov! dab' že ti skoraj velik bil. 0, jov! da si tako objokana. t a n e j kj so in ne potujejo dalj Iz Francozkega. Iz P Pariz, da je m k 1 e n j iza. Ko je prišla novica v so začeli kanoni pokati z Saj boš verbal sedem gradov, ! sedem gradov, devet pri stav. **) 0 , jov Blagi gospod! Vaša gospa. 0, jov! so mi naj već sovražnica. gradů invalidov, zvečer je bilo mesto razsvitljeno in med To je slišala žlahna gospa y Zaklali so nika brezštevilni francozkirni banderi so se vidile tudi nektere V • černo-rumene avstrijanske. 0. jov! žlahna gospa sovražnica Hitro je tekla v svitli grad, 0, jov! dobila sem ga mertvega Gospod hitro v grad jadra " y , "ill V JV vvniu » DTii.it giuu, umu t au jHUId, Cesar Napoleon je imel na dan cesaricnega godu o, jov! svoj hudobni naklep speljat. 0, jov! od jeze vès on trepeta. natihoma v Pariz ali prav za prav na grad svoj v St. Cloud priti 5 kjer bo ostal, dokler se njegova armada ne verne iz Lesem. lesem, dekla moja f O, jov, lesem, lesem dekla moja! 0, jov! hitro gr.spo poklical je. Gospod raz konja skočil je. Laškega; s to še le bo obhajal slovesni vhod v Pariz. Časnik „H. N. a • V r> pise : 55 Ker je cesar Napoleon mir sklenil s cesarjem avstrijanskim brez kralja sardinskega, V roko vzemi ojstri nož, O, jov! in pojdi na pristavico! je podoba, da cesarju Napoleonu ni več mar za laško reč. Zakolj Marjetci sinika, Sedaj je ponižal Avstrijo kakor pred Busijo; pervi, kterem 0, jov! poldrugo leto starega. bo sedaj na pète stopil, bojo Prusi in Neuici, pa le enega Yren z njega vzemi jeterca, za drugem bo stresel Angleži bojo s svojo neutraluostjo 0, jov ! tud pljućica in sercice. Kaj pa imajo kervav predpas? O, jov! kar je nenavadno pri nas. Petelincke sem zaklavaia , 0, jov! sem Vam kosil napravljala. Pojdva na ganke visoke, 0, jov! gledat te polja radoljške! samci ostali, in kadar bojo francozke ladije kos angležkim, „žlahna gospa! jez ťga ne strim, Da bova mať špacirala, bo Napoleon sam ali združen z manjšimi vladami napadel 0, jov! rajši svojo službo zgubim". 0, jov! en mal se pogovarjala. Angleže in to nezvesto vlado pokončal". Prodam kakor sem kupil, piše dopisnik. Moti se, kdor misli, da je vlada ustavila priprave za vojsko; zlasti pomorskih priprav ni konca ne kraja; ravno sedaj delajo 8 velicih vojnih ladij, izmed kterih Mariirnan in Sol ferino dobile. Lesem, lesem, mojškra moja f ▼ Sla sta na ganke visoke, O jov! lesem, lesem, mojškra moja. O, jov! gledat te polja radoljške. 3 ime Magenta, bojo Neki berolinsk časnik terdi, da so na Laškem zasledili skrivno družbo, ki se je zaklela cesarja V roko vzemi ojster nož O, jov! in pojdi na pristavico! Zakolj' Marjetci sinika, Prime za erj ave lase; 0, jov! Yp ri e jo će z ganke visoke Bodi prokleta kaća ti, Napoleona umoriti; sum letí tudi na neko posebno O, jov! poldwyijo leto starega. " 9 0, jov! za vselej spred mojih oći „Žlahna gospa! jez tega ne strim, Tok dolg' imaš zavdana biť, 0, jov ! rajši svojo službo zgubimwl. ? imenitnoosebo, ki je bila deležna te zarote. Ministra Sama popade ojstri nož ? Valevski in Troplong sta se dolgo posvetovala, kaj jima je In šla je na pristavico. storiti v tej zadregi; na zadnje sta sklenila zamolcau celo Zakolje Marjetci sinika, prigodbo in v zarotbo zapletenemu imenitnemu rnožu pri za nes ti. Kdo je ta ne povć noben časnik. Našemu kmetijstvu žu^ajo velike nadloge > silno 0, jov! poldrugo leto starega. Pa z njega vzame jeterca 0, jov! tud pljućica in serčice. 0, jov! da se ti tukaj gpokoriš. Tukaj naj zraste lipica, 0, jov! lepa zelena lipica. Kadar tako debela bo, 0, jov ! da 6cc!a zib'vo naredó. Rodil se bode sinćek mlad, bki spal 0 on bo dezevje in druge vremenske uime so tega krive. Od kresa K sèm se je po več krajih našega sušiti, tedaj že en mesec pred kakor leta 1848 in 1856 cesarstva začel krompir 0 Marjetca prišla d se ćudi premoćno ..... . . . „ . . . v w I Vselej, ko sem šla rul'ce prat', naj le psi krompirjevec je cez noc vel in cern. Svile (zide) o, jov! vselej si jokal po meni. ne bo skor osmi del tega kat druge leta > beli kokoni so se v obce bolji obnesli kakor rumeni, pa so vendar sila lahki. Kmetovavci pobešajo glave in ne vejo, kaj bo. Danes pa tako terdo spiš, 0, jov! da se cio nić ne prebudiš! 0 jov! da Boga zadosti storiš. Kadar bo novo mašo pel, 0, jov! kaćjo podobo ti bo vzel Postala bodeš spet gospa, 0, jov! kakor si od začetka b'Ia V tem gradu se imaš pokořit! V predmestih parižkih nabirajo delavci doneske za napravo pozlaćeucga voza » kterega mu hočejo v znamenje slavne zmage na Laskcm v dar pokloniti. Slisi se i da je cesar Franc Jožef cesarju Napo W . m m Se mi razveže sinika, 0, jov! zagledala je mertvega. Vidi ga v zibki ležati, 0, jov! vidi ga v kervi plavati! Zdaj se pa jaz z grada podam, 0, jov! tebi ga za stanovanje dam. Snidla se bova enkrat spet, 0, jov! tamkaj pri Ijubemu očet\ leonu obljubil, da se bojo kosti že pred več leti na Dunaji umerlega in ondi pokopanega sina casarja Napoleona I. v Pariz prenesle. Temu Napoleoncu so na Dunaji dali ime Herzos: von Reichstadt", Napoleon oče mu je dal priimek Pričujoča pesem speva žalostno dogodbo. ki se je pripetila njega dni na Pustem gradu (^Walltnburg) na Gorenskem. Razvaline imenovanega gradu stoje na ster.oem grićku blizo 55 55 kralj rimski", sedanji cesar Napoleon III. pa mu je dal ime Napoleona II. vedil Iz Turškega. Iz Carigrada. 5 ali naj bi šel ali Dolgo ni sultan ceste, ki derži iz Kamne gorice v Radoljco, in se že već sto-letij krepko ustavljajo zobu nemiloga ćasa. Dogndba, o kateri pesmica govori, je med Ijudrni sploh znana; da bi bila pa povest le-ta rodnih" » ne ; sedaj je vendar sklenil se na razun v gospod dr. Ton«nn-oiih „Glasih dorao-v zvezani besedi ohranjena, mi doslej ni bilo znano. Zlo vesel sem bil toraj, ko sem jo neduvnej prav po nevědomá Si rij o, Egipt in Malto; spremljala ga pot podati v Smirno. bota razun ministra unanjih oprav Fuad paša tudi sina njegova Murad in Abdul-Agis. slišal p repe vati; ima namrec pesem tudi prav mili napev, Zapisal sem jo ter jo podam „Novicam", da se otme pozabljivosti. **) Pustograški gospod je živel v pregresm zve z i z Marjetico in bil nezakonski oće njenega sinceku : od tod up matere na bo gato dedšino. Opomb. pis. Odgovorni vrednik: Dl* JdUeZ BleiWCÚ Natiskar in založnik: Jožef Bldznik