Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 031 331 920, 01 7881 999, www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 22. 4. do 7. 6. 2021 v mesec ljubezni! izbrano iz kataloga ugodnosti PAPERMINTS PRŠILO Osvežilno pršilo za usta z okusom mentola, s sladili, 12 ml. redna cena: 2,63 € cena s Kartico zvestobe POPUST: 1 2,10 € 20 % MEDZOBNE ŠCETKE SILVERCARE 6 kosov v pakiranju Medicinski pripomocek. redna cena: 4,80 € cena s Kartico zvestobe POPUST: 1 3,84 € 20 % MANDLJEVO OLJE MALCEK Za vsakodnevno nego dojencka, 150 ml. redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe POPUST: 1 4,98 € 20 % STOP PRŠILO PROTI KOMARJEM IN KLOPOM 100 ml Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o izdelku. redna cena: 8,56 € cena s Kartico zvestobe POPUST: 1 6,85 € 20 % MAGNEZIJ 300 MG 20 šumecih tablet Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 3,53 € cena s Kartico zvestobe POPUST: 1 2,82 € 20 % PINCETA ZA KLOPE VITRY Izdelana iz nerjavnega jekla, 1 kos. redna cena: 12,15 € cena s Kartico zvestobe POPUST: 1 9,72 € 20 % na brezplacno telefonsko številko Za vec informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas poklicite 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izkljucno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolicne, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 22. 4. do 7. 6. 2021 oz. do prodaje zalog. Kazalo Uvodnik / 4 Nagovor župana / 5 Iz obcinske hiše / 6 Politika / 11 Iz naših krajev / 12 Gospodarstvo / 13 Turizem / 15 Ekologija / 18 Zdravje in sociala / 20 Dobrodelnost / 24 Izobraževanje / 25 Društva / 28 Šport / 31 Obvestila / 36 Spomini in zahvale / 37 Uvodnik Lepo pozdravljena, draga bralka, bralec Grosupeljskih odmevov! Pa smo že v maju, za mnoge najlepšem mesecu v letu. Sicer nam vreme še vedno ni cisto po godu, tudi sam sem pricakoval lepše, je pa res, da nikoli ne bo vsem všecno, pa vseeno kakšno bo, tako pac je in to na vseh podrocjih, ne le pri vremenu. So ljudje, ki so vecinoma zadovoljni in so drugi, ki se stalno pritožujejo. Boljši je standard, vec je pripomb, nekateri celo obcutijo nenormalen teror oblasti, ki ga vecina, vsaj tako verjamem, sploh ne zazna, so le nujni ukrepi za preprecevanje epidemije. Boj za oblast pri nas ne pozna meja, pa ceprav gre dogajanje na škodo prebival­ stva in države kot celote. Veseli smo lahko, da se stanje z epidemijo pocasi umirja in upam, da bomo z zadosti veliko precepljenostjo kos tudi tej nadlogi. Sam sem se že cepil in se zato pocutim manj ogroženega, še vedno pa se je potrebno držati varnostnih ukrepov. Težko je razumeti, kako je mogoce, da imamo tudi še v današnjih casih, ko je odlicno poskr­bljeno za komunalne odpadke, še vedno posameznike, ki brez vsake slabe vesti peljejo od­padke kar s traktorjem v bližnji gozd. Tako sem ob nedeljskem sprehodu naletel na ogromen kup, ki ga je verjetno odložil nekdo, ki se na crno ukvarja s popravili avtomobilov, po besedah krajanov (tokrat s Hude Police) te odpadke, avtomobilske armature in ostale plasticne dele vecinoma tudi zakuri. Bralce naprošam, da take malomarneže identificirajo in prijavijo. Od prejšnje številke glasila so odkrili že dve vecji lokaciji z avtomobilskimi odpadki. Verjamem, da vecina že komaj caka druženja in tudi dela v društvih, saj smo ljudje, družab­na bitja in potrebujemo družbo in obcutek, da delamo nekaj dobrega. Dobra dela in ljubezen so stvari, ki so skregane z matematiko, saj je res, da bolj ko jih deliš, vec imaš. Žal pa nimajo vsi samo dobrih namenov, policija nas opozarja na prevarante, ki se pod raz-licnimi pretvezami, po navadi kot razni serviserji, poizkušajo dokopati do financnih koristi. Ne nasedajte takim neznancem, ce vas pa že prepricajo, preverite njihove dokumente in jih vprašajte, ce jih lahko fotografirate. Letos je tudi prav posebno leto, saj je preteklo že trideset let od usodnih dogodkov za našo domovino. S ponosom praznujmo dan državnosti, 25. junij, spominjajmo pa se tudi ostalih dogodkov iz leta 1991, prvega služenja vojaškega roka v slovenskem jeziku, spopadov z jugo--armado, do izgona zadnjega vojaka jugo-armade iz Slovenije. Bodimo ponosni na našo domovino. Brane Petrovic, odgovorni urednik NAVODILA Clanki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da cim vecjemu številu ljudi omogoci povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do najvec 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti pod-pisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in v primeru, ce v skladu s programsko zasnovo casopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. Vuredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo. DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokoncni 185 x 260 mm, 1/2 leže-ci 185 x 127,5 mm, 1/4 pokoncni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeci 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG. GROSUPELJSKI ODMEVI – GLASILO PREBIVALCEV OBCINE GROSUPLJE Ustanovitelj casopisa: Obcinski svet Obcine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovic • Uredniški odbor: Gregor Steklacic, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj, Maja Zajc Kalar, Zlatko Jagodic • Naslov uredništva: Obcina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Gasilska c. 3, 1290 Grosuplje Vabljeni k soustvarjanju obcinskega glasila. Vaše prispevke pricakujemo do 8. junija, na e – naslov: grosupeljski.odmevi@gmail.com Nagovor župana Spoštovani obcanke in obcani, cenjeni bralci Grosupeljskih odmevov! Res nisem želel zaceti s pisanjem o trenutni situaciji glede koronavirusa. Vsem skupaj nam gre že malo na živce, saj kamorkoli se obrnemo, se epidemiji ne moremo izogniti. Pa vendar sem srecal prijatelja, ki me je prijazno vprašal, ce sem že cepljen. Seveda, sem mu odgovoril, saj pripadam starostni skupini, pri kateri ne veš, kako se bo izšlo, ce bi se slucajno okužil. Potem pa mi je povedal za nekaj najinih skupnih prijateljev, ki niso verjeli v cepivo, pa so sedaj v slabi zdravstveni kondiciji, saj jih je doletela okužba. Priznam, ni mi prijetno, ko slišim za kolege, ki so zboleli in se borijo z boleznijo, zraven pa imamo ljudi, ki še vedno mislijo, da gre za teorijo zarote, v cepivu pa so vgrajeni cipi, s katerimi nas bodo ameriški multimilijarderji imeli na vrvici. Zdrava pamet bo premagala tudi epidemijo, kar se že kaže v številkah, ki nam obetajo, da bomo iz epidemije kmalu izšli kot zmagovalci. Obcinski svet Obcine Grosuplje je normalno deloval in na zadnji seji sprejel proracun za leto 2022. Obcina ima tako veljavne najpomembnejše dokumente za letošnje in prihodnje leto, kar pomeni, da bomo lahko vse tekoce naloge, kot tudi zastavljene investicije v prihodnjih dveh letih nemoteno izvajali. Sprejetje obcinskih proracunov za obe leti, letošnje in prihodnje leto, zagotavlja stabilnost izvajanja vseh nalog, hkrati pa je iz proracunskih postavk jasno razvidno, da bo Obcina Grosuplje še naprej, tako kot doslej, izpolnjevala svoje poslanstvo kot gospodarna, gostoljubna in globalna obcina! Vaš Dr. Peter Verlic, župan obcine Grosuplje 13. redna seja Obcinskega sveta Obcine Grosuplje V sredo, 5. maja 2021, je potekala 13. redna seja Obcinskega sveta Ob­cine Grosuplje. Obcinski svetnice in svetniki so na seji obravnavali 21 tock. Med drugim so sprejeli Proracun Obci­ne Grosuplje za leto 2022 in Zakljucni racun proracuna Obcine Grosuplje za leto 2020, predstavnike v Svet javne­ga vzgojno-varstvenega zavoda Ke­kec Grosuplje in v Komisijo za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje. Obcinski svetnice in svetniki so na svoji 13. redni seji sprejeli Odlok o pro-racunu Obcine Grosuplje za leto 2022 v vsebini in višini, ki sta potrebni za rea­lizacijo vseh nalog, ki smo si jih zadali v letu 2022. Proracun Obcine Grosuplje za leto 2022 je bil sprejet v višini 26.174.280 evrov. Sprejeli so tudi Zakljucni racun pro-racuna Obcine Grosuplje za leto 2020. Gre za realizacijo proracuna Obcine Gro­suplje za leto 2020, in sicer je višina re-aliziranih prejemkov znašala 24.418.574 evrov, višina realiziranih izdatkov pa 25.442.097 evrov. Stanje sredstev na racunu je tako konec leta 2020 znašalo -1.023.523 evrov. Primanjkljaj je bil po­krit s prihranki iz preteklih let. Vodja urada za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti Jelka Kogovšek je pojasnila, da je obcina v letu 2020 pridobila 21.280.910 evrov. Od tega so davcni prihodki, med katerimi je najve-cji dohodnina, znašali 14.886.361 evrov, nedavcni prihodki, med katerimi so naj­vecji najemnine in komunalni prispevek, so znašali 3.650.569 evrov, kapitalski prihodki so bili v višini 423.404 evrov, v višini 2.320.576 evrov pa smo prejeli tudi transfernih prihodkov od države in Evropske unije. Omenimo le nekaj najvecjih: za izgradnjo parkirne hiše, za komasacijo in agromelioracijo Gatina, za obnovo kulturnega doma, malega nogometnega igrišca v Brinju, za uredi­tev kolesarskih površin na Taborski ce­sti v Grosupljem, tržnice v Grosupljem, pomožnega objekta na Taboru Cerovo, igrišca na Zavrhu, bajerja Zacurek, v okviru projekta Vezi narave pa smo med drugim dobili Žabjo hišo. V obdobju od leta 2010 pa do leta 2020 je sicer obcina pridobila kar 25 milijonov evrov transfernih prihodkov. Trend gibanja pridobivanja teh sredstev je v rasti. Odhodki pa so v letu 2020 znašali 24.975.815 evrov. Tudi v lanskem letu smo najvec proracunskih sredstev pora­bili na podrocju izobraževanja in prome­tne infrastrukture. Kar 13.765.399 evrov proracunskih sredstev je bilo sicer namenjenih investi­cijam. V lanskem letu je bila zakljucena investicija v parkirno hišo, dokoncan je prizidek k Osnovni šoli Louisa Adami-ca Grosuplje in športna dvorana, prav tako je bila v lanskem letu obnovljena notranjost Kulturnega doma Grosuplje, Taborska cesta v Grosupljem, tržnica, obnovljen je bil tudi sistem daljinskega ogrevanja, koncana agromelioracija in komasacija Gatina, urejali smo deponijo, realiziranih pa je bilo še veliko manjših investicij. Župan dr. Peter Verlic je ob tem dejal, da je bilo res veliko postorjenega. Vecje in veliko manjših investicij so prispevale k izboljšanju kvalitete življenja naših ob­cank in obcanov. Ob tej priložnosti se je tudi zahvalil direktorju obcinske uprave mag. Dušanu Hocevarju in celotni obcin-ski upravi: »Ker ste ves cas skrbno plani­rali, skrbno skrbeli za potrošnjo in s tem tudi dokazali enega od naših G-jev, da smo gospodarna obcina.« Obcinski svetnice in svetniki so spre­jeli Nacrt ravnanja s stvarnim premože­njem Obcine Grosuplje za leti 2021 in 2022. Nacrt obsega: • Nacrt pridobivanja nepremicnega premoženja, • Nacrt razpolaganja z zemljišci, • Nacrt razpolaganja z deli stavb, • Nacrt razpolaganja z zemljišci s stavbo, • Nacrt podelitve stavbne pravice. Sprejet je bil Sklep o dolocitvi cene 24-urne dežurne službe v okviru po­grebne dejavnosti na obmocju Obcine Grosuplje. Obcina Grosuplje je z Odlokom o po­kopališkem redu na obmocju Obcine Grosuplje za izvajalca 24-urne dežurne službe v okviru pogrebne dejavnosti iz­brala Javno komunalno podjetje Grosu­plje, d. o. o. Metodologijo za oblikovanje cen od leta 2018 ureja Uredba o meto­dologiji za oblikovanje cen 24-urne de­žurne službe. Na podlagi navedene me-todologije je Javno komunalno podjetje Grosuplje pripravilo Sklep o dolocitvi višine cen, ki je podrobneje utemeljen v Elaboratu o oblikovanju cene 24-urne dežurne službe v okviru pogrebne de­javnosti na obmocju Obcine Grosuplje, št. 2-G-Pog/2020 - november 2020. Obcinski svetnice in svetniki so dali pozitivno mnenje k dodelitvi koncesi­je za prirejanje posebnih iger na sreco gospodarski družbi Aleatorium, d. o. o., Ljubljanska cesta 65, 1290 Grosuplje, v igralnem salonu v poslovnem objektu na naslovu Letališka cesta 1, 1000 Lju­bljana. Na podlagi 68. clena Zakona o igrah na sreco mora namrec vlada pred dode­litvijo koncesije pridobiti soglasje lokal­ne skupnosti o opravljanju igralniške de­javnosti na njenem obmocju in mnenje sosednjih lokalnih skupnosti, tudi Obci­ne Grosuplje. Obcinski svetnice in svetniki so dali soglasja ustanovitelja k izplacilu dela place za redno delovno uspešnost rav­nateljici Osnovne šole Louisa Adamica Grosuplje Janji Zupancic, ravnateljici Osnovne šole Brinje Grosuplje Nataliji Kotar, ravnateljici Osnovne šole Šmar­je - Sap Pavlini Antolic, ravnateljici VVZ Kekec Grosuplje Majdi Fajdiga, ravnate­lju Glasbene šole Grosuplje Deanu Teli-cu Zavašniku in v. d. direktorici Mestne knjižnice Grosuplje Roži Kek. V skladu s 7. clenom Uredbe o pla-cah direktorjev v javnem sektorju mora namrec organ, pristojen za imenovanje (Svet javnega zavoda), pri odlocanju o višini place za redno delovno uspešnost ravnateljice oz. ravnatelja oz. direktorice pridobiti soglasje ustanovitelja oz. ob­cinskega sveta. Obcinski svetnice in svetniki so v Svet javnega vzgojno-varstvenega zavoda Kekec Grosuplje imenovali: Uršo Leah Predalic, Nejca Kolmancica in Urško Petak. Mandat clanov traja 4 leta. V skladu z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja in Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Vzgojno varstveni zavod Kekec Grosuplje svet za­voda sestavljajo trije predstavniki usta­novitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Clanom Sveta zavoda bo junija 2021 prenehal mandat, zato je moral obcinski svet imenovati tri predstavnike ustanovitelja v Svet zavo­da za mandatno obdobje 2021–2025. Obcinski svetnice in svetniki so v Ko­misijo za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje imenovali Vero Šparovec. V Komisijo za sprejem otrok v VVZ Ke­kec Grosuplje je bilo namrec potrebno imenovati novega predstavnika ustano­vitelja, ker je sedanjemu v aprilu 2021 potekel 4-letni mandat. Sprejet je bil Sklep o potrditvi sesta­ve skupne liste kandidatov za clane Ra-zvojnega sveta Ljubljanske urbane re-gije za mandatno obdobje 2021–2027, ki jo je sprejel Svet Ljubljanske urbane regije na 5. dopisni seji, 2. 4. 2021. Kot predstavnik Obcine Grosuplje je bil v Razvojni svet Ljubljanske urbane regije za obdobje 2021–2027 imenovan župan dr. Peter Verlic. Sprejeli so tudi Sklep o pridobitvi sta­tusa grajenega javnega dobra lokalne­ga pomena št. I/2021. Gre za zemljišca v vec k. o. na obmocju obcine Grosuplje. Vse nepremicnine, zajete v tem sklepu, so v javni uporabi, vecinoma kot ceste in plocniki. Obcinski svetnice in svetniki so na seji sprejeli tudi naslednje sklepe: Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicnini parcelna št. 2428/12, k. o. 1791 Žalna; Sklep o ukini­tvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicninah parcelne št. 1462/16, 1462/18 in 1462/19, vse k .o. 1781 Po-lica; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicninah par-celne št. 841/22, 842/7 in 651/10, vse k. o. 1783 Grosuplje-naselje; Sklep o uki­nitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremicninah parcelni št. 2137/2 in 2137/3, obe k. o. 1783 Grosuplje-na­selje. INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Obcinski svetnik Jože Berdajs (SLS) je zasledil, da se bo naravovarstveni center, ki smo ga v Mali Racni kot vsto­pno tocko v Krajinski park Radensko polje uredili v okviru evropskega pro-jekta Vezi narave, imenoval Žabja hiša. Zanimalo ga je, zakaj izbira takšnega imena. Sam je namrec mnenja, da bi bilo boljše poimenovanje, bolj blizu kra­jankam in krajanom, na primer »Hiša na izviru Šice.« Direktor obcinske uprave mag. Du-šan Hocevar mu je odgovoril, da je predlog, da se naravovarstveni center poimenuje Žabja hiša, podala stroka, ki je izhajala iz tega, kaj vse lahko nave-žemo na to ime, katere produkte lahko ustvarimo iz tega imena, hkrati pa je nam vsem že mnogo let poznan vsako­letni projekt »Pomagajmo žabicam cez cesto«, nanj se nanašata tudi dva velika evropska projekta, Vezi narave, v okviru katerega smo tudi uredili Žabjo hišo, in Life Amphicon, v okviru katerega pa se bodo med drugim v prihodnjih letih ob cesti uredili podhodi za dvoživke. Žabi­ce tako že dlje casa povezujemo z Ra-denskim poljem, gre tudi za pravljicno bitje, in ce pomislimo, da želimo v Žabjo hišo kot obiskovalce privabiti predvsem družine, otroke, vrtce, osnovne šole pa tudi srednje šole, morda tudi naravo­varstveno usmerjene fakultete, lahko tudi z vidika komuniciranja z javnostjo, marketinga iz tega imena oz. iz žabe res veliko naredimo. Ob tem mu je podal tudi v razmislek, kako kreativni bi na primer lahko bili ob imenu Hiša na izviru Šice, kako bi jo lah­ko tržili. Poleg tega pa je Turisticno društvo Cer v njeni bližini, v Vodomcevem gaju, postavilo Žabjo vas. Ta Žabja vas se bo z Žabjo hišo lepo povezovala. Moramo so-delovati, drug drugega podpirati in tako nadgraditi turizem v naši obcini. Predlog stroke ime Žabja hiša smo z veseljem podprli. Obcinskega svetnika Nejca Kolman-cica (SMC) je zanimalo, kakšna je situ-acija s koronavirusom v naši obcini, konkretno s cepivi in testiranji. Podrob­neje si je pogledal podatke na spletnih straneh covid-19 Sledilnik in Cepimo se, primerjal obcino Grosuplje z ostalimi ob­cinami in ugotavljal, da je v obcini Gro­suplje število okužb veliko, meni pa tudi, da bi lahko dosegali boljše rezultate kar zadeva možnosti testiranja s hitrimi te­sti kot tudi samo število cepljenih. Kako smo v Grosupljem pripravljeni na bolj množicno cepljenje? Župan dr. Peter Verlic mu je odgo­voril, da gre za vprašanja testiranja s hi-trimi testi, cepljenja, števila okuženih, s katerimi se z direktorico zdravstvenega doma Štefko Zaviršek dnevno ukvarjata. Covid-19 Sledilnik tudi sam dobro pozna in dostopne podatke tam že dlje casa redno spremlja. Kar zadeva število oku­ženih lahko pove, da smo dolgo imeli dokaj lepe rezultate, kar kaže na to, da so naši obcanke in obcani skrbni, zavestni in da spoštujejo ukrepe. Vprašal se je, ali ni morda zadnji dvig okuženih posledica protestov v Ljublja­ni. Pri tem je opozoril, da ko zdravniki in stroka pozivajo, naj bomo doma, je del medijske scene zelo naklonjen dogod­kom, kot so bili nedavni protesti. Veliko casa v porocilih namenjajo tudi samote­stiranju otrok in drugim podobnim te­matikam, ki so prikazane kot negativne. To pa se mu zdi, generalno gledano, pre­cej zaskrbljujoce. Treba pa je tudi vedeti, da cepivo do sedaj ni bilo dobrina, ki bi je bilo v izo­bilju, ampak je bila dobrina, ki je bila omejena. Cepilni centri so tako imeli te­žavo tudi s tem. Posebne zakonitosti pa veljajo tudi kar zadeva hranjenje cepiv in podobno. Za preprecitev epidemije tako še ve­dno lahko najvec storimo sami. Stvari so v naših rokah. Informacije iz prve roke je ob tej pri­ložnosti z nami delila tudi obcinska svetnica in direktorica zdravstvenega doma Štefka Zaviršek (NSi). Tudi ona je povedala, da se število okuženih v naši obcini v zadnjih dneh povecuje. So pa okuženi predvsem mlajši, torej osnov­nošolci, dijaki, nasploh mlajši od 50 let. To so ljudje, ki po strategiji za cepljenje še niso na vrsti, ali pa otroci, ki sploh ne morejo biti cepljeni. Težave pri cepljenju se pojavljajo tako s kadri, predvsem z zdravniki, ki so obre­menjeni z rednim delom, ki ga ni tako malo, kot se vidi po praznih cakalnicah, in z nujno medicinsko pomocjo, in se jih zato težko obremenjuje še s prisotnostjo pri cepljenju, vecjo težavo pa predsta­vlja cepivo. Vsaj v preteklih mesecih je bila nemajhna težava tudi nizko število prijavljenih na cepljenje. Število cepiv se namrec lahko naroci glede na število prijavljenih. »Povejte svojcem, prijateljem, znan­cem, naj se na cepljenje prijavijo. Stroki moramo zaupati. Temu, kar pravijo epi­demiologi, Evropska agencija za zdravi-la, da je cepivo varno in da mu je zaupa-ti,« je še dejala. Obcinska svetnica Valentina Veho­vec (DeSUS) pa je glede na svojo ne­davno izkušnjo ob tej priložnosti želela predvsem pohvaliti vestno opravljanje in dobro organizacijo dela v zdravstve­nem domu. Video posnetke in gradivo sej si lah­ko ogledate na spletni strani: www. grosuplje.si. Jana Roštan Kulturni dom Grosuplje sije v novi podobi Kulturni dom Grosuplje je bil zgra­jen že leta 1927, preuredili pa smo ga leta 1978, ko je objekt tudi postal kul­turni dom. Vse od takrat predstavlja pomembno gibalo razvoja kulturnega življenja v naši obcini. V njegovih pro-storih delujejo naša kulturna društva ter drugi ustvarjalci in umetniki, hkrati pa obcanke in obcane vabi na ogled raz­licnih prireditev, gledaliških, plesnih in drugih predstav, koncertov ter drugih družabnih in izobraževalnih dogodkov. Teh je bilo v zadnjem letu zaradi epidemije covida-19, ko je bilo naše družabno življenje žal zelo omejeno, le malo. Smo pa cas dobro izkoristili in v le- V torek, 4. maja 2021, sta si Kulturni ter dvorano napolnili navdušeni obisko­ tošnjem letu je že precej dotrajan kultur­ dom Grosuplje v novi podobi ogledala valci. ni dom v svoji notranjosti zasijal v novi tudi župan dr. Peter Verlic in direktor ob- Vrednost investicije je znašala podobi. cinske uprave mag. Dušan Hocevar ter 496.393,92 evrov, obnovo je v višini Obnova je obsegala gradbeno obr­ se prepricala, da je notranjost doma po 159.822,51 evrov financiralo tudi Mini- tniška in inštalacijska dela ter nakup njegovi obnovi prijetna, udobna in mo- strstvo za kulturo. opreme. Zamenjali smo vrata, akusticne derna. Na ogledu sta se njima pridružila Jana Roštan talne, stenske in stropne obloge, oder, vodja investicije na obcini Breda Tomšic platno za projekcijo, notranjost kultur- in Luka Puš iz Zveze kulturnih društev nega doma pa krasijo tudi nove zavese Grosuplje. Posebej pa se veselimo, ko ter udobni sedeži. bodo oder spet lahko zavzeli nastopajoci Potek del na Malem Vrhu si je ogledala tudi direktorica Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga V obcini Grosuplje zadnja leta veliko svoje pozornosti posvecamo urejanju cest, ki potekajo po naših krajih in jih po­vezujejo, in urejanju plocnikov ob njih. Odlicno sodelujemo z Ministrstvom za infrastrukturo in Direkcijo RS za in-frastrukturo in kar nekaj kilometrov plocnikov je bilo tako že zgrajenih tudi kot rezultat tega dobrega sodelovanja: v Veliki Racni, Mali Racni, Cušperku, na Cikavi, med Šmarjem - Sapom in Malim Vrhom in še bi lahko naštevali. Z direk­cijo imamo tudi podpisan protokol oz. sporazum o gradnji plocnikov na Adami-cevi cesti v Grosupljem, med Grosupljem in Spodnjim Blatom, na Lobcku, Plešivici, v Cušperku, med Grosupljem in Velikim Mlacevem ter tudi na Velikem Mlace­vem. Prav zdaj pa intenzivno poteka gra­dnja plocnika na Malem Vrhu, in sicer na desnem robu ceste v dolžini 1.193 m, na obmocju avtobusnih postajališc pa Z leve proti desni: vodja urada za komunalno infrastrukturo Uroš Mocnik, direktorica Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga, direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar in župan dr. Peter Verlic tudi na levem robu. V sklopu investicije razširili na 6 m in uredili odvodnjavanje, bomo obstojece vozišce s širine 5,5 m prehode za pešce z novo javno razsve­tljavo ter rekonstruirali obstojeca avto­ busna postajališca. Dela na Malem Vrhu so se pricela v zacetku marca 2021, v torek, 11. maja, pa si je v družbi župana dr. Petra Verlica, direktorja obcinske uprave mag. Dušana Hocevarja in vodje urada za komunalno infrastrukturo Uroša Mocnika potek del na Malem Vrhu ogledala tudi direktori-ca Direkcije RS za infrastrukturo Ljiljana Herga. Dela izvaja podjetje CGP, d. d., v sode­lovanju s partnerjema VGP Novo mesto, d. d., in Komunalnimi gradnjami, d. o. o. Pogodbena vrednost investicije znaša 1.121.494,15 evrov, v višini 1.009.344,74 evrov jo bo financirala Direkcija RS za in-frastrukturo, v višini 112.149,41 evrov pa Obcina Grosuplje. Jana Roštan Cikava tudi z novim plocnikom za pešce Z gradnjo plinovodnega omrežja je in Škofljico, cemur bo sledila prikljucitev Energetika Ljubljana v naši obcini pricela distribucijskega sistema zemeljskega pli­že v letu 2018, in sicer na obmocju Gro-na v obcini Grosuplje na distribucijski sis-supljega ter na relaciji med Grosupljem tem zemeljskega plina v obcini Škofljica. Med lokacijami, kjer je potekala gra­dnja plinovodnega omrežja v zadnjih mesecih, je tudi Cikava, kjer smo v sa­mem naselju na regionalni cesti Šmarje - Sap – Cikava v dolžini 108 m socasno zgradili tudi plocnik, uredili pa smo tudi povezovalno pot do Sel pri Šmarju, da bo lepo in kar cim bolj varno urejen dostop do avtobusnih postajališc tudi za krajan­ke in krajane Sel pri Šmarju. Za boljšo prometno varnost smo v njuni bližini postavili tudi cestno grbino za umiritev hitrosti, še dodatno na pešce v prometu voznike opozarjajo talne oznacbe. Izvajalec del je bilo podjetje Nigrad, d. o. o., s katerim smo pogodbo pod-pisali 15. marca 2021, kmalu za tem pa je že sledila uvedba v delo. Pogodbena vrednost del je znašala 94.345,55 evrov z ddv. Jana Roštan Obcina Grosuplje tudi clanica Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja Obcina Grosuplje s svojimi aktivnostmi in delovanjem skladno s svojo strategijo 3G sledi ciljem gospodarne, gostoljubne in globalne obcine. To zadnje v zadnjih nekaj letih še posebej pridobiva na pomenu. Obcina Grosuplje je globalna obcina, odprta za sodelovanje, povezovanje, tako npr. z drugimi obcinami znotraj Slovenije, s sosednjimi smo ustanovili tudi Skupno obcinsko upravo 5G, ki že piše uspešno zgodbo, kot tudi izven meja Slovenije. Gi­bamo se po Evropi, kdaj pa posežemo tudi preko njenih meja. Širimo svoja obzorja, k temu pa nas s svojimi programi in financnimi spodbuda-mi še dodatno spodbuja Evropska unija. Že konec leta 2016, kmalu za tem, ko je s svojim delovanjem pricel medobcinski razvojni center, naloge katerega so danes pod okriljem skupne obcinske uprave, smo se vkljucili v Evropsko združenje za lokalno demokracijo (ALDA) in Inštitut regij Evrope (IRE). Tudi preko teh združenj smo z razlic­nimi evropskimi partnerji že bili del uspe­šnih projektov, kot je bil npr. RECOV ali pa je aktualni SOLIDART, združenji pa nudita lokalnim skupnostim tudi za nas pomemb­ne informacije in podporo. V letošnjem letu, Obcinski svet Obcine Grosuplje je dal soglasje 3. marca 2021, pa se je Obcina Grosuplje vclanila tudi v Slo­vensko gospodarsko in raziskovalno zdru­ženje (SBRA). To je bilo ustanovljeno 12. maja 1999 kot edino nevladno predstav­ništvo slovenskega gospodarstva in razi­skovalne sfere v Bruslju. Njegovi ustanovni clani so bili Gospodarska zbornica Sloveni­je, Zadružna zveza Slovenije, Institut Jožef Stefan, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Danes so sicer clani SBRA številna pod-jetja, raziskovalne institucije, gospodarska združenja, izobraževalne organizacije, jav­ne ustanove ter seveda tudi lokalne sku­pnosti. Primarne naloge in hkrati poslanstvo SBRA je spodbujati sodelovanje na gospo­darskem in raziskovalnem podrocju med Slovenijo in Evropsko unijo ter z državami clanicami, pomagati clanom pri vkljuceva­nju na notranji trg Evropske unije ter jih podpirati pri sodelovanju v evropskih pro-gramih in pri korišcenju financnih spod-bud skupnosti, ter promovirati slovensko gospodarstvo in raziskovalno sfero ter po­samezne druge clane v evropskih instituci­jah in državah clanicah. Med ugodnostmi, ki jih clanstvo prina­ša, bi tako posebej izpostavili podporo cla­nom pri vkljucevanju v evropske progra-me financiranja. Za uspešno pridobivanje sredstev EU je namrec velikega pomena pridobivanje pravocasnih in pravih infor­macij ter predvsem vkljucenost v prave mreže potencialnih partnerjev. Svojim clanom pomagajo najti zanje prave razpi­se in potencialne partnerje ter jim nudijo pomoc pri sestavi in prijavi projekta. Evropske institucije vsakodnevno pri­pravijo veliko informacij, dokumentov, programov in politik, ki so predstavljene v razlicnih informacijskih virih, ki jim upo­rabniki vedno težje sledimo. Kot ugodnost naj tako še izpostavimo, da skušajo zato na SBRA za clane izlušciti relevantne informa­cije, jih povzeti in na primeren nacin pred­staviti v tedenskih e-novicah in na informa­cijskem portalu. Prepricani torej smo, da je Obcina Gro­suplje z vclanitvijo v SBRA storila še en ko­rak naprej na svoji poti h globalni obcini, v povezavi z gospodarno in gostoljubno, na svoji razvojni poti, ki obcankam in obca­nom prinaša višjo kakovost življenja. Jana Roštan Iz obcinske hiše / Politika Tematska pešpot ob potoku Bicje V bližini Soncnih dvorov, na obmocju naravnega rezervata Bicje, bo v okvi­ru projekta Soncna oaza nastala lepo urejena pešpot. Ta bo v dolžini cca 150 m opremljena s tremi ucnimi tablami, ki nas bodo seznanjale z znacilnostmi naravnega rezervata Bicje, z njegovim ekosistemom, z rastlinskimi in živalskimi vrstami tega obmocja. Rezervat nudi življenjski prostor šte­vilnim redkim vrstam rastlin in živali, po­sebej velja omeniti ptice, ki tukaj stalno živijo ali imajo postanek med selitvijo, dvoživke, ki so reprodukcijsko vezane na vodo, vodne vrste žuželk ter druge živali, kot sta rak jelševec ali vidra. Ucne table nam bodo tako nudile in-formacije o njihovi prisotnosti in ogro­ženosti ter tudi potrebne informacije, s pomocjo katerih bomo vrste na obmo- Tematska pešpot bo urejena v okvi­ru projekta »Soncna oaza«, s katerim smo uspešno kandidirali na 3. javnem pozivu Lokalne akcijske skupine Sožitje med mestom in podeželjem (LAS SMP), ki je bil objavljen dne 25. 11. 2019, za izbor operacij za uresnicevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS SMP iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Za izvedbo projekta so nam bila odo­brena sredstva v višini do 20.035,95 evrov, projekt bo koncan v roku treh let. Jana Roštan Urša Leah Predalic, podpredsednica Ženskega odbora SDS V soboto, 17. aprila 2021, je potekal 8. kongres Ženskega odbora Slovenske demokratske stranke. Uvodoma je zbrane delegatke poz­dravil predsednik SDS in predsednik vla­de Janez Janša, ki je poudaril pomemb-no vlogo, ki jo ima v stranki tudi ženski odbor, ter nam zaželel uspešno nadalj­nje delo. S spodbudnimi besedami so nas nagovorili tudi evropska poslanka Romana Tomc, predsednik Sveta SDS in minister za zunanje zadeve dr. Anže Lo-gar ter poslanka Jelka Godec. Po uvodnih pozdravih gostov pa je pred izvolitvijo novega vodstva zbra­ne delegatke nagovorila še dosedanja predsednica ŽO SDS Nada Brinovšek. Spomnila nas je na pomembnejše do-godke, ki jih je ŽO organiziral v zadnjem mandatu, ter se zahvalila vsem clani-cam, ki so kakorkoli pomagale pri njihovi uspešni izvedbi tako na lokalni kot tudi V Grosupljem svoja vrata odprla cvetlicarna Jeri V ponedeljek, 17. maja 2021, je v Gro­supljem svoja vrata odprla nova cvetli-carna Jeri. Lastnici Jerici Žužek sta se pri prerezu traku pridružila tudi župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar, prav tako sta novo cvetlicarno na pot pospremila tudi ob­cinski svetnik dr. Božo Predalic in njego­va soproga Irena. Da se odpravimo na lokacijo, nasproti tržnice, ce želimo šopek rož, Grosupelj-cani že dobro vemo. Cvetlicarna ima na tem mestu že dolgo tradicijo. Spet pa je dobila novo svežino. »Ne cakaj, da ti nekdo prinese šopek rož. Zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo,« nas v svoje prosto-re, polne lepega in dišecega cvetja, vabi cvetlicarna Jeri. Jana Roštan V Mali vasi svoja vrata odprl bar Pr’ Palcarju, že kmalu pa bo krajanke in krajane prijazno vabila tudi trgovina V petek, 7. maja 2021, ob 12.39. uri, je v Mali vasi pri Grosupljem svoja vrata odprl bar Pr’ Palcarju. Lastnika Boruta Kocmana sta pri odprtju bara pospremi-la tudi župan dr. Peter Verlic in direktor obcinske uprave mag. Dušan Hocevar ter mu zaželela uspešno podjetniško pot tudi v prihodnje, predvsem pa naj ta bar, kmalu pa tudi trgovina ob njem, ki, kot nam je zaupal Borut Kocman, svoja vrata odpira s 1. junijem, da kraju novo ener­gijo, življenje, da bo bivanje tamkajšnjih krajank in krajanov še prijetneje. »Da si bo ob družinskem sprehodu na poti mogoce privošciti kavico, da se bomo zjutraj lahko odpravili do bližnje trgovi­ne po svež kruh,« kot je dejal tudi Borut Kocman. Bar z lepo urejenimi prostori in trgo­vina z bogato ponudbo bosta za kraj za­gotovo predstavljala dodano vrednost. Takšnega mnenja je tudi predsednica Krajevne skupnosti Št. Jurij Marina Re-bolj, ki je novih pridobitev v kraju prav tako zelo vesela, seveda pa se tudi sama pridružuje z lepimi željami, da bosta tako bar kot trgovina lepo zaživela. Gre sicer za lokacijo, ki je domacinom po baru in trgovini že poznana, a danes zaradi svoje prenovljene in lepo urejene podobe kar težko prepoznavna. Zakaj pa je bar svoja vrata odprl natancno ob 12.39. uri? Takole nam je z navdušenjem utemeljil lastnik bara Borut Kocman: »Oba moja sinova, Urban in Tevž, sta se cisto po nakljucju rodila na petek, in oba ob isti uri, ob 12.39. uri. Razlika med nji-ma pa je 20 mesecev.« Res zanimivo in izredno lepo. Takšnih lepih zgodb smo zagotovo veseli vsi, želja nas vseh pa ostaja, da se bomo cim prej lahko spet tudi podruži­li, tako kot smo sicer vajeni, v prijetnem, sprošcenem vzdušju. Jana Roštan Podjetniški koticek z Obmocno obrtno – podjetniško zbornico Grosuplje PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE (na www.ooz-grosuplje.si preverite pogoje subvencionirane ude­ležbe zaradi sofinanciranja Obcine Gro­suplje): • SPLETNI seminar "ODPOVED PO­GODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOV­NIH RAZLOGOV IN PREPOVED ODPUŠCANJA DELAVCEV PO INTER­VENTNI ZAKONODAJI", v cetrtek, 20. 5. 2021. ob 10.00. • Usposabljanje iz varstva pri delu, sreda, 16. 6. 2021, ob 15.00, v Domu obrtnikov v Grosupljem. • Brezplacno SPLETNO individualno "DAVCNO IN RACUNOVODSKO SVE­TOVANJE" s Tadejo Bucar, davcno svetovalko na OZS, v petek, 18. 6. 2021. RAVNANJE Z EMBALAŽO PO NO­VEM: Vlada je 8. aprila sprejela novo Uredbo o embalaži in odpadni emba­laži. Nova uredba ukinja kolicinski prag 15 ton embalaže, uvaja možnost dogo­vora z družbo, ki ima pravico ravnati z odpadno embalažo in placila pavšala, ce imate manj kot 1 tono embalaže, prinaša pa tudi spremembe v siste-mu ravnanja z odpadno embalažo. Ne spreglejte, ce na trg dajete embalažo! Z uredbo se na podrocju embalaže ureja proizvajalceva razširjena odgovornost za embalažo (PRO). Na novo je doloce-no, kdo vse je proizvajalec, ki daje emba­lažo na trg v RS in ima obveznosti PRO, ter kdo in kdaj se šteje, da je embalaža dana na trg v Sloveniji. Proizvajalci ne bodo vec samo placevali stroškov ravna­nja z odpadno embalažo, ampak bodo imeli organizacijsko obveznost, zagoto­viti predpisano ravnanje za vso odpadno embalažo, ki nastane na ozemlju RS, in financno obveznost placati predpisane stroške teh ravnanj. Hkrati se poeno­stavlja ravnanje za tiste, ki na trg dajejo malo embalaže (do 1.000 kg) - uvaja se možnost dogovora oz. sklenitve pogod-be z eno od družb za ravnanje z odpa­dno embalažo in se tako vkljuciti v she-mo ravnanja z odpadno embalažo. Kdo je zavezanec za ravnanje z em-balažo? Proizvajalec je vsaka pravna oseba in samostojni podjetnik posame­znik s sedežem v RS, ki daje embalažo na trg v RS in ustreza opredelitvi embalerja, pridobitelja embaliranega blaga, proi­zvajalca ali pridobitelja embalaže, ki se uporablja za embaliranje ali pakiranje blaga na prodajnem mestu, servisna embalaža. Poleg tega je kot proizvajalec prvic opredeljeno tudi tuje podjetje, ki prodaja embalirano blago neposredno koncnemu uporabniku, torej potrošni­ku ali drugemu zadnjemu uporabniku embaliranega blaga, prek sredstev za komuniciranje na daljavo. Za proizvajal-ca se ne šteje pridobitelj embaliranega blaga za lastno uporabo, to je tisti, ki embalirano blago pridobiva ali uvaža iz­kljucno za lastno uporabo. Prav dajanje embalaže na trg je pogoj, da se gospo­darski subjekt opredeli za proizvajalca, ki mora izpolnjevati predpisane obve­znosti PRO. Ko pridobitelj embaliranega blaga za lastno uporabo zavrže odpa­dno embalažo tega blaga, mora s to od­padno embalažo ravnati na nacin, kot je to predpisano za koncnega uporabnika. Ker se torej tudi ta odpadna embalaža pojavi v sistemu ravnanja z odpadno embalažo, mora pridobitelj embalirane­ga blaga za lastno uporabo, ce njegov tuji dobavitelj ne prevzame obveznosti proizvajalca, kljub izlocitvi iz opredeli­tve proizvajalca, placati družbi za ravna­nje z odpadno embalažo predpisani del stroškov opravljenih storitev ravnanja z odpadno embalažo. V ta namen mora skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo. Za proizvajalce, ki se odlocijo za sku­pno izpolnjevanje obveznosti PRO, se s tem predlogom ukinja letno porocanje ministrstvu o dajanju embalaže na trg v RS. Ukrep pomeni ukrep zmanjševa­nja upravnih bremen. Namesto njih bo ministrstvu štirikrat letno te podatke sporocala izbrana družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih pridobiva od proizvajalcev za namen obracuna emba­lažnine. Ne pozabite skleniti pogodbe z DROE! Nova uredba torej vsem podje­tjem, ki dajejo na trg RS izdelke v em-balaži, nalaga obveznost ravnanja z embalažo. To med drugim pomeni, da se morajo vkljuciti v shemo ravnanja z odpadno embalažo, kar storijo s skleni­tvijo pogodbe z eno od družb za ravna­nje z odpadno embalažo (DROE). V tem primeru morate v obdobju uveljavitve nove uredbe, najpozneje pa do 24. maja 2021, skleniti pogodbo z eno od DROE. Seznam DROE lahko najdete na spletni strani ARSO. Ta obveznost velja za vso embalažo, ne glede na upora­bljeni embalažni material in ne glede na kolicino. Torej vam embalaže ne bo potrebno tehtati. Temu bodo sledila pla-cila stroškov embalažnine, za letne koli-cine embalaže do 1.000 kg pa se družbi za ravnanje z odpadno embalažo lahko placa pavšalni znesek. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše clane in stranke obvešcamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprecevanje širjenja virusa covid-19 možen samo z predhodnim dogovorom. Vsa komuni­kacija poteka preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves cas epidemije spremljamo ak­tualne razmere v gospodarstvu. Vse po­membne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Janez Bajt, univ. dipl. oec. Sekretar OOZ Grosuplje OGLASNI CLANEK Urejanje žive meje Zelena barva pomirja in navdihuje, v obliki dreves in grmovja pa tudi varuje. Pred radovednimi pogledi in vremen­skimi vplivi, recimo prepihom ... Ce se vzdrževanja ne lotimo na primeren na-cin, se lahko hitro poslovimo od zelene meje. Rastlin za mejo je veliko, v osnovi pa se odlocamo med listopadno ali zi­mzeleno živo mejo. A za obe vrsti meje velja, da ju je treba redno vzdrževati. Izbiramo lahko med rocnim, elektric­nim, tudi akumulatorskim orodjem ali motornim orodjem, oziroma škarjami. Rocne škarje so le še redko v uporabi, najveckrat za oblikovanje pušpanov, ki z naših vrtov izginjajo. Motorne škarje uporabljamo za vecje površine, tudi akumulatorske so vedno bolj zmoglji­ve, njihova prednost pa je, da ne pov­zrocajo hrupa in so še posebej primer-ne za uporabo v urbanih središcih. Za visoke žive meje lahko uporabimo tudi motorne škarje na dolgi teleskopski pa-lici, s katero lahko dosežemo res visoke rastline. Pri obrezovanju si pomagamo s koli in vrvico, da bo meja po celi dolžini enako visoka. S spomladanskim re-zom pospešimo rast novih poganjkov, jesenki rez pa pospeši zgostitev žive meje. In previdno, režemo pod rahlim naklonom, v mislih je treba imeti, da mora svetloba prodreti do rastline po celotni višini. Ce je recimo spodnji del rastline v senci, bo rastlina tu pocasi za-cela propadati. Husqvarna 525HE3 je motorni tri­mer z rezilno palico 60 cm in visoko hitrostjo noža, ki je zasnovan za pro-fesionalne uporabnike. Z njim boste ucinkovito uredili velike površine. Vse­stranski stroj je primeren za visoke in nizke žive meje z dosegom do 3 metre, 37 mm nagibom rezila in trpežno na­stavitvijo kota 135°. Motor služi kot pro-tiutež, zaradi cesar je naprava izjemno uravnotežena in udobna za uporabo. Opremljena je z zadnjim odbijacem in intuitivnimi upravljalniki za enostaven zagon. Husqvarna 520LiHE3 so akumu­latorske višinske škarje za živo mejo, ki združujejo zmogljivost motornih strojev s tihim delovanjem brez nepo­srednih emisij. Z dosegom do 3,5 m in hitrim rezanjem zagotavljajo pro-fesionalno stopnjo produktivnosti in rezultate. Delovanje je tako tiho in ne­motece, da se lahko uporabljajo tudi v poseljenih obmocjih in drugih na hrup in emisije obcutljivih okoljih. Pri tem modelu potrebujemo še polnilec in baterijo. Svetujemo tudi nakup Hu­sqvarna Bli200 baterije, s katero lahko 1 uro opravljamo težje naloge oziroma dve uri, ce je obrezovanje lažje. Potre­bujemo pa tudi polnilec, predlagamo Husqvarna QC250, s katerim lahko to baterijo napolnimo na 80 % v 35 minu­tah oz. do 100 % v 55 minutah. Baterijski stroji so zadnja leta vedno bolj priljubljeni. Zacetni nakup z bateri­jo in polnilcem je lahko nekoliko draž­ji, a nakup se povrne že v nekaj letih. Baterije imajo možnost polnjenja do 1500-krat (ce bi napolnili 1500 rezervo­arjev z gorivom, to ni zanemarljiv stro­šek, mar ne). Poleg tega pri baterijskih strojih ni rednih servisov tako kot pri motornih, in tudi to ustvari dodaten prihranek. Najvecja prednost akumula­torskih strojev pa je v tem, da vzamemo stroj, vanj vtaknemo polno baterijo in že lahko zacnemo z delom. Pri zagonu namrec ni težav z morebitnim starim gorivom, vžigalno svecko ... Kakor koli, osnovno vprašanje, na katerega si morate odgovoriti pred nakupom, je: kako zahtevno nalogo moram opraviti?! Kakšne vrste rastline obrezujete, kako razvejane, goste, de­bele ... so veje in kako visoke so rastli­ne. Od tu dalje odlocajo podrobnosti, pri katerih pa se zanesite na strokoven nasvet izkušenih prodajalcev. Vse­kakor ste vedno dobrodošli v vrtnem centru Eurogarden na Dobrovi pri Ljubljani in v Krškem, kjer vam bomo lahko svetovali tudi pri izbiri primerne zašcitne opreme, ki je za delo na vrtu izredno pomembna. Bogato ponud­bo izdelkov si lahko ogledate tudi na: www.eurogarden.eu. V zacetku leta 2021 je luc sveta ugledala prenovljena spletna stran Turizma Grosuplje, ki ste jo odlicno sprejeli. V pomlad smo vstopili z novo turisticno karto obcine Grosuplje ter 4 modernimi dizajni razglednic. Z veseljem pa sporocamo še eno pomembno novost. Z novimi usmerjevalnimi stebri smo opremili kar 4 turisticno zanimive tocke: Ostri vrh, Stari grad nad Cušperkom, Magdalensko goro, "kraljico" železne dobe, in Kucelj, najvišji vrh obcine Grosuplje. USMERJEVALNI STEBRI NOVA TURISTI CNA INFRASTRUKTURA Skupno smo postavili 15 lesenih stebrov ter 1 unikatno leseno klopco ljubezni na Kuclju. Stebri so opremljeni tudi z bontonom obnašanja v naravi ter z motivacijskimi nagovori. Usmerjevalni stebri so bili postavljeni v sklopu urejanja in opremljanja priljubljenih tock s turisticno infrastrukturo. TurizemGrosuplje Adamiceva cesta 15 1290 Grosuplje www.visitgrosuplje.si Facebook: /visitgrosuplje Instagram: @visitgrosuplje krajinski ark polje Mesec maj – mesec narave Mesec maj je mesec narave – ne le zaradi živalstva in rastlinstva, ki se po dolgi zimi zacne prebujati. Tudi ljudi te dni dolgi dnevi in vonj po svežem va­bijo na plano, v naravo. Mesec maj pa je tudi mesec številnih mednarodnih dni, ki smo jih prav ljudje z namenom ozavešcanja in opozarjanja posvetili naravi. 20. maja obeležujemo svetovni dan cebel Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega cebelarstva Anton Janša. Cebele in drugi opraševalci igrajo po­membno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. »Cebelariti pomeni slediti cebelam, se prilagajati zakonitostim njihovega ži­vljenja in to spretnost sobivanja obrniti tudi sebi v prid.« (Esenko, 2018) 21. maj (2021) posvecamo dnevu Nature 2000 Natura 2000 je evropsko omrežje ekološko pomembnih obmocij, razgla­šenih v državah clanicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko ra­znovrstnost za bodoce rodove. Narava v Sloveniji je med bogatejšimi v Evrop-ski uniji. Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da kar 37,5 % Slovenije predstavljajo obmocja posebnega pomena v okviru omrežja Natura 2000. Med pomembne vrste in habitatne tipe tega omrežja spada v Krajinskem parku Radensko polje kar 8 živalskih vrst in 3 habitatni tipi. »Natura 2000 je plod sodelovanja strokovnjakov razlicnih znanosti in or-ganizacij.« (www.natura2000.si) 22. maja (2021) obeležujemo medna­rodni dan biotske raznovrstnosti Biotska raznovrstnost ali s tujko biodi­verziteta je pestrost vsega živega na na­šem planetu Zemlja. Zajema vse oblike življenja, življenjske prostore in ekosiste-me ter vse povezave organizmov z oko­lji, v katerih živijo in sobivajo. Tudi nara­va Radenskega polja je s svojo rastlinsko odejo, ogroženimi vrstami in najvrednej­šimi življenjskimi prostori zelo pestra. Na obmocju Radenskega polja se nahaja kar 35 naravnih vrednot in tri ekološko po­membna obmocja. Na Radenskem polju živi 68 vrst dnevnih metuljev, kar predstavlja nekaj vec kot 1/3 vseh v Sloveniji živecih vrst. Med evropsko ogrožene vrste dnevnih metuljev uvršcamo tudi travniškega postavneža (Euphydryas aurinia), ki srka nektar njivskega grabljišca (Knautia arvensis) (na fotografiji). »S trajnostnim nacinom razvoja bi se morala ohranjati tudi biotska raznovr­stnost, kar pomeni, da bi clovek moral izrabljati naravne vire z manjšo hitro­stjo, kot se ti obnavljajo.« (https://sdzv--drustvo.si/) 24. maja (2021) praznujemo evropski dan parkov Praznujemo ga v spomin na ustanovi­tev prvih zavarovanih obmocij v Evropi, park praznuje 10. obletnico razglasitve ki jih je razglasila Švedska 24. maja 1909. zavarovanega obmocja na državnem V spomin na to obletnico se Krajinski nivoju. Krajinski park Radensko polje je park Radensko polje pridružuje aktivno­edini park v Sloveniji, ki sta ga zavarovali stim, ki jih izvajajo tudi drugi naravni par-tako država kot lokalna skupnost v istem ki v Sloveniji v okviru Skupnosti naravnih besedilu. Vec o naravnih parkih lahko parkov Slovenije. Vsako leto, najbližjo preberete tudi na spletni strani www.na­ soboto 24. maju, poteka že tradicional­ravniparkislovenije.si ni spomladanski pohod po Radenskem naravnih vrednot in biotske pestrosti polju. Z njim želimo ljudem približati ter o pomembnosti skrbi za njihovo traj-Pripravili: Tina Stepišnik, Tina Mikuš naravo in jih nauciti (ali pa morda samo nostno upravljanje. Letošnje leto je še Fotografije: Tina Stepišnik, Turizem spomniti) o pomembnosti ohranjanja posebej pomembno tudi zato, ker naš Grosuplje, Krajinski park Radensko polje Organizacijska enota Krajinskega parka Radensko polje deluje v okviru Zavoda za turizem in promocijo Grosuplje, Adamiceva cesta 15, 1290 Grosuplje. Dobite nas na telefonski številki: 08 20 07 156 info@radenskopolje.si | www.radenskopolje.si Praznujemo 95 let odkritja Županove jame Kaj je tisto, kar raziskovalce žene v ne­znano? Kdaj prestopimo meje znanega in kakšen pogum je potreben za to? Od­krivanje sveta v temini pod našimi no-gami brez dvoma terja veliko poguma, odlocnosti in znanja. V letošnjem letu mineva 95 let, odkar se je na poznopomladni majski dan Josip Perme s sovašcanom in njunima sinovo-ma spustil skozi ozko Brezno pri Opolz­kem kamnu. V dvajsetih letih 20. stoletja so do Permeta prihajale razlicne novice o odkritjih zanimivih predelov podze­mnih jam in zato je tudi sam želel pre­veriti, ali se okoli Ledenice morda nahaja še kakšna jama. Odkril je nove predele podzemlja, ki so danes skupaj z dvorano Ledenico poznani kot Županova jama. Po vec urah raziskovanja s svecami in rocnimi svetilkami so našli prehod v nasprotni smeri od Ledenice in odkrili Veliko dvorano, ki se ponaša z mogocni-mi kapniki. Te in kasneje odkrite predele zahodno od Ledenice so poimenovali Župana Permeta jama, saj je bil Perme v tistem casu župan takratne obcine Št. Jurij. Že v naslednjem letu 1927 je bila jama pripravljena na sprejem prvih obi-skovalcev. Vecje spremembe je jama doživela v letu 1935, ko so z umetnim prekopom povezali Ledenico in novo odkrite pre­dele ter s tem poenostavili vstop za obi-skovalce. Leto kasneje je dobila elektric­no razsvetljavo. Po drugi svetovni vojni so leta 1951 obnovili poškodovano infrastrukturo in spet priceli z organiziranim turisticnim vodenjem. Jamo so po bližnjem gricu Tabor preimenovali v Taborsko jamo – marsikdo jo še vedno pozna (tudi) pod tem imenom. Leta 1996 so jo po referen­dumu med domacini z obcinskim odlo­kom poimenovali kot Županovo jamo. Županova jama je danes ena od manj­ših, za turisticni obisk urejenih kraških jam, ki jih je mogoce obiskati v Sloveniji. Z edinstvenim kapniškim okrasjem sodi med najlepše, tako vedno znova povedo navdušeni obiskovalci. V jami išcejo – in najdejo – sprostitev ter stik z naravo in se naucijo kaj novega o kraških pojavih ter podzemnem ekosi­stemu. Vse vec jih je, ki svoj izlet v obcino Grosuplje dopolnijo z ogledom Tabora Cerovo in obiskom Vodomcevega gaja. Županovo jamo upravlja turisticno društvo, ki skrbi za njeno zašcito in pri­merno obiskovanje, kot to opredeljuje zakonodaja o varovanju podzemnih jam. Društvo zagotavlja jamsko vodni­ško službo z usposobljenimi jamskimi Ocistimo Taborski hrib Turizem / Ekologija vodniki. Vsebinski programi vodenja po jami, prilagojeni razlicnim tipom obiskoval­cem – na primer ogled z luckami za »raziskovalce« in vodenje z netopirjem Brankom za otroke – okrepijo edinstve-no izkušnjo obiska jame. Skozi leto pripravljamo tudi razlicne dogodke, kot so spust z jamarji skozi brezno, noc netopirjev, koncerti z odme­vom in razlicne ustvarjalne delavnice za otroke in družine, ki svoj cas radi preži­vljajo v naravi. V naslednjih petih letih nacrtujemo tudi nadgradnjo turisticne tocke v okolici jame, da bomo 100-letni-co odkritja jame lahko praznovali še po­sebno ponosno. Županova jama – turisticno in okoljsko društvo Grosuplje Cisto okolje odraža odnos lokalnih prebivalcev in se zrcali kot podoba kra­ja. Na Taborskem hribu je vec vse bolj prepoznavnih turisticnih tock, kot so Županova jama, Tabor Cerovo ter Cero­vo z Vodomcevim gajem in Podlomom. Te tocke naravne in kulturne dedišcine privabljajo lepo število obiskovalcev iz vse Slovenije, ki se radi podajo tudi po ucni poti Po sledeh vo­domca. Na Taborskem hri-bu se povezuje in združuje vec prosto­voljskih organizacij. V aprilu smo se zbrali prostovoljci iz petih organizacij in po pre­delih ocistili vecji del Taborskega hriba z okoliškimi vasmi. Naj poudarimo, da dolo-ceni predeli, posebno ob pešpoteh, cišcenja niso potrebovali, saj jih preko leta redno cistijo razlicni prosto­voljci, kot so pohodni­ki in ljubitelji narave. Prostovoljci so na prevzemnih mestih prejeli potrebno opre-mo. Cistili so posa­mezniki in družine na ustrezni medsebojni razdalji, ponosni pa smo tudi, da se je prikljucilo tudi kar nekaj otrok in mla­dostnikov. Kljub temu, da trenutni casi niso naklonjeni združevanju in medse­bojnemu druženju, smo prav z manjši-mi individualnimi akcijami veliko pri­spevali k lepši podobi naših krajev. Sodelujoce organizacije: Županova jama – turisticno in okoljsko društvo Grosuplje, Turisticno društvo Cer Ce-rovo z Mladimi varuhi narave – rod Podlomarjev, Turisticno društvo Tabor – Št. Jurij, Prostovoljno gasilsko društvo Ponova vas, Lovska družina Taborska jama. Županova jama – turisticno in okoljsko društvo Grosuplje Mala barja na obmocju Grosupljega v projektu Marja Ste že slišali za log, blata, loko, mlako, barje? Za površine, ki so vsaj del leta na­mocene z vodo ali imajo visok nivo pod-talnice, najdemo v slovenskem jeziku razlicna poimenovanja. Z eno besedo jih imenujemo mokrišca. Njihova znacilnost je stalno ali obcasno prisotna talna voda, zaradi cesar predstavljajo edinstveno življenjsko okolje, na katerega so prila­gojene le nekatere rastlinske in živalske vrste. Mnoge med njimi drugje ne mo-rejo živeti. Mokrišca, med njimi tudi barja, opra­vljajo v naravi številne pomembne funk-cije, imenujemo jih tudi ekosistemske storitve. Ucinek njihovega delovanja je daljnosežen in vpliva na kakovost življe­nja širše okolice in nas ljudi. Mokrišca precišcujejo vodo, ohranjajo mikrokli-mo, preprecujejo poplave, blažijo suše, lahko so ucni prostor v naravi ter so za­logovniki pitne vode. S projektom Mala barja – Marja, med drugimi tudi na obmocju Crne doline in Strženih luž, izboljšujemo stanje treh evropsko pomembnih življenjskih okolij oz. habitatnih tipov: bazicna nizka barja, prehodna barja in mokrotne travnike z modro stožko ter dve nanje vezani vrsti: barjanski okarcek (Coenonympha oedi­ppus) in Loeselova grezovka (Liparis loe­selii). Zaradi svoje majhnosti so omenje­na življenjska okolja in v njih živece vrste še posebej ranljivi, stanje njihove ohra­njenosti pa se zaradi onesnaževanja, iz­suševanja in zasipavanja slabša, zato jih varujemo na podlagi slovenske kot tudi evropske zakonodaje. Številna so posta-la del Evropskega naravovarstvenega omrežja – Natura 2000. Z opušcanjem košnje in rabe tal se barja, pogosto gre za manjše površine barij sredi kmetijskih površin, vedno bolj zarašcajo in scasoma izginejo. Na drugi strani pa zaradi prekomernega gnoje­nja prihaja do povecanega vnosa hra-nil in mineralov v tla, kar lahko privede do onesnaženja talne vode, spreminja strukturo tal, vrstno sestavo rastlin in zmanjšuje vrstno pestrost barij. Krhko ravnovesje mokrotnih okolij in od njih odvisnih vrst, med njimi so nekatere prave posebnosti, kot so npr. številne orhideje, mesojede rosike in druge, do-datno ogrožajo spremembe vodnega režima. Med drugim lahko izsuševanje in urbanizacija pospešita vdor in naselitev invazivnih tujerodnih rastlin, kot je npr. orjaška zlata rozga. Te lahko v nekaj le­tih zaradi spremenjenih lastnosti tal, ki so nastale z izsuševanjem in gnojenjem, popolnoma prerastejo in izpodrinejo av-tohtone rastlinske vrste. Pomagamo lahko z razlicnimi ukre-pi in aktivnostmi, kot so odstranjevanje zarasti, odstranjevanje invazivnih tuje­rodnih rastlinskih vrst, z odkupi zemljišc za naravovarstvene namene in vzpo­stavitev prilagojene kmetijske prakse, z izboljšanjem vodnega režima ter z oza­vešcanjem splošne javnosti, lokalnega prebivalstva in obiskovalcev narave o ohranjanju narave in o pomenu mokrišc. Projekt Mala barja – Marja na obmocju Grosupljega Najbolj poznano obmocje, ki ima zna-cilnosti mokrotnih travnikov ali mokrišca na obmocju Grosupljega, je vsekakor Radensko polje, ki je uvršceno med kra­jinske parke. Zaradi svoje velikosti oziro-ma površine je bilo hitro opaženo, da je nekaj posebnega. Vendar pa so koticki, Ekologija / Zdravje in sociala ki so manjši in prav tako posebni in edin­stveni. Mednje spadata obmocji Crna dolina in Stržene luže, ki sta del projekta. Obmocji sta zaradi svoje posebnosti in edinstvenosti umešcena v mrežo na­ravovarstveno pomembnih obmocij Na-tura 2000. V Crni dolini izvira potok Breg, ki v srednjem toku vijuga po dnu doline. Tukaj so prisotna bazicno nizko barja in mokrotni travniki z modro stožko. Ob-mocje je življenjski prostor metulja trav­niškega postavneža ter številnih drugih na mokrišca vezanih redkih in ogroženih vrst dnevnih metuljev. Mokrotna dolina Stržene luže je povezana z mrežo prito­kov potoka Bicje. V stranski dolini na za­hodnem delu Strženih luž so prisotni še mokrotni travniki z modro stožko, ki so življenjski prostor zelo redke vrste metu­lja z imenom barjanski okarcek. Do sedaj že izpeljane akcije V Strženih lužah se je v juniju in juliju 2018 izvedel popis stanja populacije bar-janskega okarcka. Je ena izmed najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evro-pi in Sloveniji. V osrednjem delu države ga poleg v Strženih lužah najdemo le še na Ljubljanskem barju. Popis iz leta 2018 je potrdil, da je stanje barjanskega okarc­ka v Strženih lužah kriticno. V letu 2020 je potekalo še odstranjevanje tujerodnih rastlinskih vrst, predvsem zlate rozge. Obmocje Crne doline se je zaradi opu-šcene kmetijske rabe in spremenjenega vodnega režima mocno zarastlo z lesno vegetacijo. Za ohranitev rastlinskih in živalskih vrst, ki so vezane na mokrotno obmocje, se je v februarju 2021 odstra­nilo zarast na 1,3 ha. Po odstranitvi lesne zarasti se je postavilo lesene pragove, ki bodo podaljšali cas zadrževanja vode na obmocju, predvsem v sušnih obdobjih leta. Na obeh projektnih obmocjih je v tem casu potekal odkup zemljišc, v pri­hodnjih mesecih pa bomo z lastniki zemljišc sklepali dolgorocne pogodbe. Ustrezno upravljanje z zemljišci so bi-stveni in so kljuc za ohranitev primer-nega življenjskega okolja in pogojev, ki jih ogrožene vrste potrebujejo za svoj obstoj. Kaj lahko kot posameznik storim za ohranitev mokrišc? S casovno prilagojeno košnjo, tj. po­zno košnjo, zagotavljamo, da se razvojni krog rastlinskih in živalskih vrst ne preki­ne. Pri košnji je dobrodošlo, da se celotna površina ne kosi naenkrat, ampak da se košnja izvaja mozaicno v prostoru. Tako del površin v prvem letu ostaja nepoko­šen in se jih pokosi v naslednjem letu. K ohranjanju barij in mokrotnih travnikov veliko prispevamo tudi z uporabo lažje kmetijske mehanizacije, saj se površina oziroma podlaga bistveno manj unicuje. Treba je izpostaviti, da z gnojenjem škodujemo mokrišcem, zato je pomemb-no, da se na teh obmocjih ne gnoji in ne uporablja fitofarmacevtska sredstva na obdelovalnih površinah v njihovi bližini. K ohranjanju mokrišc prispevamo tudi z odstranjevanjem lesne zarasti in tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Mokrišc ne nasipavamo z razlicnimi tipi zemljine ali gradbenimi odpadki in ne kopljemo novih hidromelioracijskih jar-kov, obstojece pa cistimo le do ene tre­tjine naenkrat. Varstvo narave je naše skupno poslan­stvo, kjer šteje vsako dejanje. Ohranimo jo polno življenja še za mnoge rodove. Petra Muhic, Zavod RS za varstvo narave Judita Lea Krek, Zavod RS za varstvo narave Promocija aktivnosti za preprecevanje kostno-mišicnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu (PKMO) Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakulteta za zdravstvo Univerze na Primorskem sta vzpostavila spletno stran www.pkmo.si, ki lahko za delavce in delojemalce predstavlja pomembno pomoc pri premagovanju težav, s kateri-mi se soocajo zaradi svojega delovnega okolja. Na spletni strani se namrec naha­jata e-prirocnik in e-ucbenik s številnimi uporabnimi nasveti, ki zajemajo ergo-nomske ukrepe, usmeritve za aktivne odmore in navodila za razbremenilne položaje telesa. Skrb za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu pa lahko okrepimo z nasveti za tehnike sprošcanja in vizualizacije ter prepoznavanjem reakcij na hud stres in stresne motnje v delovnem okolju, sin-droma izgorelosti ter nespecnosti. Vsi nasveti so nazorno prikazani z ilustraci­jami in fotografijami. Kostno-mišicna obolenja in psiho­socialna tveganja (na primer stres) pri delu so že desetletja glavni vzrok zdra­vstvenega absentizma, dolgotrajne od­sotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. »Pogostost odsotnosti z dela zaradi ko­stno-mišicnih obolenj je med letoma 2015 in 2019 v Sloveniji narasla za kar 43 odstotkov, število izgubljenih delov­nih dni na zaposlenega zaradi duševnih stresnih motenj pa kar za 54 odstotkov. Zaradi svojih razsežnosti predstavlja­jo kostno-mišicna obolenja in duševne stresne motnje veliko obremenitev za zdravstveni sistem, zaradi financnega in gospodarskega bremena pa tudi velik socialno-ekonomski ter vsesplošni druž­beni problem,« je poudarila vodja pro-jekta dr. Ticijana Prijon. V okviru projekta je nastalo tudi sple­tno orodje, katerega posebnost je vsto­pni vprašalnik »Ugotovi in odpravi«. Na podlagi odgovorov vsak posameznik DSO Grosuplje prejme individualizirano porocilo o svo­jem tveganju za kostno-mišicna obole­nja in duševne stresne motnje v pove­zavi z delom, glede na starost, spol in tip dela, ki ga opravlja. Še vec, porocilo glede na prepoznano tveganje in more-bitne že obstojece težave vkljucuje po­vezave do poglavij spletnega orodja, ki so, glede na samoporocane težave posa­meznika, najbolj priporocljiva. Dostop do spletnega orodja Spletno orodje je brezplacno in do njega dostopate s klikom na pove­zavo: https://pkmo.si/. Navodila za registracijo in prijavo so objavljena na spletni strani. Z usmerjanjem uporabnika do izobra­ževalnih vsebin in z ukrepi za preprece­vanje kostno-mišicnih bolecin in psiho­socialnih tveganj pri delu na projektu želijo doseci, da bo vsak posameznik prejel informacije, ki jih najbolj potrebu­je. Cilj projekta pa je tudi, da bi spletno orodje in ostale vsebine pripomogle k vecjemu ozavešcanju o problematiki ko­stno-mišicnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu ter k zmanjšanju pojav­nosti in preprecevanju njihovih posledic v delovno aktivi populaciji, predvsem pri zaposlenih, starejših od 45 let. Nacionalni inštitut za javno zdravje Ko se je hiša, ki je prekipevala od življenja, spremenila v brezcutno halo Ko sem tistega petkovega jutra pri­hajala v DSO Grosuplje, je bilo po zgo­dnjem jutranjem dežju nebo prekrito s temnimi oblaki, ki pa so se nad Domom že rahlo razmikali in dajali soncu prosto pot ... Kakšna prispodoba! - sem pomisli-la, še preden smo sedle k pogovoru po obveznem predhodnem merjenju tem­perature, razkuževanju rok, z maskami na obrazu in varni medsebojni razdalji direktorica doma Metka Velepec Šajn, glavna medicinska sestra Marija Štepec, delovna terapevtka Jožica Kralj, socialna delavka Andreja Jelen in mladi medicin-ski sestri Anja Ribic in Kristina Kirar. - Prvi val korona krize v letu 2020 ste »zvozili« precej mirno, brez okužb, se je pa slehernemu od zaposlenih v domu v drugem valu delavnik povsem spremenil. Kako se je »cez noc« spremenil delovni utrip? »Vsi, ki smo bili v delovnem in prav­zaprav življenjskem procesu, smo to zelo dobro zaznali. Vsi smo zaceli delo­vati po zdravstvenih smernicah in pred­vsem usklajeno sodelovati, z roko v roki vedoc, da prihajajo težki casi, nepozna­ne situacije,« pove glavna sestra Doma Marija Štepec, direktorica Metka Vele­pec Šajn pa doda, da je bil pozitiven pri­spevek tudi popolna zapora domov na zahtevo države. - Drugi, jesenski val vam kljub temu, da ste bili nanj gotovo dobro pripravljeni iz praks prvega vala in vrste informacij, ni prizanašal, temvec je udaril z vso silo. Mi lahko opišete tiste prve trenutke spoznanj, da ste ob vseh prizadevanjih, žal nemocni? Jožica Kralj se takole vrne v tisti najtež­ji jesenski cas: »Prva naloga vseh zapo­slenih takoj ob spoznanju, da je »lump« (beri virus) v hiši, je bila pospraviti vse stvari, ki onemogocajo ali ovirajo razku­ževanje (slike, zavese, dekorativni mate­rial). Vse, kar se ni dalo odstraniti (vticni­ce, stikala v skupnih prostorih, v dvigalu) smo morali prekriti s folijo in morali, žal, ugotoviti, da smo Dom – hišo, ki je pre­kipevala od življenja in ustvarjalnosti, v eni uri spremenili v brezcutno halo. Vendar pa sem prepricana, življenje in hrepenenje je ostalo, žal, umaknjeno v skrite pore slehernega koticka Doma. In še vec, ostalo je v ljudeh, v vseh zapo­slenih. Jožica se vraca v jesenski cas takole: »Zacetne ure je bila naša služba vpe­ta v pripravo navodil in oznak v zve­zi z novo organizacijo dela in njihovo namestitvijo. Ker se nismo smeli vec družiti, opremljeni z maskami in vizirji, je bila tudi komunikacija otežena, so pa morala biti zato vsa navodila natancna, jasna, razumljiva. Zaradi nenehnega raz­kuževanja so morale biti tudi vse oznac­be in navodila plastificirana.« »Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan ...« (S. Gregorcic, Življenje ni praznik) Z ocmi glavne medicinske sestre pa Marija Štepec razpreda temne do-godke casa: »Imamo izjemno pozitivno izkušnjo pripadnosti in cujecnosti, saj nikomur izmed nas ni bilo težko delati tudi po 16 ur skupaj. Ta virus nas je še na poseben nacin povezal – delavce in stanovalce. Kar je kdo mogel pripomoci, je naredil po svojih najboljših moceh. V tistih trenutkih smo morali varovancem na nek nacin nadomešcati tudi svojce, stanovalcem pa na njim sprejemljiv na-cin obrazložiti, zakaj smo cez noc postali neprepoznavni. Maske, vizirji, rokavice in vsa ostala zašcitna oprema je tako zasen-cila nas same, da se sprva sploh nismo prepoznali. Vse smo naredili, da bi zaje­zili okužbe, pa vedno znova ugotavljali, da smo žal nemocni. Težko je opisati tre­nutke, ko smo ob testiranjih odkrivali ve­dno nove okužbe na covid-19. Da je bila nesreca še vecja, so se prve okužbe poja-vile na oddelku za dementne bolnike in se tudi zelo hitro razširile. Teh obcutkov nemoci in trpljenja, v zavedanju, da si naredil vse, kar si lahko, se ne da opisa-ti!« In po kratkem premolku tiho, pocasi doda: »41 žrtev je terjal drugi val.« - V najhujšem valu ste »stopili v cevlje« direktorice Doma. Kakšna so bila breme­ na, ki ste si jih naložili? - namenim vpraša­nje Metki Velepec Šajn, ki takole razkrije svoje razmišljanje: »Res, bilo je odgovorno in pogumno dejanje hkrati. Vendar sem se za ta od­locilni korak odlocila že pred najhujšim valom. V DSO sem zaposlena že od leta 2008, tako da sem dobro poznala delo­vanje doma in predvsem tudi sodelavce. Poudariti moram, da tako pripadnih in srcnih ljudi, kot sem jih imela možnost in jih še spoznavam, clovek ne sreca vedno. Ne moremo vedeti, kaj nas še caka, ven­dar vem, da imam za seboj dobro, vsega zaupanja vredno ekipo. Ponosna sem, da lahko vodim tak kolektiv, tako srcne ljudi!« Med temi prizadevnimi, srcnimi lju­dmi srecamo tudi mladi medicinski sestri Anjo Ribic in Kristino Kirar. - Kakšni so bili vaši delovni dnevi? Res da ste najbrž pri svojem delu navajeni tudi na žalostne, tragicne usode, pa vendar, kako so se vas dotaknila vsakodnevna spozna­nja, da so ljudje izgubljali boj z boleznijo? »Naš delavnik je bil organiziran tako, da smo delali 2 dni po 13 ur, 2 dneva smo bili prosti in tak ritem je sledil da­lje. Bilo je naporno, vendar takrat niti ne razmišljaš, delaš, ker veš, da to ni le delo, temvec tudi poslanstvo. Težko pa je spremljati boj z boleznijo. Žal so neka­teri varovanci zelo hitro klonili pod težo bolezni; drugim se je stanje že izboljša-lo. Tiho smo se veselili zanje, pa je virus udaril znova, mocneje in so žal omagali. Zdaj ugotavljam, da takrat sploh ni­sem vsega registrirala. Samo delaš, ni­maš casa za obcutke. Potem pa pride to za teboj. Teh tragicnih dogodkov nikoli ne moreš pustiti za zidovi Doma. Premi­šljuješ, premlevaš v sebi. To je obreme­nitev za 24 ur,« odkruške casa niza Anja. - Kako clovek v takšnih razmerah sploh lahko ohranja tisti optimizem, ki ga za delo nujno potrebuje? - vprašam Kristino, ki je ni zlomila niti skrb za majhnega otroka, ki jo je cakal doma, sama pa je pogumno sledila svojemu poslanstvu. Trenutek tišine, pogled, ki ne more skriti preživete bolecine in potem: »Tež­ko. Težko je bilo, vendar smo stopili sku­paj in delali po najboljših moceh. Za lju­di, s katerimi smo morda še pred dnevi delili tudi lepe trenutke, dokler se ni vse spremenilo. Vendar smo vedeli, da mo-ramo ostati mocni. Zato smo poskrbeli tudi za razlicna vzpodbudna sporocila, ki so nas na trenutke ohrabrila. Vcasih smo potrebovali tudi malo smeha, da smo lahko šli dalje.« Glavna sestra Doma, diplomirana medicinska sestra Marija Štepec je bila na delu prav vse dni. Nedelje, praznike. In po koncanem delavniku v mislih ves cas prisotna pri svojih sodelavcih v službi in bolnikih. Tudi doma. Zdrznil jo je vsak zvok telefona, obremenjujoc, da jo mor­da v Domu potrebujejo. - Kako clovek lahko zdrži takšne, tako fizicne kot psihicne obremenitve? Kako vzdržuje energijo, da se ne sesuje, da ne pregori, pa ob vsem tem vedno najde pri­jazno besedo za vsakogar, s komer se sre-cuje? - jo vprašam. »Moje poklicno nacelo je, da se po­skušam postaviti v cevlje zaposlenih, varovancev in svojcev. Veliko je bilo odlocanja, ko je bilo treba hitro reagira-ti, veliko komunikacije s svojci, saj smo bili edina vez med njimi, tako bolnimi kot zdravimi, saj so se situacije nenehno spreminjale. S svojimi custvi se nisem soocala, saj sicer res ne bi »zvozila« vseh klancev in strmin. Tudi do psihologinje, ki smo jo imeli na voljo zaposleni, si ni­sem upala. Ce bi zacela takrat to premle­vati v sebi, bi se gotovo zlomila. Se pa še sedaj v sebi ukvarjam z vsem, kar smo preživeli. Brez neverjetnih sodelavcev gotovo ne bi zmogli. Ko so tudi zaposle­ni zboleli, sta prišli za 1 teden na pomoc 2 diplomirani medicinski sestri iz ZD Gro­suplje, za kar smo seveda zelo hvaležni. Iz ZD Grosuplje prihaja tudi naša stalna zdravnica, dr. Hvala. Zaposleni pa so se tudi sami ponudili in prišli delat tudi že po koncanem svojem delavniku, rekoc, da bodo nadaljevali, ker vidijo, da zmanj­kuje kadra. Najhuje pa je bilo, ko je eno noc umr-lo 5 bolnikov. Nikoli ne postaneš neob-cutljiv, pa samo tako je v našem poklicu prav!« pripoveduje premišljeno, pocasi, z barvo glasu, ki še podkrepi povedano. Tisto tragicno noc je bila v službi tudi Anja Ribic. Kakšna je v njenem obcutju ostala tista noc? »Grozna! Vendar je bilo dela toliko, da za razmišljanje, s katerim se clovek ukvarja pozneje, sploh ni bilo casa,« pove z žalostjo na oceh, temno barvo glasu, kar izraža obcutke, ki se vtihotapi­jo v dušo in srce. Življenje pa je moralo teci dalje... Kako so poskrbeli, da je v delu Doma, kjer so bili zdravi varovanci, življenje teklo dalje, kako so se ljudje odzivali na razmere, pripoveduje Jožica Kralj: »Po vdoru okužbe v Dom je trajalo kar nekaj dni, da smo organizirali obiske po sobah, delitev hrane, keksov, kave. Zelo hitro pa smo zaceli izdajati KORONCEK, domski informator, s katerim smo imeli dobre izkušnje že iz prvega vala epide­mije. S pomocjo Koroncka, ki je izhajal dvakrat tedensko, in še vedno izhaja en-krat na teden, smo stanovalce obvešcali, jih vzpodbujali, zabavali ... Stanovalce je predvsem zanimala situacija v Domu, velika skrb so jim bili tudi svojci. Tisti, ki so uporabljali mobitele, so bili v veliki prednosti, saj so imeli stalni kontakt z okolico. Takoj, ko smo vzpostavili teko-ce delovanje nujnih storitev, smo priceli z nudenjem videoklicev, poskrbeli smo tudi za fotografije, ki so jih pošiljali svojci, da so ljudje še bolj zacutili povezanost z domacimi. Stanovalci so lahko prejemali tudi pakete od svojcev, ki so sicer nekaj dni ostali v obvezni karanteni. Tudi to je bila tolažba ranjenim dušam!« Kako je bilo tudi delavcem težko, ker so bili »zaprti v svoje okope«, pove samo misel socialne delavke Andreje Jelen: »Težko je opisati, kako notranje pomirjena sem bila, da sem le lahko šla na oddelek, med ljudi. Skrbi zanje so bile velike, saj smo živeli in delali z njimi in za njih! Res gre vsa pohvala stanovalcem, kako so bili razumevajoci, kako so znali in zmogli nositi vso težo bremen!« - Kdaj ste po vsem tem kolikor toliko »normalno zadihali«? Kako se je morda spremenilo vzdušje med ljudmi, vprašam direktorico. »Za novo leto se je zacelo življenje po navodilih stroke nekoliko sprošcati. V mehurckih smo imeli že tudi kosila. Ko pa so stanovalci prišli spet skupaj, pa so zaceli ugotavljati, koga vec ni ... Šok! ... Kot po vojni ... In ko sem šla po hiši in se ustavljala pred vrati brez napisov imen ljudi, - ponovni šok! Bolecina, ki ostane,« pripoveduje s prizadetostjo v mehkem glasu in kot da od nekje slišim tisto o »mrtvih dušah«, me spreleti srh, vprašanj enostavno vec ni. Andreja Jelen prekine ta moj molk: »Dom se je sedaj vrnil v normalne tirnice. Zadihali smo z novo energijo.« Še z nekaj mislimi se vracamo nazaj, v tisti cas, ki jih je zaznamoval. Hvaležni so za ogromno število novoletnih cestitk, ki so jih prejeli od posameznikov, šol, vrt­cev, dobrodelnih organizacij. Nekajkrat so prejeli tudi pecivo, ki je bilo namenje-no stanovalcem in zaposlenim (župnija Polica kot Miklavževo darilo, Društvo podeželskih žena Ivanjšcice iz Ivancne Gorice, domace pecivo, ki so ga darovala grosupeljska gospodinjstva). V februarju pa so jih razveselili tudi iz grosupeljske­ga Karitasa, ki so s krofi poskrbeli za slad­ko tradicionalno pustno navdušenje. V imenu vseh – res iskrena hvala! S svojim obiskom, ko jih je nagovoril izpred doma, jih je zelo razveselil tudi župan dr. Peter Verlic. Neprecenljivo vre­dnost so imeli in še imajo obiski župnika Martina Goloba. Tretji val jim je prizanesel. Vendar, nikoli ne hvali dneva pred nocjo, pravi stari ljudski rek. »Novi sevi nam povzro-cajo skrbi. Veseli nas, da imamo dobro precepljenost. Strategija cepljenja pa je tudi nas nekoliko prizadela. Cakamo na cepljenje prebolevnikov. Ljudje nestr­pno cakajo, svojci sprašujejo. Vsi pa le upamo, da si bomo koncno malo oddah­nili in bi se v Dom vrnil tisti utrip, ki nas je vse osreceval,« razmišlja Metka Vele­pec Šajn. Pogovor pa zakljuci Marija Štepec z apelom na javnost, še na nadaljnje upo­števanje nujno potrebnih zašcitnih ukre­pov. »Ko ljudje hodijo v Dom na obiske, imajo sicer namešcene maske, ko gredo mimo recepcije, kjer še vedno merijo temperaturo, toda ko pridejo v sobo, jih enostavno odstranijo, ceš da so zdravi in da jih svojci ne razumejo. To nikakor ne drži! Ljudje v Domu so se mask že dobro navadili. Dolgo je že obdobje, ko vsi živi-mo in komuniciramo tako!« Težko pa zapišem, da so se navadili tudi kalvarije, ki so jo prehodili. Jih bomo s svojim nevestnim ravna­njem ponovno pahnili nanjo?! In potem spet in spet iskali krivce, za­kaj je do takšne situacije prišlo ... Alenka Adamic Zdravje in sociala / Dobrodelnost »Vseslovensko petje s srci« v DSO Grosuplje »Vseslovensko petje s srci« sovpada z godom sv. Jurija, ki po tradiciji prinaša pomlad, obilje in zdravje v družino. Gre za projekt, ki povezuje vse generacije, vse družbene sloje, neguje slovensko kulturo in jezik, krepi nacionalno inden­titeto in ustvarja boljše vzdušje v družbi. V DSO Grosuplje smo se odlocili, da v energijsko polje prispevamo s petjem slovenskih pesmi, ki našim oskrbovan­cem veliko pomenijo. Ker se v dopoldan­skem casu dobivajo pevci s posameznih oddelkov, smo jih povabili k sodelova­nju, in velikodušno so se odzvali. Imeli smo nekaj vaj, v petek, 23. 4., pa se je 30 pevk in pevcev ob 10. uri zbralo v vecna­menski dvorani. Naši pevci so nostalgicno zaverovani v case »tistih stezic«, ko je bilo življenje v marsicem drugacno kot danes, zato smo se na zacetku vprašali Kje so tiste stezice. Sledila je nežna in upanja polna Lipa, ze­lenela je, s pesmijo Veseli pastir pa smo se vrnili k naravi in preprostim, a zares pomembnim recem. Dvorana je dobe­sedno zabucala med pesmijo Zabucale gore, zakljucili pa smo z vecno lepo Slo­venija, od kod lepote tvoje. To je bilo cudovito dopoldne, ker se ni koncalo z zadnjo pesmijo, ampak na­daljevalo s spontanim petjem, tudi ob spremljavi orglic. Da ne bi nikoli pozabili, kakšna energija se sproža s petjem, smo ustanovili kar zbor in ga poimenovali Srebrna krila. Je že res, da so lasje srebr­ni, a krila naši oskrbovanci še imajo. Zato išcejo vedno nove stezice, dan za dnem. Andreja Boršcak, DSO Grosuplje Ostanite in postanite krvodajalci, bodite junaki - pravi junaki! Z veliko hvaležnostjo vsem krvodajal­cem in s ponosom sporocamo, da je na spomladanski krvodajalski akciji v Ivanc­ni Gorici darovalo kri 153 krvodajalcev, v Grosupljem 138 in v Dobrepolju 91 - skupaj 382. Zbrali smo 172 litrov krvi. Ne smemo pa pozabiti tudi na 173 naših obcanov, ki so letos darovali kri na Zavo­du za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Naših pogumnih krvodajalcev epi­demija ni odvrnila od darovanja krvi. Število udeležencev krvodajalske akcije se je tokrat zvišalo in se spet približuje tistemu pred zacetkom epidemije. Veselimo se vseh zvestih dolgoletnih krvodajalcev, pa tudi mladih, ki so da­rovali kri prvic. Vsaka kaplja šteje! Vsak dober namen naj pomaga k reševanju življenj in okrevanju pri hudih boleznih ali operacijah! Zahvaljujemo se tudi Srednji šoli Jo-sipa Jurcica, Obcini Grosuplje in Obcini Dobrepolje za prostore, ki so omogo-cili izvedbo krvodajalskih akcij in vso ostalo podporo, ter Študentskemu klu-bu Groš in Radiu Zeleni val za obvešca­ nje in motivacijo. Ostanite in postanite krvodajalci, bo­dite junaki - pravi junaki! RKS – Obmocno združenje Grosuplje Anica Smrekar in Matjaž Marincek OBMOCNO ZDRUŽENJE Grosuplje Vrtec Tinkara praznoval 50. rojstni dan V sredo, 12. maja 2021, je vrtec Tinkara pra­znoval 50. rojstni dan. Otroci so s svojimi vzgoji­teljicami praznovali s petjem, plesom in seveda z igro, zunaj na igralih. Takole nekako se je slišalo: »Sreca je v našem vrtcu, ki praznuje rojstni dan. Vsi veseli, razigra­ni, prav nihce še ni zaspan. Pesem, smeh, veselje, vemo, kdo je tu doma. Vse najboljše zdaj, Tinka­ra, vošcimo ti iz srca.« Res razigrano in veselo vzdušje, praznovanje rojstnega dne, kot ga lah­ko doživimo le v vrtcu. Otroci in vzgojiteljice so medse povabili tudi ravnateljico Majdo Fajdiga, pa tudi župana dr. Petra Verlica in direktorja obcinske uprave mag. Dušana Hocevarja. Župan in direktor sta jim ob rojstnem dnevu zaželela vse najboljše, predvsem pa, naj se v vrtcu Tinkara tako dobro pocutijo tudi v prihodnje, naj bo veselo, raz­igrano. Otroci so jima namrec zaupali, da so v vrtcu zelo radi, še raje kot doma, pravzaprav, da so v vrtcu najraje. Naše malcke je ta dan cakalo še tisto pravo rojstnodnevno presenecenje, velika torta. Da bo praznovanje rojstnega dne vrtca Tinkara res popolno. Tinkara je rojstnodnevno obarvana že ob vhodu, polno risbic in drugih izdelkov z lepimi željami krasi tudi njene prostore. Vse najboljše, Tinkara! Jana Roštan Uspehi Glasbene šole Grosuplje na spletnih tekmovanjih Glasba ne pozna meja, pa tudi ne ovir. Kljub spremenjenim pogojem za­radi nastalih zdravstvenih razmer je bilo v pomladnem casu uspešno izvedenih nekaj zelo obiskanih, tako domacih kot mednarodnih, glasbenih tekmovanj. V aprilu so se dveh udeležile tudi ucenke Glasbene šole Grosuplje. Na mednarodnem tekmovanju Wor­ld Open Online Music Competition, ki slovi kot spletno tekmovanje z najdaljšo tradicijo, se je uspešno predstavila ucen­ka klavirja Marija Žgajnar z mentorico Tjašo Fišer. Dosegla je 78,33 tock in s tem III. nagrado. Njen tekmovalni posne­tek si lahko ogledate na https://music­competition.eu/zgajnar-marija/. Na spletnem Mednarodnem tekmo­vanju Celeia 2021 sta v disciplini citre, v I. kategoriji, zelo uspešno nastopili Julija Koritnik in Emilia Czuba z mentorico Neli Zidar Kos. Emilia Czuba je zasedla drugo mesto z 98 tockami, Julija Koritnik pa je prejela absolutno število tock (100) in zasedla prvo mesto! Obe sta za svoj trud prejeli zlato priznanje. Ucenkam, mentoricama in staršem is-kreno cestitamo za velik uspeh! Nina Kaufman (za Glasbeno šolo Grosuplje) foto: Robert Petric Glasbena šola Emil Adamic z optimizmom ob koncu šolskega leta Ko smo ob koncu prejšnjega šolskega leta spoznavali alternativne nacine po-ucevanja glasbe, si še mislili nismo, da bo to naša realnost za celo leto naprej. Poucevanje na daljavo preko razlicnih aplikacij je tako postalo naša vsakda­njost, sprotno ucenje zakonitosti takega poucevanja pa poseben izziv. Popacenje in zamik zvoka, težave s povezavo, sla­ba kakovost slike ipd. so resda oteževali delo, a vztrajnost se je izplacala. Veliko truda smo vsi skupaj vložili, da se je iz­obraževanje skorajda nemoteno nada­ljevalo. Ob tem gre še posebna zahvala ucencem in uciteljem za odlicno sode­lovanje ter seveda staršem, ki so svoje otroke vzpodbujali k vztrajanju in jim pomagali pri vsakodnevni vadbi. Jurciceva sled v Grosupljem Kljub ukrepom smo imeli tudi redne nastope! Na daljavo, seveda. Si predsta­vljate, da igrate širni publiki iz udobja domacega doma? Še pred dobrim letom bi se vam vsi smejali, sedaj so to najvecji carji … In res je tako nastopanje poseb-no in morda celo težje. Napake se še bolj slišijo, težje je ostati zbran, nehote priž­gan mikrofon je lahko vir zadrege. A to so nove in posebne izkušnje, ki nas bo­gatijo in krepijo. Kmalu bodo prišli tudi cisto pravi, dobri stari nastopi v živo. Upamo, da se bodo razmere v prihodnjih tednih in mesecih vrnile v nekoc ustaljene tirnice in bo spomin na te posebne case vzbudil samo nasmeh na vse smešne anekdote in prigode. Janez Dolinar, GŠEA v letu 1962 tudi organiziranje polharskih noci na Košcakovem hribu in pri Župa­novi (tedaj Taborski) jami, ki so bile mno-žicno obiskane. Da pa ne bi ostalo samo pri minljivih dogodkih, ki prehitro izginejo v poza­bo, so nam ohranili umetnino, ki jo lah­ko še danes obcudujemo. Turisticnemu Leto 2021 so med drugim razglasili tudi za Jurcicevo leto. O pisatelju Josipu Jurcicu (*4. marec 1844 – †3. maj 1881) z Muljave – letos se ga spominjamo ob 140-letnici smrti – smo se ucili, pa tudi po medijih lahko najdemo podatke o njem. Njegova dela so bila obvezno šol­sko branje, tako da so nam ostale v spo­minu zgodbe Jurij Kozjak, Sosedov sin, Kozlovska sodba v Višnji Gori, ce ome­nim le te, iz romana Deseti brat pa kot posebnež vsaj Krjavelj, ki je prešel tudi v našo frazeologijo. Trud za prepoznavnost kraja Grosu­plje je bila stalnica že v preteklosti, izbi­rali pa so razlicne poti. Ena od teh je bila društvu, ki mu je tedaj naceloval Janez Lesjak st., so pri izvedbi prireditev po­magala domaca podjetja z direktorji, ki so izhajali iz tega okolja, oziroma so cu­tili povezanost s krajem. Lesjak je s svojo vizijo turisticnega poslanstva in povezo­valnostjo našel najboljšega sodelavca v direktorju Stanovanjsko kreditne banke v Grosupljem, Francetu Zaviršku. Anga­žirala sta akademskega slikarja Franceta Peršina, ki je v tedanji novi stavbi banke na Kolodvorski 4 v Grosupljem upodo­bil skrivnostno noc polšjega lova in po svoje prelil Jurcicevo pripoved v likovno stvaritev, ki nas še danes ponese v svet preteklosti in skrivnostnosti. Dve stenski sliki, glavna z motivom ''Noc med slovenskimi polharji'', naspro­tna pa s kontrastom jutra, sta izdelani v V gozd po malico kombinirani tehniki secninskih smol in sinkolitov, skupaj zavzemata kar 60 m˛ površine stene na stopnišcu. Predstava noci vsebuje vse elemente pripovedi, od skrivnostnosti, noci, vraga, ki goni past kar trop desetih polhov, sovo ter polhar­ja s košem in že pripravljenimi pastmi z vzmetmi na palicah. Ob pripovedi in upodobitvi kar slišimo dogajanje v goz­du, ki mu zacimbo dodaja strah v temni noci. Po Jurcicu je tudi Peršin povzel za moto stvaritvi ljudsko uganko: Jaz imam eno zver, ki tece ko hudir, ima dolge mustafe pa hude zobe. Motiv hudica, ki pase polhe, je slikar France Peršin povzel po grafiki v Valva­sorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Ukvarjal se je z razlicnimi tehnikami slikarstva, v obdobju stvaritve Noci med slovenskimi polharji pa je »deloval izredno plodno tudi kot slikar velikih stenskih dekoracij. Izredno zanimiva je podoba, ki prikazuje klasicno slovensko »Noc med polharji«. Motivno se je naslonil na Valvasorja in Jurcica, oblikovno pa na velike monu­mentalne kompozicije srednjeveških francoskih izdelovalcev gobelinov (sten­ske preproge). Slikovita kompozicija je (predvsem barvno) zanimiva zaradi dinamike in nasicenosti. Kljub togim fi- Izobraževanje / Društva guram, ki spominjajo na velike negibne kipe bogov, imamo obcutek gibanja, napetosti, nocnega vzdušja, polnega kri­kov in strahu ter pravljicnosti – koncno pa nas kompozicija s skladnimi barvami tudi umirja!« (Sedej, 1969). Po Peršinovem nacelu, da mora ume­tnik s svojim delom podati želeno spo-rocilo, nam je tu ustvaril pravo vzdušje polharske noci. Na vecji ilustraciji prevla­duje seveda crna barva, tako da se je za pripovedovano zgodbo treba ustaviti in iz vseh elementov razbrati in vtise pove­zati z Jurcicevo pripovedjo. Manjša po­doba jutra je seveda optimisticna, sve­tlejša in polna življenja. Gradivo za Jesensko noc je Jurcic zbiral v letu 1862, jo spisal pod konec leta 1863, izšla pa je naslednje leto v fe­bruarski številki Janežicevega v Celovcu izhajajocega Slovenskega Glasnika z na­slovom Jesensko noc med slovenskimi polharji (10, 1864, št. 2, str. 55-60). Per-šinova stvaritev je nastala skoraj sto let po Jurcicevem zapisu, v Grosupljem pa jo lahko obcudujemo že blizu 60 let. Za v okviru turisticnih prizadevanj nastalo svaritev bi bilo primerno, da bi se z njo obiskovalec lahko seznanil ob vsakem obisku mesta, cetudi le na infor­mativni tabli pred stavbo. Zbral Drago Samec Pa smo jo le docakali - pomlad in nje­ne odtenke živo zelenih barv. Sprehod v spomladanski gozd lahko izkoristimo tudi za nabiranje užitnih rastlin, ki jih je v tem casu ogromno. Mladi bukovi listi v solati s trobenticami in vijolicami, pljucnikov caj z mladimi robidovimi li­sti in materino dušico, skutin namaz s smrekovimi vršicki, navadno smrdljiv­ko, regratovimi cvetovi in grenkuljico, omleta z divjim zelenjem, pa ne poza­bimo na cemaž, ki ga jedo še medvedi, da se razstrupijo po zimskem spancu. Tudi na sobotnih gozdnih delavnicah se ucimo in nabiramo užitne rastline in si iz njih pripravimo zdravo malico, ki nam da dovolj energije za raziskovanje Košcakovega hriba. Pri nabiranju rastlin upoštevamo dve pomembni pravili; na­biramo samo tisto, kar poznamo in na enem mestu nikoli ne poberemo vseh rastlin. Na sliki navadna smrdljivka ali gozdni regrat (Aposeris foetida) in mladi bukovi listi. Vec o sobotnih gozdnih delavnicah si lahko preberete na spletni strani: www. preplet.org Kristina Sever, društvo Preplet Aktivni in fotografsko obarvani meseci v ŠK GROŠ Pomladno sonce nas vabi k preživljanju casa na svežem zra­ku, skupaj z njim tudi v študentskem klubu GROŠ spodbujamo gibanje v naravi ter raziskovanje urbanih ali pa skritih kotickov lokalnega ali širšega okolja. V casu, ko je naš klub bolj ali manj sameval, je v klubskih pro-storih potekala prenova. Ob njej so se nam porodile številne oblike in koncepti prostora. Ena izmed njih je bila tudi urbana džungla. Ker nam je bila misel urbane džungle tako všec, smo na to temo razpisali fotografski natecaj, ki je potekal med 14. in 30. aprilom. Prejete fotografije pa želimo pokazati tudi vsem vam, zato v ta namen v poletnih mesecih nacrtujemo razstavo. Med 14. in 16. aprilom je potekala vsakoletna akcija darova­nja krvi: Castim 1/2 litra, kateri smo se pridružili tudi študentje. Ker pa smo študentje tik pred vhodom na trg dela, je bil s to mislijo organiziran tudi dogodek: Obarvaj svoj CV. V ta namen je 16. maja v prostorih našega kluba potekalo brezplacno foto­grafiranje za življenjepis. Vsa epidemiološka situacija je študente in dijake prikovala pred racunalniške ekrane, z namenom, da spodbudimo giba­nje v naravi, smo pripravili nagradno igro: Pofockej se na vrhu. Tako smo v vsaki obcini, v katerih delujemo (Grosuplje, Ivancna Gorica, Dobrepolje), izbrali tri vrhove, ki so bili okronani z QR kodo, preko katere je potekalo ''fockanje''. Pri zbiranju vrhov je sodelovalo preko 170 udeležencev, vsi, ki so osvojili tri raz­licne vrhove, so sodelovali v nagradni igri, ki pa se je zakljucila v sredini maja. Vec informacij o prihajajocih dogodkih in delovanju kluba najdete na spletnih omrežjih, zato vas lepo povabimo k spre­mljanju objav na naših facebook in instagram profilih ter sple­tni strani www.klub-gros.si. Saj obljubimo, da bomo poskrbeli za zanimive dogodke tudi v prihodnje. Uradne ure ostajajo v zdaj že ustaljenem urniku. V Grosu­pljem potekajo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivancni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. Groševcu ni nikoli dolgcas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Praznovanje 4. svetovnega dne cebel 20. decembra 2017 je Generalna skupšcina Združenih narodov v New Yorku, na pobudo Slovenije, 20. maj raz­glasila za svetovni dan cebel. S tem se je koncal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pricel v letu 2014. Razglasitev je za Republiko Slovenijo pomenila po­membno diplomatsko zmago. Prvo praznovanje svetovnega dne cebel je bilo organizirano v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Jan-ša, najvecji cebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem je bil izbran dan za praznovanje SDC. Od razglasitve naprej se za prazno­vanje SDC odlocajo številne organizaci­je in razlicna združenja po celem svetu. Glavne aktivnosti, povezane s praznova­njem svetovnega dne cebel, koordinira Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano ob sodelovanju s Cebelarsko zvezo Slovenije, ki sta v ta namen vzpo­stavila delovanje spletne strani www. worldbeeday.org, na kateri so zbrane koristne informacije, povezane s prazno­vanjem. Na mednarodnem podrocju prazno­vanje SDC spodbuja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu, ob sodelovanju z mednarodno cebelarsko organizacijo APIMONDIA. Tudi v letošnjem letu naše aktivnosti mocno kroji širjenje virusa covid-19, zato v zvezi s praznovanjem SDC ne bodo organizirani dogodki, bo pa zaradi tega vec aktivnosti potekalo preko medijev, spletnih javljanj in razlicnih objav na družbenih medijih, da so informacije cim bolj dosegljive širši javnosti. Glavni namen SDC ni praznovanje, ampak predvsem ozavešcanje širše jav­nosti, da so: 1. Cebele in ostali opraševalci izredno pomembni! 2. Cebele so v zadnjem obdobju na mnogih obmocjih ogrožene! 3. Kaj moramo kot skupnost in posa­mezniki narediti, da bomo cebele ohranili v prihodnje! Nabor aktivnosti za boljše preživetje cebel: • Sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani CZS). • V okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo, sadimo medovite rastline. • Ohranjamo travnike z vecjo pestro­stjo rastlin. • Setev travnikov z medonosnimi rastli­nami. • Košnja cvetocih rastlin po cvetenju. • Nakup medu in ostalih cebeljih pri­delkov pri najbližjih cebelarjih. • Moralna podpora cebelarjem. • dstop primerne kmetijske lokacije za zacasno ali trajno namestitev cebel. • Zmanjšana uporaba cebelam škodlji­vih pesticidov. • Mulcenje cvetocih rastlin v sadovnja­kih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi. Nabor ni dokoncen, vseeno pa lahko vsakdo najde ideje, kaj lahko naredi do-brega za cebele in ostale opraševalce. Ob tem pa moramo še vedeti, da s tem, ko pomagamo cebelam, pomagamo tudi ostalim organizmom in nenazadnje tudi ljudem. Cebele namrec za dober ra­zvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje. Cist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženo­sti. Takšno okolje pa je tudi bolj zdravo za življenje ljudi. Bodimo odgovorni, varujmo okolje in tudi sami bomo živeli v boljšem in predvsem bolj zdravem okolju! Dr. Peter Kozmus Podpredsednik svetovne cebelarske organizacije Apimondia Grosupeljski cebelar mag. Franc Javornik, dr. vet. med. Rojen je bil 6. 11. 1935 v Ljubljani. V Ljubljani je stanoval pri stricu, maminem bratu zdravniku in hodil najprej v ljudsko šolo, potem pa na VII. državno gimnazi­jo, ki jo je koncal v letu 1954. V Zagrebu se je vpisal na Veterinarsko fakulteto, ker je tedaj v Ljubljani še ni bilo. Diplomiral je leta 1960. Vojaški rok je odslužil v Ni­kšicu. Takoj po povratku domov je zacel delati na Veterinarski postaji Grosuplje in kot veterinar na terenu. Ob delu je leta 1975 magistriral iz predmeta Zdravstve-no varstvo govedi na Veterinarski fakul­teti v Ljubljani z nalogo Prispevek k eti­ologiji deficitarnih bolezni pri molznicah na podrocju Grosupeljske kotline in oko-lice. Nekaj let je delal kot obcinski veteri­narski inšpektor. Kasneje je bil zaposlen kot vodja oddelka kmetijskih zavarovanj na OE Ljubljana pri Zavarovalnici Triglav. Proti koncu službovanja je prevzel me-sto direktorja kmetijskih zavarovanj v centrali Zavarovalnice Triglav v Ljubljani. Upokojenski staž sedaj uživa že vec kot 20 let. Cebelariti je zacel s 14. leti, ko je do-bil dva panja polovicarja od cebelarja Gabra Kastelica. Leta 1951 se je vpisal v Cebelarsko društvo Grosuplje, kjer je pridobival cebelarsko znanje predvsem od starejših cebelarjev in tudi iz cebelar­ske literature. Med študijem v Zagrebu je z zanimanjem poslušal predavanja o cebelarstvu in cebeljih boleznih. V svoji cebelarski karieri je cebelaril z 20 do 40 panji, katere je obcasno odpeljal na goz­dno pašo v kocevski gozd. Bil je med ustanovnimi clani Cebe­larskega društva Grosuplje. Še vedno je clan upravnega odbora društva in ra­znih komisij. Ves cas je skrbel, da so bili cebelarji seznanjeni z zdravstvenim var-stvom cebel. Zavzemal se je za cim manj škodljiva zdravila za cebele, s cim manj kemije. Vec let je bil predsednik komisije za zdravstveno varstvo cebel tudi na dr­žavnem nivoju. 1972 je postal prvi mentor cebelar­skega kroška v OŠ Louis Adamic v Gro­supljem. 1973 se je intenzivno vkljucil v projekt izgradnje cebelarskega doma na Spo­dnjem Blatu. Pridobil je soglasje za pri­kljucitev vode in elektrike k cebelarske-mu domu in podaril kamion smrekovih hlodov iz Velike Loke. Odprtje cebelar­skega doma je bilo leta 1979. 1980 je bil clan iniciativnega odbora za ustanovitev Obcinske zveze cebelar­skih društev Grosuplje. Odbor je pripra­vil predlog pravil obcinske zveze. 1981 je postal predsednik Obcinske zveze cebelarskih društev Grosuplje, Krka, Sticna in Dobrepolje, v katero je bilo vkljucenih 140 cebelarjev z 2650 ce­beljimi družinami. V ta namen so 4. julija 1982 slavnostno razvili prapora OZCD Grosuplje in Cebelarskega društva Gro­suplje. Predsednik OZCD Grosuplje je bil do leta 1987. Mag. Fran Javornik je bil v Cebelarski zvezi Slovenije zelo dejaven v obdobju od 2000-2016. Bil je clan upravnega od­bora, nadzornega odbora in raznih ko­misij. Kar 25 let je bil predsednik komisije za priznavanje vzrejališc matic plemenic in predsednik rejske zveze za kranjsko cebelo. Prav tako je bil clan komisij za ocenjevanje medu in za zdravstveno varstvo cebel. Po celi Sloveniji je preda-val o zdravstvenem varstvu in boleznih cebel. Bil je predsednik komisije za pri­znavanje nacionalne poklicne kvalifika­cije cebelar/cebelarka. Mag. Javornik je bil kljucna oseba pri uvedbi strokovne službe za zdravstveno Društva / Šport varstvo pri sedanjem NVI (Nacionalni ve­terinarski inštitut). Cebelarski kodeks je bil v vecji meri njegovo delo. Za njegov doprinos k slovenskemu cebelarstvu je prejel številna priznanja in medalje: • Odlikovanja Antona Janše I., II., III. sto­pnje • Odlikovanja Petra Pavla Glavarja II. in III. stopnje • Zlato odlicje Franca Košaka • Plaketo Cebelarskega društva Grosu­plje • Nagrado za gozdni med • Postal je castni clan Akademskega ce­belarskega društva Ljubljana Bibliografija objav mag. Franca Javor­ nika, dr. vet. med., in zapisi o njem in nje­govem delu so pestri. • Sodeloval je skupaj z vec avtorji pri knjigi Cebelarstvo, ki izšla leta 1982 in bila cez dve leti že ponatisnjena. • Napisal je številne prispevke v knjigi Zdravstveno varstvo cebel, prirocnik za cebelarje, izdane v Ljubljani leta 1987. • Zbiral in shranjeval je podatke o de­lovanju društva, bil je v uredniškem odboru ob izdaji zbornika »90 let Cebelarskega društva Grosuplje« in zbornika »Naj medi!« Ob 100 letnici CD Grosuplje. V reviji Slovenski cebelar je bil dolgo­ letni clan uredniškega odbora. V reviji je objavljal strokovne clanke od leta 1989, kot so: Huda gniloba cebelje zalege (1989); Akcija odkrivanja hude gnilobe cebelje zalege v obcini Grosuplje leta 1989; Zatiranje in zdravljenje poapnele zalege (1990, 1991); CD Grosuplje pra­znovalo 100-letnico delovanja (2010). Praznovanje 100-letnice CD Gro­suplje, ki je trajalo vec dni in katerega iniciator in organizator je bil prav mag. Javornik, je popisal v Slovenskem cebe­larju. Septembra 2009 je vec dni zapo-red potekalo praznovanje 100. obletnice ustanovitve CD Grosuplje. Prvi vecer so predsednik CD Grosuplje Franc Men-cin, clan društva mag. Franc Javornik in urednik Jakob Müller predstavili zbornik »Naj medi!«, v katerem so popisali svoje delo in delo svojih prednikov cebelarjev. V Mestni knjižnici Grosuplje je bila na ogled razstava, ki jo je postavil cebelar in zbiralec vseh cebelarskih pripomock­ov in literature g. Anton Koželj. Dva dni pozneje so v Kulturnem domu Grosuplje uprizorili veseloigro »Cebelar se ženi«. Po predstavi je zdravnik internist dr. Pe­ter Kapš, ki preucuje zdravilne lastnosti hrane, predaval o medu. Tretji dan so ce­belarji skupaj z županom obcine Grosu­plje Janezom Lesjakom na Košakovi hiši (današnja knjižnica) odkrili spominsko plošco domacinu, posestniku in velece­belarju Francu Košaku. Na domaci strani Cebelarskega dru­štva Grosuplje je objavil clanek Vele-cebelar Franc Košak (1878-1945), v katerem je opisal delo in pomen grosu­peljskega cebelarja. Na knjižnicnem portalu Kamra je mag. Javornik spregovoril o Veterinar­jevih srecanjih s konji. O njem in nje­govi rodbini je pisal dr. France Adamic v Zborniku obcin Grosuplje, Ivancna Gori-ca in Dobrepolje. Mag. Franc Javornik je nepogrešljiv clan Cebelarskega društva Grosuplje. Svojo marljivost in poklicno usposoblje­nost za veterino je izkazoval na številnih cebelarskih podrocjih, za kar smo mu zelo hvaležni. Cebelarsko društvo Grosuplje Slovenska bakla Tokio 2020 v obcino Grosuplje prihaja 24. maja Približuje se poletje in z njim olimpij­ske igre v Tokiu. V luci tega dogodka, da bo Slovenija nanj kar najbolj pripravlje­na, je Olimpijski komite Slovenije - Zdru­ženje športnih zvez s partnerji pripravil projekt Slovenska bakla Tokio 2020. In 22. aprila 2021 se je med ognjeni-mi zublji v jeklarni SIJ Metal na Ravnah na Koroškem rodila slovenska bakla za olimpijske igre v Tokiu. Njena oblika in izbor materialov sta prepletena z moc­no simboliko: reciklirano nerjavno jeklo kot simbol trdnosti in trajnosti ter bukov les kot simbol modrosti in samozavesti. Plamenico zakljucuje jeklena krona v silhueti Triglava. Rocaj iz bukovega lesa objema pet olimpijskih krogov iz jekla, simbolov povezovanja. Plamen v kroni širi svetlobo, simbol upanja. Bakla, ki tako predstavlja simbol tr-dnosti, modrosti, povezovanja in upanja, je v družbi šesterice gorskih reševalcev iz društev GRS iz Zgornjesavske doline z derezami in smucmi sprva osvojila Tri­glav, nato pa se odpravila proti Bovcu, kjer se je 3. maja 2021 pricel tudi njen uraden zacetek poti po Sloveniji. Do 23. julija, torej v 81 dneh, bo bakla v spremstvu svoje ambasadorke Urške Žolnir Jugovar in tekacev, nosilcev pla­menice, obiskala vseh 212 obcin v Slo­veniji in med vsemi širila vrednote olim­pizma, sporocila solidarnosti, upanja in jeklene volje. Njeno pot lahko spre­mljamo na spletni strani: https://bakla. olympic.si/. V ponedeljek, 24. maja, pa jo pricakujemo v Grosupljem. Njenega prihoda se že veselimo. Jana Roštan Jekleni poligoni za vadbo na prostem: Grosuplje Miroslav Cerar, slovenski telovadec, olimpionik, soustanovitelj OKS Miroslav Cerar starejši je bil v obdo­bju 1945–1991 najuspešnejši slovenski in jugoslovanski športnik ter kar dvakratni olimpijski, štirikratni svetovni in devetkra­tni evropski prvak. Udeleženec treh olim­pijskih iger (1960, 1964 in 1968) je osvojil tri medalje: dve zlati v paradni disciplini na konju z rocaji (1964, 1968) ter srebrno (1968) na drogu. Na svetovnih prvenstvih je osvojil šest medalj, na evropskih prven­stvih pa kar 15. Na konju z rocaji je prevla­doval skoraj 12 let. Je prejemnik številnih visokih priznanj: najvišjega priznanja Mednarodnega olimpijskega komiteja olimpijski red (L'Ordre Olympique, 1985) ter državnega odlikovanja Republike Slo­venije zlati red za zasluge (2009). Od leta 1999 je uvršcen v Mednarodni hram slav­nih telovadk in telovadcev v Oklahoma Cityju (ZDA), od leta 2011 pa tudi v Hram slavnih slovenskih športnikov. Po koncani športni karieri je bil uspešen odvetnik, se­daj pa opravlja številne naloge v športu in na podrocju uveljavljanja vrednot v špor­tu. Je tudi ambasador za šport, strpnost in fair play v Republiki Sloveniji. Petra Majdic, ambasadorka projekta jeklene volje Skupine SIJ – Slovenske indu­strije jekla, se je tokrat preizkusila v vlogi spraševalke. Z Miroslavom Cerarjem, am-basadorjem jeklenega poligona za vadbo na prostem v Grosupljem, se je pogovar­jala o tem, kaj mu predstavlja trdna, neo­majna, jeklena volja in kako jo je uporabil v športni karieri in kasneje v življenju. Kateri trenutek v športni karieri bi izpostavil, kjer ti je najbolj pomagala prav jeklena volja? Teh trenutkov je bilo v mojem tekmo­valnem obdobju kar precej. Ce jih ne bi bilo – ko sem moral premagati slabost, željo, da prezgodaj odneham – niti ne bi bilo mojih uspehov, ki so se potem kar vrstili. Na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Hali Tivoli si z zlato kolajno koncal vrhunsko kariero. Si takrat pomislil, da bi lahko brez poškodb in z voljo še nadaljeval? Leta 1969, leto pred tem svetovnim prvenstvom, sem se odlocil, da bo to moja zadnja tekma. Imel sem sreco, da sem nastopil pred domacim obcin­stvom, zakljucil kariero z uspehom in se tako na najlepši nacin poslovil od karie-re. Živel in delal sem v casu amaterizma, takrat so bili pogoji izjemno skromni. Že-leli so, da bi nastopil na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu, pri cemer bi se mi nadoknadilo vse tisto, kar mi prej ni bilo dano, tudi v financnem smislu. Vendar sem odklonil vsakršno pomoc ali podpo­ro in dejal, da se me z nobenim denar­jem ne more kupiti. Tvoj nasvet mlademu telovadcu, ki mu morda med napornimi treningi zmanjkuje volje? Rekel bi, da je treba velikokrat vztra­jati, seveda v razumnih mejah. Pa ven­darle, ko si mlad, je treba vcasih iti tudi preko tega. Zavedati se je treba, da brez preskokov iz lagodja v napore ne gre. In ni zadovoljstva, ni rezultatov. Predvsem pa ni tiste srece, da si premagal samega sebe. Dragi Miro, bi lahko ocenil, da ti je obcutek jeklene volje pomagal kdaj kasneje v življenju bolj kot v casu športne kariere? Odgovor je zanesljivo da! In to veli­kokrat. Šport ne samo da me je vzgajal, ampak me je naucil živeti in sprejemati tudi poraze, slabe trenutke, ne samo zmagoslavja. Jekleni poligoni za vadbo na prostem Jekleni poligoni za vadbo na prostem so skupni projekt Olimpijskega komiteja Slovenije – Zveze športnih zvez (OKS­-ZŠZ) in Skupine SIJ – Slovenske industri­ja jekla. S postavljanjem poligonov v raz­licnih krajih v Sloveniji želijo spodbujati gibanje na svežem zraku in prispevati k dostopnosti kakovostne infrastruktu-re za vsakogar. Doslej so postavili že 14 poligonov, vsak poligon pa ima svojega ambasadorja, vrhunskega športnika, ki je zaznamoval kraj, v katerem stoji poligon. Na jeklene poligone vabijo vsakogar: »Preizkusi in prebudi svojo voljo z vadbo na jeklenem športnem poligonu. Naj te vodi zavedanje, da ti nihce v ži­vljenju ne more zagotoviti, da boš postal najboljši. Lahko pa se zaneseš na svojo voljo, ki je edino zagotovilo, da se dan za dnem trudiš postati boljši in dosežeš svoj cilj.« Vec o projektih na spletni strani https://sijpoligoni.olympic.si/. Petra Majdic Nordijska hoja - odlicna oblika telesne aktivnosti Telesna aktivnost je kljucna za dol­gorocno zdravje. Telesna neaktivnost je eden od vodilnih vzrokov za pojav kro­nicnih nenalezljivih bolezni ter mišicno – skeletnih bolecin, zato strokovnjaki na podrocju športa, rekreacije ter medi­cine dnevno opozarjamo na negativne ucinke telesne neaktivnosti, neustrezne prehrane, stresa ter sedecega nacina ži­vljenja na naše dnevno pocutje in dolgo-rocno zdravje. Nordijska hoja je ena od najbolj zdravih oblik športne rekreacije, ki se ji bomo posvetili v nadaljevanju. Nordijska hoja je oblika hitre hoje z uporabo palic za nordijsko hojo, kjer poleg same hoje odlicno vkljucimo tudi ramenski obroc in roke ter na ta nacin aktiviramo kar 90 % vseh mišic v tele­su. Je primerna oblika aktivnosti za vse starosti, predvsem pa je priporocljiva za odrasle in starejše ter osebe s prekomer-no telesno težo, zvišanim krvnim tlakom, bolnike s sladkorno boleznijo tipa II, bolnike s pljucno obstruktivno bolezni­jo, periferno arterijsko boleznijo, rakave bolnike, bolnike s Parkinsonovo bolezni­jo in drugimi avtoimunskimi boleznimi. Študije so pokazale bistvene razlike med klasicno hojo ter nordijsko hojo, in sicer se je nordijska hoja izkazala kot boljša izbira. Ima pozitivne ucinke na di­halni ter srcno-žilni sistem, znižuje nivo slabega holesterola, delež telesne ma-šcobe ter preprecuje oz. zmanjšuje po­jav osteoporoze. Pri nordijski hoji v pri­merjavi s hojo enake intenzivnosti lahko izmerimo višji srcni utrip, porabo kisika in celokupno porabo energije, poveca-no vzdržljivost mišic ramenskega obroca in rok, boljše ravnotežje ter koordinacijo telesa. Nordijska hoja dokazano zmanj­šuje bolecine v vratu ter nespecificne bolecine v križu, saj zaradi razbremeni­tve sklepov s palicami protibolecinsko deluje na sklepe, mišice in nezavedno popravlja telesno držo. Vadba nordijske hoje vkljucuje tudi dinamicne krepilne vaje, s katerimi lahko ucinkovito okre­pimo naše telo. Vadba se izvaja v naravi na svežem zraku, kjer se med hojo lahko tudi pogovarjamo, zato ima nordijska hoja odlicen sprostitveni in pomirjevalni ucinek. Pomembno je pojasniti, da nordijska hoja ni hoja s palicami kot npr. poho­dništvo, zato se je pomembno nauciti tehnik nordijske hoje, da ima ta kar se da najvecji možen ucinek na zdravje in pocutje ter da dolgorocno ne prihaja do preobremenitev v sklepih in mišicah. Za uspešno izvajanje nordijske hoje je ude­ležba na tecajih in vadbah nordijske hoje izjemno zaželena, saj je proces ucenja hitrejši pod strokovnim nadzorom ter v prijetni družbi. Na Univerzi za tretje življenjsko obdo­bje v Grosupljem že vec let zapored re-dno tedensko izvajamo nordijsko hojo, ki jo vodi kineziolog. Vsaka vadba traja 90 minut, kjer se posvetimo primerne-mu ogrevanju, glavni del posvetimo tehniki nordijske hoje preko same hoje ter krepilnim vajam s palicami, vadbo pa zakljucimo z nežnim ohlajanjem. Nordijska hoja je koristna in odlicna oblika telesne aktivnosti, primerna za številne skupine oseb ter starosti. Upam, da sem v vas vzbudil zanimanje za odlic­no obliko športne rekreacije, saj njena priljubljenost nenehno raste. Redno obiskovanje vadbe prinaša dolgorocne ucinke v smislu izboljšanja zdravstvenih kazalnikov. Nal Dobnikar, mag. kineziologije in ucitelj nordijske hoje Vpis deklet v Ženski košarkarski klub Grosuplje Starši, po dolgem casu, ki so ga otroci preživeli za racunalniki, je zdaj pravi cas, da se vaša deklica malo razgiba. Ce se strinjate, da je žoga najboljša igraca vseh casov in ce ima vaša deklica rada žogo, potem je košarka odlicna iz­bira. Dekleta, rojena leta 2009 in mlajše, se lahko do konca junija POPOLNOMA BREZPLACNO pridružijo treningom naše najmlajše ekipe. Toda pohitite, saj je število vpisnih mest zaradi znanih razlogov precej ome­jeno. Dekleta cakajo zanimivi treningi, ve­liko zabave in sklepanje novih prijatelj­stev. Pri košarki se dekleta kmalu soocijo z zdravo mero tekmovalnosti, zmagami in porazi, kar dekleta pripravi na kasnejše mladostniško obdobje, ki je polno izzi­vov. Najboljše od vsega pa je, da bodo de­klice že v zgodnjem otroštvu dobile pra­ve prijateljice, s katerimi bodo lahko me-tale na koš tudi po šoli in ohranile trajna prijateljstva. Ker se situacija vseskozi spreminja, bo najbolje, da nam za vec informacij pišete na mail info@zkk-grosuplje.si ali nas po­klicete na 051 618 776. Prepricani smo, da lahko poišcemo prosto mesto tudi za vašo deklico. ŽKK Grosuplje ŽKK Grosuplje na 5. mestu v državi Še cetrtic zapored je zelo uspešen Že zakljucek pretekle sezone je naka-pomlajenimi clanskimi ekipami in števil­grosupeljski ženski športni kolektiv za-zoval, da bo sezona 2020/21 potekala v nimi prestavljenimi tekmami. sedel 5. mesto v državnem prvenstvu, nenavadnih okolišcinah. Ce je bila pre-Dolg premor in prevetritev ekipe sta ob tem pa so se dekleta uvrstila tudi v tekla sezona predcasno prekinjena, je razloga, zakaj je bilo v prvem delu sezo­polfinale pokala. bila letošnja sicer izpeljana v celoti, a s ne opaziti precej nihanj v igri. Vendar so se stvari kmalu postavile na svoje mesto. Že decembra so dekleta odigrala nekaj odlicnih tekem in pokazala, da letos me-rijo stopnicko višje. Po odlicni predstavi na domaci tekmi proti Tosama Lediti, ki so jo igralke ŽKK Grosuplje prepricljivo dobile z rezulta-tom 88:57, se je zdelo, da bo ekipi uspelo doseci želeni cilj. Pa se žal ni zgodilo po pricakovanjih. Najprej je ekipa doživela dva neprica­kovana poraza, nato pa jo je zagodel še koronavirus, ki je dodobra krojil nadalje­vanje prvenstva. V prvenstvu so dekleta odigrala 28 tekem, dosegla 10 zmag in zabeležila 18 porazov. Najvec tock je dosegla ka­petanka Tinkara Zoran (248), najboljša skakalka ekipe je bila Eva Stefanoski s 182 skoki, ki je bila tudi najboljša igralka ekipe. Najboljša asistentka je bila Nika Kodelja. Obliž na prvenstvene rane je prišel ob koncu sezone v pokalnem tekmovanju, kjer so se dekleta za uvrstitev v polfinale pomerila z ekipo Konjic. Po zelo napeti tekmi, ki se je koncala z minimalno zma-go 60:57, so se Grosupeljcanke uvrstile v polfinale pokala. Žreb je za nasprotnika dolocil ekipo Triglava, ki je bila na koncu boljša in slavila z rezultatom 62:51. Slavko Dušcak, trener: Po uspešno koncani sezoni bi se zahvalil vsem igral­kam. Rade, Luka, Tanja in Anja, hvala za vašo pomoc in podporo skozi celo nena­vadno sezono. Sezona je bila intenzivna in nepredvidljiva, potrebno je bilo veliko prilagajanja. Na koncu smo v prvenstvu dosegli dober rezultat in kar je bistveno, zelo smo napredovali kot ekipa. Pono-sen sem, da smo sestavili karakterno in enotno ekipo, ki se je izkazala v pokalu. Hvala tudi predsedniku Daretu, ki je ver­jel in se trudil ter nas podpiral skozi celo sezono. Tinkara Zoran, kapetanka: V zacetek letošnje sezone smo vstopile z nekoli­ko spremenjeno ekipo. Pridružile so se nam punce, ki so prinesle novo energijo in željo za doseganje najvišjih mest. Že od samega zacetka je bila prisotna spro-šcenost in povezanost, ki sta jo trenerja vnesla v ekipo. V štartu sezone se je še videla neuigranost ekipe, potrebovali bi vec treningov in tudi kakšno prijateljsko tekmo vec. Forma se nam je postopno dvigovala, kar se je poznalo tudi na re-zultatu, vendar smo izgubile nekaj po­membnih tekem, ki so nas na koncu sta­le 4. mesta. Kljub številnim prekinitvam treningov se nam je uspelo uvrstiti na zakljucni turnir pokala clanic, ki pa je bil nagrada za celotno sezono. Igor Pecar Zmaga, 2. mesto ter tri 3. mesta za clane Konjeniškega kluba Giovanni Prvi vikend v maju so se tri naše mla­de jahacice Julija Cernota (13), Zarja Radmanovic (12) in Lena Škrjanec (9) ter trenerka in strokovna sodelavka pri KZS Manca Kukman izjemno uspešno udele­žile prvega tekmovanja v preskakovanju ovir CSN* KK PIP v letošnji sezoni, ki ga je organiziral Konjeniški klub PIP Ljubljana. Za mlade jahacice je bilo to prvo tekmo­vanje v preskakovanju ovir s konji. V dveh tekmovalnih dneh so mlade jahacice opravile vsaka 5 štartov, in sicer v preskakovanju ovir na višini 60 cm, 80 cm, 90 cm. Za svoje štarte na 60 cm in 80 cm so prejele rozetke za brezhibno opra­vljen parkur; na 90 cm pa je Lena Škrja­nec v soboto celo zmagala, v nedeljo pa zasedla 3. mesto. Vsa tri dekleta trenirajo pod vodstvom pri KZS registriranih stro­kovnih sodelavk Mance in Žive Kukman. Odlicno se je odrezala tudi trenerka Manca Kukman, ki je v soboto na višini 110 cm zasedla 5. mesto in na višini 120 cm 3. mesto, v nedeljo pa na višini 110 cm osvojila 3. mesto in na višini 120 cm 2. mesto. Prav tako veseli dejstvo, da se naši jahaci razvijajo in napredujejo proti tek­movalnim licencam, tekmam ter samo­stojnem jahanju. Tako je že v letošnjem letu nekaj mladih jahacev opravilo izpit Jahac 1, nekaj drugo stopnjo Jahac 2, kar štiri jahacice pa so pridobile tudi tek­movalno licenco za preskakovanje ovir. Poleg tega se dve clanici pripravljata na Šport / Obvestila sprejem v usposabljanje strokovnih de­lavcev. Še najbolj od vsega pa veseli dejstvo, da se je v našem klubu oblikovala dobra družba in prijetno vzdušje. Konjeniški klub Giovanni Drzne tatvine v vaših domovih Policisti pogosto obravnavamo drzne tatvine v stanovanjskih hišah, ki jih storil­ci izvršujejo na zelo prefinjen in pretkan nacin, oškodovance pa zavedejo do te mere, da pretece kar nekaj casa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. Ker so lju­dje, obicajno gre za starejše obcane, še vedno premalo previdni ali pozorni do neznancev, ki pridejo na njihove domo­ve in jih ogovorijo, ne bo odvec nekaj opozoril. Policisti se ob prijavah takšnih dejanj srecujemo s težavo, da oškodovanci šele cez cas, na primer cez vec ur, ugotovijo, da so bili okradeni. Prav tako ne znajo dobro opisati storilcev, saj so ti z žrtvijo vzpostavili nek prijazen odnos in zau­panje. Poleg tega oškodovanci, dokler ne opazijo, da so bili okradeni, v vecini primerov že "pospravijo" prostor, kjer so delovali storilci, s cimer spremenijo kraj dejanja in unicijo morebitne sledi. Obcanom svetujemo, naj imajo svo­je nenapovedane "obiskovalce" ves cas pod nadzorom in naj jih brez potrebe ne vabijo v stanovanjske prostore. Ob od­hodu od doma, cetudi "stopijo samo za vogal", naj hišo vedno zaklenejo, kljuc pa vzamejo s sabo. Ce se osebe izdajajo za serviserje, iz­vajalce raznih del ipd., jim svetujemo, naj vedno zahtevajo na vpogled iden­tifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Ob tem naj bodo pozorni tudi na videz oseb (njihova oblacila, govor, morebitne posebnosti) in na vozilo, s katerim so se te osebe pripeljale (znamko, barvo, tip in registrske številke vozila). Ce kljub previdnostnim ukrepom ven­darle postanejo žrtev kaznivega dejanja, priporocamo, da takoj obvestijo policijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo. Prav tako naj poklicejo policijo, ce zazna­jo pojav neznanih oseb in vozil in se jim njihovo vedenje ali zadrževanje na do-locenem kraju zdi sumljivo (ce neznan­ci na primer opazujejo objekt). Ce želijo ostati anonimni, pa lahko poklicejo tudi na anonimno številko policije 080 1200. Kako delujejo drzni tatovi? • Tatovi obicajno delujejo v skupinah, najveckrat dopoldne, njihove žrtve pa so pogosto starejše osebe na osamlje­nih krajih. • Storilec vas z raznimi pretvezami za­moti s pogovorom (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomuni­kacijskega podjetja, elektropodjetja Obvestila / Spomini in zahvale ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in poskuša zvabiti iz hiše. • Vašo odsotnost ali nepozornost med-tem izkoristijo drugi tatovi. Vstopijo v vaš dom, pregledajo notranjost ter kradejo denar in vrednejše predmete, na primer nakit. Storilci nato zapusti­jo hišo, tisti, ki vas je zamotil, pa se vljudno poslovi in odide. Najveckrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. Kako ukrepati, da ne postanete žr­tev tatov? • Bodite pozorni na sumljiva vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem obvestite policijo na telefonsko številko 113. • Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite vecjih vsot denarja. • Neznancev ne spušcajte v svoj dom. • Pogovor z njimi opravite na varni raz­dalji (skozi okno, z balkona ipd.). • V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite prepricanje, da niste sami doma. • Na pojav takšnih oseb opozorite so-hoda ipd.). sede. • Do prihoda policistov ne hodite tam, • Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma kjer so se gibali tatovi, in ne premi­stanovanju prižgano luc in se dogo-kajte predmetov, s katerimi so bili ti vorite s sosedi, naj bodo pozorni tudi v stiku. na vaš dom. Andrej Žgajnar Pomocnik komandirja policijske postaje Kako ukrepati, ce vendarle postane­te žrtev tatov? • Obvestite policijo na telefonsko šte­vilko 113. • Zapomnite in zapišite si cim vec po­datkov o tatovih (opis zunanjega videza, uporabljeno vozilo, smer od- ZAHVALA ob boleci izgubi naše drage mame IVANE KASTELIC (18. 4. 1935–7. 5. 2021), rojene Perko, iz Velike Racne 39. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece, darove za cerkev in svete maše. Hvala za lep pogrebni obred gospodu župniku Janezu Kebetu. Hvala vsem, ki ste ji karkoli dobrega namenili v življenju. Hvala tudi vsem, ki ste v težkih trenutkih socustvovali z nami in nam izražali podporo. Mama, pocivaj v miru in hvala ti za vse. Vsi njeni Težko je in boli, ko te nekdo zapusti, a v srcu zapisan spomin naj nikoli ne zbledi. Gozdic je že zelen … Pomlad že prišla bo, k' tebe na svet' ne bo, k' te bodo d'jali v to crno zemljo. Svojo življenjsko pot je sklenil JOŽE MIŠMAŠ (5. 10. 1936–7. 5. 2021) iz Šmarja - Sapa, Adamiceva cesta 6. Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, sokrajanom, DU Šmarje - Sap ter prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala za izrecena sožalja in socutne besede, hvala za cvetje in svece, hvala za darove v razlicne dobrodelne namene. Hvala JKP Grosuplje, ki ste tudi v danih okolišcinah znali organizirati pogrebno slovesnost. Hvala za obcuteno zapeti pesmi, zaigrano Amazing Grace in oris ocetove življenjske poti. Hvala župniku ddr. Bojanu Korošaku za zvonjenje in ZAHVALA Vsem njenim sorodnikom, prijateljem in prijateljicam, znancem in ostalemu širnemu svetu sporocamo ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE ZAPUSTILA KARMEN BEDENE GUDIC (28. 5. 1964–17. 5. 2021) iz Grosupljega. Po dolgotrajni bolezni, v 56. letu starosti, je pokojna našla svoje zadnje pocivališce na pokopališcu Krivaja na Hrvaškem. opravljen pogrebni obred. Hvaležni smo tudi zdravstvenemu osebju, posebej medicinski sestri Urši in patronažni sestri Andreji, ki ste oceta spodbujali, nam pa svetovali in pomagali pri izpolnitvi njegove zadnje želje, da je za vedno lahko zaspal doma. Hcerki Marija in Sonja z družinama Zahvala vsem, ki žalujete za njo in se je boste vedno spominjali kot nasmejano in dobrodušno osebo. Žalujoci mož s sinovoma Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od vceraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne klicite me nazaj! (T. Kuntner) ZAHVALA MARJAN GACNIK (7. 10. 1940–3. 5. 2021) iz Ponove vasi Ob boleci izgubi dragega oceta, dedka, brata, strica, tasta in svaka Marjana Gacnika iz Ponove vasi se srcno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in predstavnikom Zveze društev civilnih invalidov vojn iz Ljubljane, ki ste ga še zadnjic obiskali v mrliški vežici, darovali svete maše, cvetje in svece ter ga pospremili na poslednjo pot do grude šentjurskega pokopališca. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste nam izrekli sožalne besede, misli in nas bodrili. Hvala župniku g. Modicu za opravljen obred slovesa, g. Adamicu, pevcem za izvedbo ganljivih pesmi in trobentacu za odigrano Tišino. Posebno zahvalo izrekamo njegovim prijateljem cebelarjem iz CD ZAHVALA ob izgubi moža, oceta in dedka BOJANA TRONTLJA (11. 9. 1954 – 5. 5. 2021) z Gatine. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovašcanom za izrecena sožalja, predvsem pa gasilcem PGD Gatina za organizacijo in izvedbo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoci vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti se je od nas poslovila FRANCIŠKA PONIKVAR (5. 10. 1932–23. 2. 2021), KOŠCICARJEVA FANI. Grosuplje, ki so pripravili poslovilni govor in ga položili v grob. Velika zahvala tudi zdravnici dr. Gruden in zdravstvenemu tehniku Mihi iz ZD Grosuplje, dr. Meglic in ostalemu zdravstvenemu osebju na infekcijski kliniki, ki so se trudili ter mu nudili zdravniško pomoc. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo, ki se je prekinilo na pragu 81. leta, ostali živi in vecni. Vsem iskrena hvala! Žalujoci: Irena in Simonca z družinama Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali svece, cvetje in izrekli sožalje. Hvala osebju ZD in DSO Grosuplje. Aleš Pecjak z družino Ve informacij do ite na številki 031 260 80 . Primoline d.o.o, Bruhanja vas 33, 1312 Videm - Do repolje Tržaška 108, 1000 Ljubljana Tel.: +386 (0)1 20 00 628 www.avtohisamalgaj.si Kombinirana poraba goriva:6,5–6,0 l/100 km. Emisije CO2: 147–135 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx:0,018–0,0164 g/km.Emisije trdnih delcev:0,00066–0,00082 g/km.Št.delcev (x1011):0,07–0,49.Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek testiranja za lahka vozila). Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje.Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. * Informativni izracun je narejen na dan 29. 3. 2021 za Nissan JUKE 1.0 N-CONNECTA. Maloprodajna cena z že upoštevanim popustom in DDV, znaša 19.050,00 €.Informativni izracun za skupni znesek kredita v višini 11.021,73 € je narejen za dobo odplacila 84 mesecev in upošteva nespremenljivo obrestno mero 7,49 % in polog v višini 8.028,27 €.EOM = 10,57 % se lahko spremeni,ce se spremeni katerikoli element v izracunu.Skupni znesek,ki ga mora odplacati kreditojemalec, znaša 15.066,61 €,od tega znašata zavarovalna premija 650,18 € in strošek odobritve kredita 220,43 €.Kreditojemalec vrne kredit v 84 mesecnih obrokih v višini 169,00 €.Vmesecni obrok je vkljuceno zavarovanje za brezposelnost, nezgodno smrt in nezgodno invalidnost.Pogoj akcije je sklenitev financne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo5.000€ in minimalnim trajanjem financiranja 24 mesecev.Vfinanciranje je vkljuceno brezplacno 5-letno podaljšano jamstvo in bon za financiranje v vrednosti 300 € z DDV.5 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za4.,5.leto oz.160.000 km,karkoli se zgodi prej,po programu »Asnew«. Pridržujemo si pravico do napak.Velja preko Nissan Financiranja.Akcija velja do 30.6.2021 oz.do razprodaje zalog.Nissan si pridružuje pravico,da predcasno zakljuci akcijo ali jo podaljša.Pridržujemo si pravico do napak; za morebitne napake ne odgovarjamo in se zanje opravicujemo. Slike so simbolicne.Pooblašceni uvoznik:Renault Nissan Slovenija,d.o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana.Vec na www.nissan.si