1923 1973 induplati konoplan Leto XXII. JUNIJ 1973 Cena 0,20 din Ing. Marko Bulc v pogovoru z delavko v tkalnici Ing. Marko Bulc na sestanku družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov podjetja Obiskal nas je ing. Marko Bulc -član predsedstva SFRJ Sprejem pri vratarnici Ogled predilnice mr. j * MM [J L. $ m Iv-.vjjT s. —j #Yiij v *’ * - J V četrtek, dne 31. maja 1973, je našo organizacijo združenega dela obiskal v spremstvu najvišjih občinskih predstavnikov ing. Marko Bulc — član predsedstva SFRJ. Po prihodu v tovarno ob 8. uri zjutraj, kjer ga je sprejel tov. direktor skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predsednikom DS, je bil ing. Bulc skupno s spremstvom najprej seznanjen z dejavnostjo in perspektivnim razvojem podjetja. Nato si je ing. Marko Bulc ogledal celotno tovarno in se zadržal v krajšem pogovoru z delavci po oddelkih. Posebno pohvalno se je iz- razil o razmerah dela, ker je bil namreč v našem podjetju pred osmimi leti, ko so bili pogoji dela še bistveno drugačni (mokra predilnica, predilnica in tkalnica lanu in konoplje). Po ogledu tovarne se je ing. Marko Bulc v sejni sobi podjetja sestal s sekretariatom OO ZK In-duplati, predstavniki samoupravnih organov, sindikalne in mladinske organizacije in vodstva podjetja. Z njimi se je pogovarjal o bodoči samoupravi podjetja, o novi vlogi DS, o samoupravnih centrih, o možnosti ustanavljanja TOZD, o združitvi s tovarno »File«, o inve- sticijski politiki, o delovnih razmerah zaposlenih žena, kjer je še posebno pozdravil ukinitev tretje izmene, o delu partijske, sindikalne in mladinske organizacije itd. Rad je odgovoril tudi na vsa zastavljena vprašanja s področja gospodarstva, vendar pa ga je žal preganjal čas, ker je moral biti že ob 11. uri v Domžalah, kjer se je sestal z občinskim političnim aktivom. Ob slovesu nam je zaželel še vrsto delovnih uspehov. Marica Jerman Pogovor s čistilci blaga V pogovoru z mojstrom predilnice S sestankov O O ZK Induplati Na seji sekretariata OO ZK Induplati Jarše smo obravnavali material za Občinsko konferenco ZKS Domžale, v katerem je podan pregled o delu komunistov po pismu tovariša Tita in IB. Razpravljali smo tudi o delu in nalogah, ki so še pred nami in za realizacijo le-teh zavzeli konkretne sklepe. V svoje vrste smo 24. 4. 1973 sprejeli novega člana — tovariša Draga Starovašnika, iz oddelka oplemenitilni-ce, ki že precej časa aktivno deluje v mladinski organizaciji. Na sestanku OO ZK smo se dotaknili trenutno najaktualnejše teme v podjetju, to je dodeljevanja stanovanjskih kreditov delavcem in s tem v zvezi tudi dodatnega dela Pravilnika. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, da Pravilnik o dodeljevanju kreditov s prednostno pravico podpremo, saj ta obenem odloča, da se morajo stanovalci tovarniških stanovanj s pogodbo zavezati, da bodo po 2 letih od časa dodelitve celotnega kredita izročili stanovanja nazaj podjetju; s tem datumom jim preneha sleherna pravica do stanovanja. Sklenjeno je še bilo, da se določi posebna komisija iz predstavnikov samoupravnih organov in družbeno-poli-tičnih organizacij za dodeljevanje novih in izpraznjenih stanovanj, ki morajo pri svojem delu na prvem mestu upoštevati socialne razmere prosilcev. V nadaljevanju nas je tovariš Paš seznanil s spremembami statuta in splošnih aktov. Naša organizacija bo ostala enotna organizacija združenega dela, s 57 samoupravnimi centri, kateri bodo izvrševali funkcijo samoupravljanja in obveščanja. Poslovnega odbora ne bo več. Imeli bodo 32-članski DS, ki bo voljen na 2 leti, svet samoupravne kontrole in svet za kadrovska vprašanja. Oba sveta bosta štela po 9 članov in bosta neposredno voljena. DS predvidoma ne bo imel več takih pristojnosti kot do sedaj, saj se bo o vseh važnejših vprašanjih odločalo na zboru delavnih ljudi (sprejem statuta, sprejem pravilnika o delitvi dohodka in OD, o delitvi sredstev skupne porabe, sprejem plana, sklepanje o vseh statutarnih vprašanjih organizacijskih enot v podjetju itd.). Nova funkcija DS; glede vseh vprašanj, o katerih se bo neposredno odločalo, bo pripravljal dokončne predloge in sprejel ukrepe za izvrševanje vseh neposredno sprejetih odločitev. Samoupravni centri morajo biti sestavljeni po 2 kriterijih: 1. da ga sestavlja delovno neposredno povezana skupina ljudi; 2. v teh centrih naj ne bo predvidoma več kot 20 članov. Centri bodo imeli voljenega vodjo. O vsakem zasedanju mora obstajati zapisnik, v ta namen bodo posebni obrazci, ki se bodo zbirali pri referentu za informiranje, on pa jih bo posredoval tistim organom, katerim so vprašanja namenjena. Na vprašanja o delitvi osebnih dohodkov in uporabi sredstev skupne porabe je rok za odgovor 5 dni, drugače pa je splošni rok 30 dni, če ne bo v posebnem splošnem aktu drugače določeno. Svet samoupravne kontrole bo organ s specialnimi pristojnostmi: kontrola izvajanja sklepov, kontrola zakonitosti sklepov, zakonitega poslovanja; po potrebi se bo imel pravico obrniti tudi na zunanje pristojne organe. Svet za kadrovska vprašanja bo reševal iste naloge in probleme kot do sedaj odbor za kadrovska vprašanja. Komisija za izobraževanje in kadre pri Občinskem sindikalnem svetu in Delavska univerza Domžale sta organizirali za vse člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata dvoje predavanj z naslednjima temama: 1. Organiziranost in delovanje osnovne organizacije sindikata, 2. Komuniciranje in javnost dela — vodenje sestankov. Predavanji sta bili organizirani skupno za člane treh podjetij: LEK, SLOVENIJALES in INDUPLATI, in si- Po obravnavanju statuta nas je tov. direktor še seznanil z rezultati poslovanja v I. tromesečju. Po njegovem izvajanju, iz katerega je bilo razvidno, da so rezultati pozitivni, se je razvila živahna razprava, v kateri je tov. direktor odgovarjal in pojasnjeval še na dodatna vprašanja navzočih. Na koncu so prisotni še kritizirali razmeroma visoke cene letovanja v Umagu, posebno še za otroke. Tov. direktor je pojasnil, da so cene postavljene ekonomsko, z njimi se ne išče nobenega dobička. Narekujejo pa jih podražitve prehrambenih artiklov in komunalnih uslug. Marica Jerman cer v naši sejni sobi dne 18. in 21. maja 1973 ob 17. uri. Predavatelja sta bila: Zvone Žagar — predsednik Mestnega odbora delavcev industrije in rudarstva (1. tema) ter prof. Ivan Justinek — stalni sodelavec delavskih univerz Slovenije (2. tema). Na predavanji so bili vabljeni tudi člani sekretariata OO ZK, vodstva aktivov ZM, predstavniki samoupravnih organov in vodstev podjetij. Udeležba je bila zadovoljiva. Mira Kavčič Prvo temo je predaval tov. Žagar (v sredini) Novice o delu družbenopolitičnih organizacij Zasedanje delavskega sveta Na svojem XXX. zasedanju, ki je bilo dne 24. 5. 1973, je DS obravnaval kot glavne točke svojega dnevnega reda predlog sprememb v samoupravnem sporazumu o načelih in merilih za delitev dohodka in OD tekstilne industrije skupine predilnic, tkalnic in oplemenitilnic v SRS in rezultate poslovanja podjetja v aprilu 1973. DS je izvolil tudi novega urednika Konopla-na in pod točko razno obravnavaj še vprašanje prenosa kamp prikolic na enoto restavracija in počitniški domovi, spremembe naših kratkoročnih kreditov v dolgoročne ter najetje dolgoročnega kredita za trajna obratna sredstva. Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in OD Predlog sprememb tega samoupravnega sporazuma je članom DS obrazložil šef ekonomsko-analitskega sektorja tov. Jože Klešnik. Bistvene novosti, ki jih predlog zajema, se tičejo povečanja t. i. »kalkulativnih OD« za I. in II. kvalifikacijsko skupino, t. j. delavcev, ki so brez vsake kvalifikacije in delajo na delovnih mestih, za katera ni potrebna nobena priučitev, in delavcev, ki delajo na delovnih mestih, za katera je potrebna priučitev. Kalkulativni OD I. skupine se je dvignil z dosedanjih 800,00 din na 900,00 din, kalkulativni OD II. skupine pa z dosedanjih 900,00 din na 1.000,00 din. Pri tem pa se je spremenila določba o valorizaciji kalkulativnih OD skladno s porastom življenjskih stroškov, tako da se zdaj ta valorizacija »upošteva« le po določilih družbenega dogovora in v skladu z vsakoletnim dokumentom o družbenoekonomskih ciljih ekonomske politike. Nadaljnje pomembnejše spremembe zadevajo vprašanje dodatkov, ki se lahko priznajo delavcem za t. i. posebne delovne razmere (nočno, nedeljsko, nadurno delo, delo na državni praznik in za deljen delovni čas). Pri tem so sestavljalci predloga na priporočilo republiškega organa zveze sindikatov težili za tem, da bi se ti dodatki odločili fiksno za vse podpisnike v enotnem odstotku in ne več v razponu. Vendar pa je zbor podpisnic zavzel stališče, da je določanje teh dodatkov v razponu utemeljeno, saj je povezano z drugimi vprašanji, predvsem pa z vprašanji višine OD in osnov, od katerih se ti dodatki računajo in ki so pri posameznikih, podpisnikih sporazuma, različne. Tako so ostali posamezni dodatki še naprej določeni v razponu, vendar pa je v sporazumu na zahtevo sindikatov vnešena določba, da se morajo podpisniki do konca t. 1. sporazumeti za enoten odstotek teh dodatkov. Zbor podpisnikov je glede na svoje nasprotno stališče imenoval posebno delovno telo, M naj to vprašanje še enkrat prouči skupaj s pristojnim organom zveze sindikatov. Po predlogu sprememb sporazuma znašajo ti dodatki: — za nočno delo od 25—50%; — za nedeljsko delo od 30—50%; — za delo na državni praznik 100%; — za nadurno delo 50%; — za deljen delovni čas 150,00 din neto mesečno. Pomembnejšo spremembo pomeni tudi povečanje priznanega zneska za regresiranje prehrane (malice), ki naj po predlogu znaša odslej 60,00 din neto mesečno na zaposlenega. Ta znesek se ne sme izplačevati v gotovini posameznikom. S sporazumom dogovorjeni najnižji OD delavca za polni delovni čas in normalni delovni uspeh je po novem določen na 1.000,00 din (prej 900,00 din). Spremembe so nastopile tudi pri izračunavanju najvišjega OD. Pri tem naj na tem mestu omenim le, da je odslej po teh spremembah za izračun tega OD mogoče upoštevati t. i. faktor stimulacije le največ do višine 25 odstotkov in da je ta OD odslej absolutno omejen na 7.500,00 din (česar doslej ni bilo). Sporazum pa predvideva posebno izjemo za tiste podpisnike, ki so pomembno oddaljeni od industrijskih središč in je potrebno za zagotovitev ustreznega kadra voditi drugačno politiko OD. Te lahko izjemoma zvišajo do 10 % OD za normalni učinek. Sporazum je tudi (skladno z že sprejetimi občinskimi sporazumi na tem področju) določil, da se zaradi potreb po stanovanjih podpisniki zavezujejo izločati sredstva za ustrezne namene v višini najmanj 6 % od bruto OD. Nove so določbe o kazenskih ukrepih proti tistim podpisnikom, ki prekršijo sporazum. Prej sporazum teh določb ni vseboval (kazen je bila predvidena le v obliki močno progresivnega davka na sredstva, izplačana prek s sporazumom določenih omejitev). Kazni za kršitve, ki so posebej določene, SO: — opomin, — javni opomin, ki se objavi v tisku, — izključitev iz samoupravnega sporazuma z neposredno uporabo II. dela splošnega družbenega dogovora (po katerem podpisniki lahko izplačujejo le okoli 80 % OD) za 1 leto in objava tega sklepa v tisku. V obravnavi so člani DS kritizirali ravnanje tistih podpisnikov sporazuma, ki so v preteklosti očitno umetno dvigovali t. i. kvalifikacijske skupine za izračun kalkulativnih OD. Naše podjetje je bilo dejansko eno od redkih, ki je spoštovalo določbe sporazuma na tem področju, posledica tega pa je bila, da smo imeli določene kalkulativne OD v povprečju med najnižjimi v naši skupini, čeprav je očitno, da je kvalifikacijska struktura zaposlenih delavcev pri nas razmeroma zelo ugodna, člani DS so kritizirali tudi premajhna povečanja kalkulativnih OD in določbo o najnižjem OD, ki da je dogovorjen v prenizki višini. Prav tako so kritizirali sam postopek sprejemanja sporazuma, ki je premalo samoupraven, saj so delavci preprosto postavljeni pred dejstvo, da predlog v dani obliki sprejmejo. Tov. direktor je zlasti kritiziral počasnost pri sprejemanju tega predloga. Postopek se je bil zavlekel predvsem zaradi neusklajenih stališč predlagateljev glede določanja najvišjega OD, kar nikakor ni v redu. Bistvo sprememb tega sporazuma je in bi moralo biti povečanje najnižjih kalkulativnih OD, saj prav to povečanje zadeva najširši krog delavcev. Šefinja računovodstva tov. Francka Marinšek je članom DS pojasnila razliko med kalkulativnimi OD in OD, ki jih delavci prejemajo. Kalkulativni OD so dejansko le postavka za izračun dovoljene mase sredstev, namenjenih za izplačilo OD. Na višino OD pa precej vpliva zlasti t. i. faktor stimulacije, ki je odvisen od poslovnega uspeha podjetja. Tov. Klešnik je članom DS pojasnil, da dz samoupravnega sporazuma ne moremo izstopiti, ne da bi nas zadele škodljive posledice. V takšnem primeru bi namreč veljale določbe splošnega družbenega dogovora, ki pa so, kot je bilo že omenjeno, zelo neugodne. Na osnovi daljše obravnave in podanih obrazložitev je DS v celoti sprejel navedeni predlog sprememb tega sporazuma. Rezultati poslovanja za april 1973 Informacijo o poslovnih rezultatih podjetja v aprilu letos je podala članom DS tov. Francka Marinšek. V tem poročilu se bom omejil le na najvažnejše podatke. Proizvodnja Razen v predilnici, ki bo do konca prvega polletja še obratovala poskusno, ter delno v sukalnici, je bil v aprilu v posameznih obratih plan dosežen oziroma celo za malenkost presežen. Obračun celotne proizvodnje nam kaže, da so bili variabilni stroški skupaj doseženi v višini 88 %, izdelavne ure pa v višini 94 % od normativa. Variabilni stroški so bili povsod razen pri storitvah (kjer so bili doseženi v višini 100 %) nižji od normativa. Izdelavne ure pa so bile presežene le v predilnici, in sicer za okoli 40 %, medtem ko so drugod povsod nižje od normativa. Dinamika fiksnih stroškov Fiksni stroški so v aprilu skupno za 8 % presegli planirane, v obdobju od januarja do aprila pa za 2 %. Glede na to, da so bila preseganja teh stroškov po posameznih postavkah nadrobneje obrazložena v prejšnji številki Konoplana, jih tokrat posebej ne razčlenjujem. Obračun prodaje Pri prodaji na domačem trgu je bila dosežena povprečna stopnja prispev- ka za kritje v višini 52 %. Najvišja stopnja prispevka je bila dosežena pri prodaji tkanin, in sicer v višini 63 %, nato pri prodaji storitev v višini 61 %, pri prodaji konfekcioniranih izdelkov v višini 43 % im drugi prodaji v višini 4 odstotke. Pri prodaji na tujem trgu podjetje ne izkazuje nobene izgube, marveč je doseglo skupno povprečno stopnjo pokritja v višini 19 %. Pri tem je podjetje doseglo pri prodaji preje stopnjo pokritja v višini 25 %, pri prodaji tkanin pa v višini 15%. V primerjavi s planom je bila prodaja na domačem trgu dosežena le v višini 78 %, medtem ko je prodaja na tujem trgu za 12 % presegla plan. Celotna prodaja pa je bila v obravnavanem obdobju za 19 % nižji od plana. Tako majhna prodaja na domačem trgu se je seveda nujno negativno odrazila na poslovni uspeh podjetja v tem obdobju. Na domačem in tujem trgu doseženi prispevek za kritje je zadoščal za pokritje fiksnih stroškov, kondicij pri prodaji na domačem trgu, drugih odbitkov in dobička, ki je bil dosežen v višini 58 % planiranega. Zaloge, terjatve in potrebna obratna sredstva Celotne zaloge so po stanju na dan 30. 4. 1973 za 13 % iznad normativa. Pri tem presegajo normativ zaloge materiala (malona, bombažne, sintetične in lanene preje) za 17%, zaloge pomožnega materiala za 64% (največ za konfekcijo, kjer znaša preseganje kar 248 %), zaloge nedovršene proizvodnje pa za 15 %, največ spet za konfekcijo — tkanine, kjer znaša preseganje 181 odstotkov, zatem pa v sukalnici, kjer znaša preseganje 100 %. Zaloge gotovih izdelkov so izpod normativa, in sicer za 35 %. Razveseljivo je, da so tudi naše terjatve do kupcev izpod normativa, in sicer 11 %. Nasprotno pa so naše obveznosti do dobaviteljev iznad normativa za 63%, vendar so v fiksnem znesku še vedno nižje od naših terjatev. Podjetje ima potrebna obratna sredstva le v višini 87 % od normativa. Izračun menjajočega dela OD za maj Že omenjeno nedoseganje plana prodaje v aprilu se seveda nujno odraža tudi v izračunu gibljivega dela OD za maj. Zaradi tega se bodo lahko izplačali osebni dohodki delavcem, ki delajo na delovnih mestih, vezanih na R-D-Z, le v višini 97,5%. Ker druge kategorije po našem pravilniku ne morejo iti v minus, se bodo osebni dohodki delavcem, ki delajo na delovnih mestih, vezanih na R-D in R-l, izplačali v višini 100 %. V obravnavi je tov. direktor posebej analiziral vzroke, zaradi katerih plan prodaje v aprilu ni bil dosežen. Teh vzrokov je več. Tako proizvodni plan vrednostno ni bil dosežen, v tem mesecu so potniki precej manj prodali, na tržišču so bile težave z nabavo nekaterih vrst preje, izostale so nekatere pomembne izdobave, prav tako pa je bil plan prenapeto postavljen. Tovariš direktor je obenem opozoril na okoli- ščino, o kateri je bilo govora že ob sprejemanju letnega plana, namreč da je plan izredno napet, zaradi česar je lahko vsaka napaka usodnega pomena. Obenem je tov. direktor obvestil člane DS, da podatki kažejo, da se prodaja tudi v maju ne bo popravila. To pa bo lahko imelo za posledico, da bomo ob sprejemanju periodičnega obračuna prisiljeni znižati vrednost točke na višino, ki je veljala v I. četrtletju. Po drugi strani pa imamo izredno visoka naročila, ki jih ne bomo mogli v celoti prevzeti. Ta naročila nas silijo, da v konfekciji izpopolnimo vse razpoložljive kapacitete s sprejemom novih delavcev. Tov. direktor je poudaril, da imajo delavci mnogo možnosti za večji zaslužek (zlasti z delom ob prostih sobotah in v nadurnem delu), vendar pa za to ni pravega interesa. V tako delo bi se zlasti lahko vključili mladi delavci, ki še nimajo družin. Pri delavcih, ki imajo družine, je mogoče ta njihov slab interes opravičiti, zlasti kolikor imajo zadržek zaradi otroškega dodatka, ki bi ga izgubili, če bi presegli določeni cenzus. Nadalje je tov. direktor obvestil člane DS o ukrepih, ki so bili storjeni za to, da se stanje izboljša. Sklicana je bila posebna seja kolegija, prav tako pa je bil poseben sestanek z obratovodji, na katerem je bilo sklenjeno, da se skličejo sveti enot, ki naj obravnavajo v prvi vrsti nujnost kar najbolj discipliniranega izvrševanja nalog. Naposled je tov. direktor tudi opozoril na težko situacijo podjetja zaradi previsokih zalog materiala, pomožnega materiala in nedovršene proizvodnje, saj smo zaradi njih postali tudi začasno investicijsko nesposobni. Nujno je, da se te zaloge v najkrajšem času bistveno znižajo. V razpravi so sodelovali še tov. Janez Bartol, Franc Majdič in Slavko Hribovšek. Tov. Bartol se je zavzel za večji angažma družbeno-političnih organizacij v podjetju pri urejanju nastalih problemov. Tov. Majdič je obrazložil položaj v konfekciji. Po njegovem so se v konfekciji močno trudili in so bile naloge za april v celoti izpolnjene. Pri delu pa zadevajo na vrsto težav, zlasti ker se delavkam zaradi otroškega dodatka ne splača delati v nadurah. Nadurno delo mladih delavk tu ne pride v poštev, ker na strojih v glavnem delajo starejše delavke, mlajše pa so angažirane predvsem pri raznih ročnih delih, ki pa ne predstavljajo ozkega grla. Tov. Hribovšek je opozoril na pomanjkanje votka in na preveliko število zastojev zaradi pomanjkanja delavcev pri čiščenju strojev in se zavzel za odpravo teh pomanjkljivosti. Volitve novega urednika DS je na predlog šefa kadrovsko-organizacijskega sektorja tov. Janka Ukmarja izvolil za novega urednika Konoplana tov. Tulija Budaua, ki bo prevzel to funkcijo s 1. 6. 1973. Tov. Budau, ki je bil sprejet na novo uvedeno delovno mesto referenta informiranja, je v tem času že uspešno prestal poskusno dobo ter aktivno in tvorno sodeloval pri urejanju Konoplana. Prenos kamp prikolic Tov. Marinškova je predlagala članom DS, naj izvršijo brezplačen prenos treh kamp prikolic, ki smo jih zaradi kompenzacije z neplačanimi računi nabavili od podjetja Goša iz Smederevske Palanke. Prikolice bomo postavili v Umagu in z njimi razširili naše tamkajšnje kapacitete. Na vprašanje tov. Vikija Pogačarja je toiv. direktor pojasnil, da je najemnina za te prikolice že določena, in Stanovanjska kamp prikolica ADRIA — tri take bodo stale v Umagu sicer v višina 20,00 din za majhno in 25,00 din za veliko prikolico dnevno. Ta najemnina je precej izpod ekonomske. člani DS so soglasno potrdili navedeni predlog za prenos teh prikolic na enoto Restavracija in počitniški domovi. Sprememba kratkoročnih kreditov v dolgoročne in najetje kredita za trajna obratna sredstva Tov. Marinškova je obvestila člane DS, da so bili v maju objavljeni predpisi o spremembi nekaterih kratkoročnih kreditov v dolgoročne, tako tudi uvoznih in izvoznih kreditov za proizvajalne delovne organizacije. Naše podjetje je te kredite uporabljalo preko svojih uvoznikov Jugotekstila in Poslovnega združenja tekstilne industrije. Tov. Marinškova je zato predlagala članom DS, naj dajo tem uvoznikom soglasje, da za nas vložijo zahtevek za to spremembo kreditov pri bankah, pri katerih smo jih najeli. Pogoji za to spremembo kreditov so zelo ugodni, saj je rok vračila 25 let s 4 % obrestmi. Prvi obrok zapade v plačilo 15. 3. 1978. Tov. Marinškova je obenem predlagala članom DS, naj sprejmejo sklep o najetju dolgoročnega kredita v znesku 6.000.000,00 din za trajna obratna sredstva pri Ljubljanski banki, Domžale, in sicer za dobo 5 let in pol po najugodnejši obrestni meri. Kot je bilo že ugotovljeno, naše podjetje zaradi previsokih zalog ne more uporabljati svojih sredstev za investicije; s tem kreditom pa bi pokrili naš primanjkljaj pri obratnih sredstvih. Podjetje je znatno povečalo svoj obseg vloženih sredstev, tega povečanja pa ne more kriti samo z lastnimi sredstvi. Tako je povečanje prostih sredstev za obratna sredstva treba zagotoviti tudi iz drugih virov. DS je po krajši obravnavi v celoti potrdil oba navedena predloga. Ingo Paš Stroj za okroglo tkanje gasilskih cevi Pogled na neugledno poslopje tovarniške kopalnice 51 lat Inn Mi Doba centraliziranega planskega upravljanja podjetij je pustila sledove tudi v našem podjetju. Z nacionalizacijo manjših privatnih tovarn in s selitvijo strojev iz drugih tekstilnih tovarn, se je znašla v Induplati lepa zbirka tekstilnih strojev raznih tipov in raznih rojstnih letnic. Od starih mehaničnih statev do sorazmerno modernih tkalskih avtomatov, in raznih drugih tekstilnih strojev, vse to naj bi služilo izdelavi raznih tkanin, planiranih s strani tekstilne direkcije, ki je obenem tudi razdeljevala surovine in določala končne uporabnike naših izdelkov. Ljudje, potrebni za povečano proizvodnjo, so prihajali iz vseh strani; eni iz Prekmurja, drugi iz Bele krajine, pa iz Medjimurja in celo iz Bosne; nekaj se jih je vozilo dnevno iz Moravč s tovarniškim avtobusom. Težave, ki so nastajale z nastanitvijo teh ljudi in z organizacijo prehrane ob racionirani preskrbi (karte za kruh, meso in maščobo) lahko razumejo le ljudje, ki so te čase doživeli. Z nastopom delavskega samoupravljanja je kolektiv počasi samostojne je zadihal, odpravljene so bile direkcije kot vodilna sila. Lahko smo svobodneje kreirali nove izdelke in tako smo kot prvo večjo pridobitev po letu 1950 organizirali filmsko tiskamo leta 1953. Istega leta je bil dokončan samski dom in tako delno omiljena stanovanjska stiska. Otvoritev naše koče na Mali planini dne 29. novembra 1953 pa lahko smatramo kot prvo investicijo, ki naj služi počitku in razvedrilu našega delovnega človeka. Veliko povpraševanje po gasilskih ceveh, kjer smo -bili v tistih časih edini proizvajalci v Jugoslaviji, nas je napotilo, da smo nabavili nove statve za okroglo tkanje gasilskih cevi in s tem povečali proizvodnjo in izboljšali kvaliteto. Tudi v barvarni smo dopolnili strojni park z dvema novima jiigroma (Tekstilstroj). V predilnici so se 1. 1955 zavrteli novi stroji za suho predenje konoplje in s tem omogočili tkalnici nemoteno oskrbovanje s kvalitetno konopljeno prejo. V tem letu se je pojavilo na tržišču prvič večje pomanjkanje lanenega in konopljenega vlakna in smo to pomanjkanje skušali ublažiti s predelavo lanificiranega konopljenega vlakna. V letu 1955 je naša država ratificirala mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela žensk in mladine in v začetku I. 1956 sprejela zakon, ki tudi pri nas uzakonja to prepoved s pridržkom, da se za prehod na tako delo določi rok, in sicer 30. VI. 1957, razen kjer gre za izjemne primere. Še en važen dogodek naj omenim za 1. 1955; sprejeta je bila politika prioritete industrije za široko potrošnjo, zmanjšana vlaganja v težko industrijo in s tem sprejeta politika zviševanja življenjskih pogojev delovnih ljudi in prehod na bolj tržno gospodarstvo. Dogodka sicer nista neposredno ve- zana na našo tovarno, vendar sta bistveno vplivala na nadaljnji razvoj tako naše tovarne kot tudi na vse ostalo življenje naših ljudi. Ni šlo vse hitro in gladko, posebno kar se tiče odpravljanja nočnega dela žena. Za to obdobje pa ni važna samo postopna modernizacija strojne opreme in iskanje vedno novih izdelkov za trg, kjer se je za posamezne izdelke že pojavljala konkurenca, ravno tako važno je tudi družbeno življenje in udejstvovanje delovnih ljudi. Navedel bom nekaj podatkov v kronološkem zaporedju, ki naj pokažejo aktivnost naših delavcev tudi izven njihovih delovnih mest. L. 1951 je sindikalna podružnica organizirala množično športno tekmovanje »Športni teden INDUPLATI« (STIPI), ki je prerastlo v tradicionalno tekmovanje med člani kolektiva. L. 1952 so člani delavskega samoupravljanja ugotovili, da je pogoj za uspešno delo organov, to je DS in UO, potrebno informirati kolektiv o vseh Naš stari avtobus dogajanjih v podjetju in v ta namen je bilo organizirano izdajanje glasila kolektiva »KONOPLAN«. Slabe možnosti kulturnega razvedrila so spodbudile sindikalno podružnico in upravo podjetja, da sta omogočili otvoritev kino dvorane v Jaršah. L. 1953 je kulturna sekcija v okviru TVD Jarše naštudirala in večkrat uspešno uprizorila igro »Za stanovanje gre«. V decembru tega leta je bila ustanovljena v INDUPLATI sekcija DITTS, v katero so bili včlanjeni vsi inženirji in tehniki, zaposleni v Jaršah, hkrati pa je bilo včlanjenih tudi več tehnikov iz okoliških podjetij. L. 1954 je bila na pobudo -nekaterih članov sindikata ustanovljena Tovarniška samopomoč, ki od tedaj uspešno pomaga svojim članom pri premagovanju trenutnih finančnih težav še danes. Nanizal sem nekaj spominov na čase do 1. 1956, ki pa seveda ne morejo vsega, kar se je v tem obdobju zgodilo, zajeti, kaj šele izčrpneje opisati. Lado Zabukovec Ogledali smo si FILC in TRAK Člani društva inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše smo si v četrtek, 24. maja 1973 ogledali dve tovarni v Mengšu — FILC in TRAK. Zbrali smo se ob 16. uri pred Trakom. Prijetno smo bili presenečeni nad uspehom, ki ga je to podjetje doseglo v zadnjem času in ki je praznovalo pomemben jubilej, 40-letnico. Videli smo lepo urejeno oplemeni-tilnico z novim barvalnim aparatom, nabavljeni so novi pletilni stroji, imajo tudi prvi stroj za pletenje elastičnih čipk. Izboljšave na strojih so jim omogočile spremeniti asortiman proizvodov. Izdelovanje lepljenega traku so ukinili, izdelovati so pričeli drobne vrvice in stenj, za kar je še posebno veliko zanimanja. Povečana proizvodnja je zahtevala razširitev prostorov, sezidana je bila nova tkalnica in pakirnica. V prejšnji številki Konoplana je bilo napisano o združitvi Filca z našim podjetjem. Znano je, da bomo njihove izdelke prodajali v naši industrijski prodajalni. Tovarna FILC izdeluje obloge za tla, kolute za poliranje, vložke za čevlje, tudi športne, izdelujejo material za izdelovanje umetnih delov rok in nog. Glavne faze izdelave filca so: izdelava koprene, paren je, filcanje, valjanje, pranje, sušenje, apretiranje in adjustiranje. Zadovoljni smo bili z ogledom teh dveh tovarn v naši občini, žal nam je bilo, da se tega ogleda ni udeležilo večje število članov, kajti koristno in zanimivo je, da najprej spoznamo naše sosede, se seznanimo z njihovimi težavami in uspehi. Slavi Gerbec ad 25. maja je bila v restavraciji podjetja skromna slovesnost. Zbrani so bili tisti, ki so v zadnjih nekaj mesecih odšli v pokoj. Razpoloženje je bilo veselo, vendar pa je imel marsikateri nasmeh v sebi kanček grenkobe. Vsakdo namreč z mešanimi občutki odhaja na dopust, ki traja 365 dni na leto. Težko se je po tridesetih ali štiridesetih letih dela privaditi na to, da ni več treba vstajati ob petih in osem ur delati za strojem ali v pisarni. Sprva je bil pogovor razdrobljen na več manjših skupin, a začetna za- drega je bila hitro mimo. Zabeležil sem si nekaj odlomkov pogovora. — Prvi teden sem se nenavadno počutila. Zbujala sem se ob pol petih in trajalo je nekaj trenutkov, da sem se zavedla, da mi ni treba vstati in iti v službo. — Vedno sem mislila takole: ko bom šla v pokoj, bom imela ogromno časa. Zdaj pa vidim, da ga imam še manj kot takrat, ko sem še hodila v službo. Pri hiši nikoli ne zmanjka deta, pa tudi vnučke pazim. Saj danes moški ne sprašujejo izvoljenk, če imajo doto, temveč če imajo taščo, ki bo pazila na otroke. — Razumljivo, da imamo ženske pet let krajšo delovno dobo kot moški, saj opravljamo pet poklicev: delavka, žena, gospodinja, mati in »tisto«. — Recept za dolgo življenje? Sila preprost je-, kdor bolj z veseljem dela, dalj živi. — Danes sem bila po nekaj mesecih spet v skladišču in sploh v tovarni. Povsod se mi zdi tako lepo. Spomnim se, kako smo med vojno za malico jedle lečo iz kotla na dvorišču in samo ponoči smo delale. — Tudi jaz sem bila danes v novi predilnici. Kako drugače je, ni več tistega prahu in ropota, ki sta človeka prav ubijala. In vendar je bilo tudi takrat prijetno, vedno sem se v kolektivu dobro počutila. — Nekoč je prišlo osemnajst vago- podjetja nov konoplje in trije smo delali še vso noč, tako da smo zjutraj »šiht« kar nadaljevali. Jaz nisem mogel več zdržati, zleknil sem se na vrečo in zadremal. Ko je prišel mojster, sem se zdramil in preplašeno planil pokonci, pa mi je prijateljsko položil roko na ramo in rekel: Kar počivaj, vem, kako si utrujen. — Najbolj hudo mi je bilo, ko sem nekoč prav nerodno padla pod uro in sem bila dolgo v bolniški. Najbolj vesela pa sem bila, ko sem zvedela, da bodo vso tovarno obnovili. — Ko mi je umrla mati, so mi vsi sodelavci stali ob strani. Zelo sem jim hvaležna za finančno, predvsem pa moralno podporo. — Včasih je bilo prijetno, včasih pa hudo. Mislim pa, da če si dober z drugimi, so tudi drugi dobri s tabo. Dobro rodi dobro in obratno. — Gledam nazaj in se mi zdi, da sem delala eno leto, ne pa trideset, tako hitro je minilo. Ko sem hodila v šolo, pa tja do štiriindvajsetega leta, je šel čas še nekam počasi, nato pa s tako naglico, da sploh nisem mogla več slediti. Razpoloženje je bilo vse bolj veselo. Za to je poskrbel med drugim tudi osemletni fantiček, ki je pridno raztegoval »frajtonarco«. Šale so kar deževale. Prepričan sem, da bomo večino prisotnih še videvali na vsakoletnih srečanjih upokojencev. — Napišite o KONOPLAN tole, so mi rekli: Zahvaljujemo se sindikatu in vsem drugim za prijetno srečanje ob slovesu od tovarne. Celotnemu delovnemu kolektivu želimo v prihodnje še mnogo sreče in delovnih uspehov. Vam pa, ki ste z dolgoletnim delom po svojih močeh prispevali k temu, da je danes tovarna to, kar je, da je namreč »INDUPLATI« pojem solidnosti in kvalitete, hvala za vse in v miru uživajte zasluženi pokoj. Tulij Budau Devizni režim A. UVOD: Devizni in zunanjetrgovinski sistem, ki ga v praksi pogosto imenujemo režim, je vrsta ukrepov s katerimi se urejajo vsi ekonomski odnosi ene države z drugimi državami. Predvsem pa se z deviznim režimom ureja menjava blaga in storitev z inozemstvom, plačilni promet z inozemstvom, gibanje kapitala in njegov trans-ver, razpolaganje z devizami, zadolževanje v inozemstvu itd. Devizni in zunanjetrgovinski sistem je torej sestavni del gospodarskega sistema. B. RAZVOJ DEVIZNEGA SISTEMA: Za naš povojni zunanjetrgovinski in devizni sistem je značilno, da je bil skrajno administrativen in restriktiven. Vsa zunanjetrgovinska menjava je bila pod strogim nadzorstvom državnih organov. Leta 1961 smo zaradi vse hitrejšega razvoja delavskega samoupravljanja poskušali z reformo tudi na področju mednarodne menjave in njenega sistema — z devizno reformo. Tečaj dinarja je bil spremenjen od 3,00 na 7,50 za ZDA dolar, uvedena je bila prva začasna carinska tarifa. Nov zunanjetrgovinski sistem je vseboval že precej elementov liberalizacije. Vendar za tako liberalizacijo ni bilo materialnih pogojev, zato so tem ukrepom kmalu sledile omejitve, ki so ostale v veljavi vse do 1963 leta, ko je bil uveden nov devizni režim. Ta je temeljil na vezavi uvoza z izvozom. Administrativno se je določalo razmerje med uvozom in izvozom za vsako posamezno delovno organizacijo. To pomeni, da je bil vsaki delovni organizaciji določen faktor, na osnovi katerega se je vršil obračun deviz od ustvarjenega izvoza. Primer: če je bil faktor 1,1 je imela delovna organizacija od 100$ ustvarjenega izvoza pravico do 110$ uvoza. Posledica tega so bile velike razlike glede pogojev uvoza in izvoza celo v istovrstnih delovnih organizacijah, s tem pa se je neenakost pogojev gospodarjenja v posameznih delovnih organizacijah še povečala. Z uvedbo gospodarske reforme leta 1965, pa je bilo potrebno za dosego nekaterih ciljev reforme (konvertibilnost dinarja, stabilnost gospodarstva, valute in cen) prilagoditi tudi novi zunanjetrgovinski in devizni sistem. Osnovno načelo novega deviznega režima leta 1966 je bilo uvajanje liberalizacije uvoza in mednarodnih plačil. Načelo svobodnega uvoza (liberalizacija uvoza) pomeni svoboden uvoz blaga v poljubnih količinah iz katerih koli držav, plačilo v poljubni valuti. Za tak uvoz niso potrebna devizna ampak dinarska sredstva. Vse to pa omogoča prodiranje tuje konkurence na domače tržišče, zato take liberalizacije ni mogoče uvesti preko noči, ampak jo je treba uvajati postopoma. Za to prehodno obdobje so bili uvedeni različni režimi uvoza in izvoza. O tem pa več v prihodnji številki. Vida Kodela Proizvodnja in kvaliteta v aprilu 1973 Obratovanje v vseh proizvodnih obratih je v mesecu aprilu potekalo več ali manj normalno. Količinski rezultati so bili zadovoljivi, ne bi pa mogel trditi, da je bilo izpolnjevanje plana v pogledu asortimana zadovoljivo, kar je v končni fazi vplivalo tudi na rezultat prodaje. Po posameznih obratih je bilo gibanje izpolnjevanja količinskih planov in pa kratka problematika s tem v zvezi v mesecu aprilu naslednja: predilnica postopoma izboljšuje svoje rezultate, vendar pa še vedno nastajajo določeni problemi, kateri vplivajo na količino in kvaliteto proizvodnje. Tako še vedno ni loncev za pripravo materiala. Delne probleme povzroča še nedokončana klima naprava (avtomatika). Zaradi tega se težko doseže enakomerno relativno zračno vlago. Prav tako pa je tudi kvaliteta materiala v različnih partijah različna in to vpliva na produktivnost, še bolj pa na kvaliteto preje in to predvsem na izgled preje. To pa ima za posledico slabšo kvaliteto izdelanih tkanin in to predvsem v artiklu 3036. Sukančama je v proizvodnji raznih sukanih in efektnih prej na določenem nivoju in ni posebnih odstopanj iz meseca v mesec. Lahko pa hi dosegla boljše rezultate, vendar je problem v ozkem grlu križno-previjalnih strojev in tako se dogodi, da priprava ne sledi potrebam samih sukalnih strojev. Tkalnica je v mesecu aprilu izpolnila plan v vseh treh pokazateljih, to je v t. m, m2 in 000 votkih. Slabši rezultat pa je dosegla v izpolnjevanju plana po artiklih in planiranih desisenih. Delni vzrok je v pomanjkanju materiala Nm 10/1 malon šantung efekt in določenih barv materiala. Vzrok je tudi v odstopanju od planiranih količin z ozirom na nova naročila. Vendar pa je precej vzrokov predvsem zato, ker pripravljalnica odstopa od planiranih količin po posameznih dessenih in artiklih, kar pa ima negativne posledice in to predvsem pri prodaji naših izdelkov. Računati moramo s tem, da je material naročen po količini posameznih artiklov in dessenov. Tako se potem v enem dessenu prekorači količina za drugi dessen ali artikel, potem pa materiala zmanjka. Glede na trenutno situacijo na tržišču, bomo morali izvajati strožjo plansko disciplino, da bomo s tem odklanjali probleme, kateri se nam zaradi tega porajajo v podjetju samem, kakor tudi na tržišču. Obrat oplemenitilnice je planirano mesečno nalogo količinsko dobro izpolnil. Obrat konfekcije je v mesecu aprilu v proizvodnji zatajil, če primerjamo proizvodnjo merjeno v Nfa, potem je bila proizvodnja v konfekciji za ca. 30% premajhna. Res je, da je bilo v konfekciji izredno veliko bolniških izostankov (ca. 11 %) in, da so bile večkrat menjave v proizvodnji in to predvsem v šotorskem oddelku, pa to vse ne odtehta zmanjšane proizvodnje. Verjetno je delni vzrok v slabši delovni disciplini in to predvsem v popoldanski izmeni. Za mesec april je izpolnjevanje planiranih nalog in kumulativno za 4 mesece v letošnjem letu prikazano v naslednji tabeli; prikazana je tudi primerjava za leto 1972. april 73 % indeks april 72 % jan.—april 73 - »/o indeks jan.—april 72 - % PREDILNICA — kg 86,2 231,1 72,1 159,7 SUKANČARNA — kg 99,2 73,2 90,4 68,5 TKALNICA — t. m 100,3 81,1 99,3 79,0 — m2 100,0 83,7 98,3 81,2 — 000 votkov 116,4 83,3 116,6 81,7 OPLEMENITILNICA — t. m 101,5 91,8 103,1 86,5 KONFEKCIJA — N ure 102,9 94,6 118,7 108,4 Iz navedenih rezultatov lahko vidimo, da predilnica (nove kapacitete) in konfekcija proizvajata več kakor v letu 1972. Kvaliteta izdelkov v mesecu aprilu je bila v skupnem delno slabša kakor v mesecu marcu. Res je vzrok še vedno v tem, da tkanine niso v prvi kvaliteti zaradi neegalnosti doma izdelane preje, vendar pa to ne predstavlja bistvenega problema, oziroma možnosti za boljše doseganje kvalitete. Moje mnenje je, da je premalo pazljivosti in to predvsem v pripravljalnici (različne partije iz predilnice — nianse) in pa v tkalnici, kjer se verjetno premalo izloča nastale napake pri tkanju (manjkajoče osnovne niti, pretrgi votka, gnezda v tkanini, redke in goste proge in zamazano blago). Res se ne hi smelo dogajati to, da se na račun osebnega dohodka posameznika zanemarja kvaliteta izdelkov, kajti to gre v škodo celotnemu kolektivu in s tem seveda tudi vsakemu posamezniku. Naj zapišem, da je bil čisti dohodek podjetja v 4 mesecih za 26 starih milijonov din manjši zaradi popustov na slabšo kvaliteto. V prihodnjih mesecih bo proizvodnja bombažnih tkanin manjša, bombažno-lanene tkanine bodo izločene iz proizvodnega programa. Povečana pa bo proizvodnja sintetičnih tkanin. S tem bo vrednost artiklov večja in slaba kvaliteta bo še močneje izstopala v vrednosti izgubljenega dohodka. Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je bila naslednja: surove tk. adjustir. tk. I. kvaliteta 87,48 % II. kvaliteta 6,88 % III. kvaliteta 2,64% neregularne tkanine 3,00 % 86,47 % 7,51 % 2,77 % 3,25 »/o Po posameznih grupah tkanin pa je bila dosežena kvaliteta v mesecu aprilu, izražena v odstotkih, naslednja: I. kval. % II. kval. % III. kval. % nereg. tk. % Bombažne tkanine 95,75 3,16 0,38 0,71 Sintetične tkanine 80,70 10,55 4,32 4,43 Bombažno-lanene tkanine 84,30 6,31 3,84 5,55 Iz navedenih podatkov vidimo, da je zelo visok odstotek neregularnih tkanin v grupi sintetičnih, še slabše pa je v grupi bombažno-lanenih tkanin. V kg ostanke je bilo izrezanih zaradi raznih napak ca. 6.742 t. m raznih tkanin. Franc Jeraj Osebni dohodki za mesec april 1973 Za mesec april 1973 je bil izplačan najnižji OD v enem primeru v oddelku konfekcije v višini 1.088,36 din in d enem primeru v oddelku kovinskih konstrukcij v višini 1.097,46 din. Tako nizko izplačani OD so odraz nedoseganja norme v tem mesecu, ker se je delavcema osebni dohodek skladno s 1. in 2. odst. 37. čl. v zvezi z 71. čl. Pravilnika o OD moral obračunati po njuni konkretno doseženi normi v tem mesecu tudi za tisti čas, ko v normi nista delala. Dodatna merila za mesec april so odstotkih: bila izplačana po oddelkih v naslednjih oddelek dodatno merilo april 1973 vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D-Z 4,5% vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D 4,0% delavke v sklad, gotovih izdelkov Ri 12,5 % predilnica — poskusno obratovanje R-D 4.0 % tkalnica in pripravljalnica K 7.6% oplemenitilnica K 10,0 % Poprečno izplačani osebni dohodek za celotno podjetje v aprilu je znašal 1.854,17 din. Prikaz osebnih dohodkov po oddelkih najnižji — najvišji, je naslednji: predil. tkal. oplem. konfek. vzdržen. uprava najnižji 1.343,16 1.303,12 1.343,16 1.088,36 1.097,46 1.303,12 najvišji 3.834,74 3.587,22 3.607,24 3.274,18 4.231,50 5.935,02 Vera Nova oplemenitilnica Pripravlja se projekt barvarne. S tem v zvezi pa so potrebni še nadaljnji trije objekti, tako da moramo pripraviti še projekte za novo transformatorsko postajo, objekte za čiščenje odpadnih voda in pa prenovljeno kanalizacijo, saj v prihodnje ne bomo smeli več spuščati odplak v Mlinščico. Kanalizacija bo morala vključevati tudi menzo, novo tkalnico in ostale objekte, ki so predvideni v prihodnjih desetih letih. Idejni osnutki so že dostavljeni, trenutno se delajo glavni projekti za barvarno (1. faza) in vezni hodnik, ki povezuje stari del tovarne z novim — zaenkrat z barvarno, predvidena pa sta še dva podobna trakta. Prešli smo tudi že na konkretna dela; te dni prestavljamo visokonapetostni kabel in ograjo. Smo pred podpisom pogodbe za nabavo strojev, katerih vrednost presega 500 starih milijonov. Ko bodo dokončni projekti gotovi, bodo šli v javno obravnavo — smo pa v stiski s časom, radi bi začeli z gradnjo še poleti, ko je ugodno vreme, zato bo malo časa za spremembe, vendar bo vsakdo dobil odgovor na vprašanja oziroma pripombe. Moram pa poudariti, da so idejni osnutki, po katerih bodo izdelani projekti, rezultat dolgotrajnega dela strokovnih služb v podjetju in sodelovanja s projektanti. Mnogo mnenj in različnih idej se je pojavilo, o vsakem predlogu je tekla diskusija — nazadnje so ostale 3 oziroma 4 variante, izmed katerih smo izbrali najustreznejšo. Če bodo tekla vsa dela tako, kot predvidevamo, bo nova barvama v prvem tromesečju prihodnjega leta pripravljena za montažo strojev. Anton Dečko OBVESTILO Zaradi velikih obveznosti do našega največjega kupca, JNA, precej povečujemo obseg proizvodnje. Pri tem smo naleteli na težavo, da ne moremo dobiti dodatnih delavk. Prosimo vas lepo, da obvestite dekleta, ki letos končujejo šolo, pa ne nameravajo s šolanjem nadaljevati, ali pa dekleta, ki bi rada menjala službo, da se jim ponuja zelo ugodna zaposlitev v našem podjetju, in sicer v konfekcijskem obratu in v previjalnici preje. V kratkem času se bodo lahko na stroške podjetja priučila šiviljskega poklica ali poklica navijalke preje. Delo je izključno dvoizmensko, ker smo nočno delo ukinili, in dobro nagrajeno — od najmanj 1.200 do 1.900 din, kar zavisi od uspeha. Imamo urejeno prehrano s toplimi in mrzlimi obroki ter kosili, posebej organiziran prevoz na delo v zimskem času, počitniški dom v Umagu in na Mali planini, športne naprave itd. Za vsa prizadevanja se vam najlepše zahvaljujemo. Uprava podjetja NAŠ RAZGOVOR 50 let ni kratko obdobje. Proizvodnja se je razvijala od rabljenih strojev iz Češkoslovaške do 'najmodernejših, ki jih imamo danes v predilnici in ki jih bomo kmalu imeli v oplemeniteni ci. Število delavcev se je od prvih let do danes potrojilo. Več generacijam je INDUPLATI dajala prebivalcem Jarš in okolice vsakdanji kruh, nekoč v obliki mezde, danes pa kot osebni dohodek. V tovarni imamo človeka, ki je ves ta razvoj spremljal, občutil in to praktično od vsega začetka. INDUPLATI je zvest že petdeseto leto. To je tovariš Franc Rebernik, ki vodi stanovanjsko enoto. V jubilejnem letu se nam je zdelo primerno, -da ga povabimo na kratek pogovor. Kateri dogodek vas je najbolj osrečil? Težko bi govoril o dogodku, saj sem se v podjetju vseskozi dobro počutil. Morda je bil zame najbolj srečen dogodek takrat, ko sem začeli delati v INDUPLATI. To je bilo leta 1924, ko sem se vrnil z 'Odslužen j a vojaškega roka in po manj kot enem tednu sem že dobil službo, kar je bilo v tistih časih težko. Trinajst let sem se vozil iz Kamnika z vlakom, kolesom, včasih pa tudi peš, od leta 1937 pa stanujem v Jaršah. Na katerih delovnih mestih ste delali od začetka pa do danes? Začel -sem delati v modri delovni halji, podobni, kot ste jih pred kratkim dobili, i-n sicer kot pomočnik pri tkalskih strojih. To je bilo leta 1924, ko so stroji prihajali iz Češkoslovaške in smo jih montirali. Nato sem bil eno leto na praksi v Češkoslovaški, in to v tovarnah, ki so bile last istih češkoslovaških delničarjev kot INDUPLATI. Po povratku sem do začetka druge svetovne vojne delal kot pomoč- nik tehničnega v tkalnici. Leta 1941 so nas Nemci množično zapirali, toda za razliko od Italijanov, ki so zapornike iz ljubljanske regije pošiljali dalje v taborišča, so Nemci mnogo ujetnikov iz našega področja izpustili in zaposlili. Tako sem se avgusta 1941 spet vrnil na delo. Decembra 1943 sem odšel v partizane kot veliko drugih v tistem obdobju po italijanski kapitulaciji. Junija 1945 sem po dekretu ministrstva za industrijo in rudarstvo spet nastopil službo kot tehnični. Na tem delovnem mestu sem bil vse do leta 1963, ko sem šel v pokoj — z dvema izjemama: eno leto sem bil direktor podjetja, nekaj časa pa referent za pospeševanje proizvodnje. Od tedaj pa vodim stanovanjsko enoto. V čem najbolj občutite razliko v odnosu vodstvo — delavci pred vojno in po vojni? Včasih smo bili pred gospodarji stalno v nekakšni napetosti, skoraj strahu. Resda so bili večinoma prijazni, toda dali so vedeti -in čutiti, da so oni gospodarji. Če se mi je na primer po več letih zdelo primerno, da bi se moji dohodki zvišali, sem moral ponižno priti k lastnikom in prav tako ponižno oditi, pa naj je bil odgovor pozitiven ali pa negativen. Priznati pa jim je treba, da so precej investirali v tovarno. Pomembna prelomnica, velik korak naprej je pomenila izgradnja predilnice leta 1937. S tem se je proizvodnja zelo razširila in povečala, močno je narastlo tudi število delavcev, ki pa niso imeli nikakršnega vpliva na poslovanje podjetja, plače in drugo. Če je bila ženska noseča, so jo enostavno odpustili, kasneje pa ponovno sprejeli na delo. Vse to je danes bolj humano in demokratično. Tulij Budau Zahvala vsem, ki ste ob smrti našega dragega moža in očka Jožeta Orehka sočustvovali z nami. Hvala vsem tistim, ki ste ga s cvetjem -in globoko občuteno mislijo spremili d-o groba. Vsakemu posebej in še posebno dr. Mariji šiška za njeno prizadevnost in trud najiskrenejša hvala. Njegovi: žena in hčerki Verenka in Majda z družinama. Zahvala Sodelavkam iz konfekcije se lepo zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj in jim želim še veliko uspehov, predvsem pa zdravja. Marija Vovk Zahvala Najlepše se zahvaljujem predstavnikom sindikata, ki so me obiskali med mojim zdravljenjem na Golniku. Franc Novak Zahvala O-b boleči izgubi moža in očka Cirila Oreška se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji in vsem, ki ste nam denarno pomagali. Žalujoča žena Marija s sinovoma Obvestila iz kadrovske službe Vst-Opi : 1. Jeraj Breda, ref. za devizno poslov., vstopila 1. 5. 1973. 2. Križman Zoran, del. v odd. kov. -konstrukcij, vstopil 9. 5. 1973. 3. Petaci Franc, del. v odd. kov. konstrukcij, vstopil 16. 5. 1973. 4. Koželj Janez, del. v odd. kov. konstrukcij, vstopil 28. 5. 1973. Izstopi: 1. Vovk Marija, šivilja, upokojena 30. 4. 1973. 2. Dipl. ing. Artač Majda, izstopila 7. 5. 1973. 3. Vovk Janez, nočni čuvaj, upokojen 14. 5. 1973. 4. Pervinšek Jožefa, previjanje, izstopila 19. 5. 1973. 5. Pestotnik Franc. del. v obr. kov, konstr., izstopil 22. 5. 1973. 6. Štrukelj Marija, tkalka, izstopila 25. 5. 1973. 7. Starovašnik Drago, barvar, izstopil 30. 5. 1973. Poročili so se Dipl. ing. Makuc Gordana, poročena GARDAŠEVIČ, Burgar Marija, šivilja, poročena OSOLNIK, Mlinar Martina, tkalka, poročena PUSTOTNIK. Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Indu-piati. Odgovorni urednik Tulij Budau. Ureja uredniški odbor: Slavi Gerbec, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdžcnovič, dipl. ing. Branko Novak, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. iur. Ingo Paš. dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Boža Pogačnik. Ivo Sešek, Majda Škrinjar, ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani. 10. sindikalne športne igre: kegljanje Veliko zanimanje za kegljaški šport se lepo odraža na letošnjih X. SŠI. Udeležba je bila res množična tako po udeležbi sindikalnih ekip, saj se je letos tekmovanja udeležilo v borbenih igrah 17 moških in 2 ženski ekipi. V tekmovanju 6 X 100 lučajev je bila udeležba še večja, saj je nastopalo 19 moških in, kar je najbolj razveseljivo, 6 ženskih ekip. Posamezno 6 X 100 lučajev je nastopilo 135 tekmovalcev in lepo število nastopajočih tekmovalk, saj se jih je kar 40 udeležilo tekmovanja. Tekmovanje se je odvijalo na kegljišču »Induplati« in v Domžalah ter je trajalo od meseca marca do maja. Rezultati: Borbene igre — moški (17 ekip) 1. HELIOS Domžale 753 2. LEK Mengeš 692 3. PAPIRNICA Količevo 673 9. INDUPLATI Jarše 602 ■itd. Borbene igre — ženske (2 ekipi) 1. INDUPLATI Jarše 378 2. NAPREDEK Domžale 319 6 X ioo lučajev ekipno (19 ekip) — moški: 1. PAPIRNICA Količevo 4621 2. TOSAMA Domžale 4558 3. HELIOS Domžale 4471 4. TOKO Domžale 4433 5. MLINOSTROJ Domžale 4290 6. INDUPLATI Jarše 4239 itd. 6 X 100 lučajev ekipno (6 ekip) — ženske: 1. INDUPLATI Jarše 3551 2. ZDR. DOM Domžale 3301 3. NAPREDEK Domžale 3274 4. HELIOS Domžale 3205 5. BIRO 71 Domžale 3030 6. TOSAMA Domžale 2646 itd. 6 X 100 lučajev posamezno (135 tekmovalcev) — moški: 1. CERAR Marjan (Mlinostroj) 823 2. LIMOVŠEK Boris (Termit) 811 3. VAVPETIČ Vid (Papirnica) 807 4. HAFNAR Marjan (Tosama) 799 5. KOČAR Milan (Helios) 790 6. SRŠEN Stane (Toko) 782 7. SONC Ivo (Papirnica) 782 8. ANDROMAKO Daniel (Induplati) 781 18. KRIŽMAN Oto (Induplati) 754 48. ZABUKOVEC Lado (Induplati) 697 53. PAVLIČ Tone (Induplati) 685 95. GABRIČ Justin (Induplati) 381 (samo en nastop) 112. LIMONI Janez (Induplati) 318 (samo en nastop) 115. VOD LAN Franc (Induplati) 314 (samo en nastop) 116. VIDEMŠEK Tone (Induplati) 309 (samo en nastop) itd. 6 X 100 lučajev posamezno (40 tekmovalk) — ženske: 1. JENKO Helena (Oljarna) 725 2. POŽAR Mija (Induplati) 669 3. FRELIH Pavla (Tosama) 659 4. PETERKA Nevenka (Napredek) 651 5. KAVČIČ Mira (Induplati) 648 6. JERETINA Ljuba (Helios) 640 7. ČOKON Marinka (Biro 71) 631 14. STANISAVLJEVIČ Angelca (Induplati) 567 16. GERBEC Slavi (Induplati) 562 17. SITAR Minka (Induplati) 561 19. ZAJC Fanika (Induplati) 544 itd. Vsem tekmovalcem čestitamo k uspehu, posebno pa moramo pohvaliti naše tekmovalke, katerim tudi v bodoče želimo čim več uspeha; posebno pa jih vabimo, da se tudi v bodoče v čim večjem številu udeležijo tekmovanj. Franc Majdič Občinsko mladinsko prvenstvo v atletiki 19. maja je bilo v športnem parku INDUPLATI občinsko mladinsko prvenstvo v atletiki. Prijavljenih je bilo 7 ekip, sodelovali pa sta samo dve in ena ženska ekipa. Rezultati: Moški: tek na 100 m: 1. Pišek Rudi, STUGŠ, 12,6 sek. 2. Klančar Tine, Indupl., 12,8 sek. 3. Stanovnik Stane, STUGŠ, 12,9 sek. 4. Pirš Dušan, Indupl., 13,0 sek. Moški: skok v daljino: 1. Pišek Rudi, STUGŠ, 5,51 m 2. Pirš Dušan, Indupl., 4,90 m 3. Kranljanec Aleš, STUGŠ," 4,82 m 4. Marič Ivica, STUGŠ, 4,56 m 5. Psenar Jože, Indupl., 4,51 m Moški: skok v višino: 1. Limoni Janez, Indupl., 155 cm 2. Psenar Jože, Indupl., 135 cm 3. Dimitrovski Dobri, STUGŠ, 135 centimetrov, 2. poskus 4. Baberovič Behad, STUGŠ, 135 centimetrov, 3. poskus 5. Klančar Tine, Indupl., 130 cm, 2. poskus Moški: met krogle: 1. Baberovič Behad, STUGŠ, 9,77 m 2. Hasandič Helmija, STUGŠ, 8,65 m 3. Dolinar Marjan, Lukovica, 8,55 m 4. Pirš Dušan, Indupl., 8,14 m 5. Limoni Janez, Indupl., 8,05 m Moški: met kopja: 1. Limoni Janez, Indupl., 40,15 m 2. Dolinar Marjan, Lukovica, 36,40 m 3. Pirš Dušan, Indupl., 32,40 m 4. Dimitrovski Dobri, STUGŠ, 29,00 metrov Ženske: tek na 100m: 1. Hubert Marjana, Indupl., 16,6 sek. 2. Rejc Joži, Indupl., 18,6 sek. 3. Rusjan Milena, Indupl., 19,2 sek. Ženske: skok v daljino: 1. Hubert Marjana, Indupl., 3,45 m 2. Rejc Joži, Indupl., 2,57 m 3. Rusjan Milena, Indupl., 2,50 m Ženske: met krogle: 1. Klančar Ljuba, Indupl., 7,00 m 2. Hubert Marjana, Indupl., 6,65 m 3. Rusjan Milena, Indupl., 6,10 m 4. Rejc Joži, Indupl., 5,55 m Zopet smo postavljeni pred vprašanje: zakaj tako majhna udeležba? Bila je prosta sobota, lepo vreme, organizacija ni bila slaba, kot trdijo nekateri. Lahko je kritizirati, težje pa organizirati in sodelovati. Posebno se zahvaljujem sodnikom, ki so svojo nalogo vestno in dobro opravili. Janez Limoni Občinsko mladinsko prvenstvo v streljanju V okviru ZM Domžale in v počastitev praznika OF je bilo 27. aprila občinsko mladinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško na strelišču Induplati. Že več kot 15 let ni bilo tako množične udeležbe v tem priljubljenem športu kot to pot, saj se je tekmovanja udeležilo 12 moških in 4 ženske ekipe. REZULTATI: Moški — ekipno: 1. o. š. Radomlje I. 2. Induplati II. 3. o. š. Radomlje II. 4. Lukovica 585 krogov 508 krogov 498 krogov 482 krogov Sledijo: Slovenijales, Groblje I., Papirnica, Induplati I., Trzin, Groblje II., Prevoje, Lukovica II. Najboljši moški strelec je bil Jože Gradišar, osnovna šola Radomlje, s 156 krogi. Ženske — ekipno: 1. o. š. Radomlje I. 550 krogov 2. o. š. Radomlje II. 443 krogov 3. Slovenijales 415 krogov Najboljša med mladinkami pa je bila Janja Bartolj s 156 krogi, kar je presenetljivo dobro. Zaradi ekip, ki so se prijavile, pa niso prišle, je trpela celotna organizacija, posebno še sodniški zbor. Udeležba je bila slaba z izjemo radomeljske šole, ki je vzela to tekmovanje zelo resno. A ravno šole bi morate mladino vzgajati v športnem duhu. Posebno sc zahvaljujem sodniku Dragu Krajšku za vestno in dobro sojenje. Janez Limoni ~ iža p&L uce cazaedciLa ~ KLASIK — Očku. kaj pa pomeni po naše »Gaudeamus igitur*? — Oh, to je tista narodna: »Kol’kor kapljic, tol'ko let...« STROKOVNI IZRAZ — Planirali smo, da ostanete na letnem dopustu dvajset dni, vi pa ste ostali ves mesec. Kaj to pomeni? — To pomeni, da sem prekoračil plan. O MOŠKIH Z moškimi je kot z zobmi: hudo je, preden ga dobiš. Ko ga imaš, imaš z njim večne težave, ko pa ga ni več, ostane praznina . .. UMNO GOSPODARSTVO — Slišala sem, da do jeseni ne bo več uvoza limon. — Saj jih res ni treba, ko je pa še toliko drugih stvari, zaradi katerih se lahko kislo držimo. IZJEMA — Vidite, kako pri nas v podjetjih kradejo. Tisti, ki delajo v mesnicah, nosijo domov meso, iz trgovin odnašajo sladkor in kavo, iz gostiln nosijo likerje in žganje, a tisti... — Ah, kaj to meni pripoveduješ. Jaz, revež, delam pri vodovodu! RAZLOG — Zakaj sove ne kadijo? — Ker so ponoči trafike zaprte. SESTAVIL: IVO SEŠEK IGRA Z ŽOGO ČEVLJARSKA URNO. POTREBŠC. HITRO DEL POHIŠTVA V SREDINI VRTNA LOPA ŠOLA KULTUR NOST PRETVARH JALEC SLOVENSKI TEDNIK OSAMLJENE VRSTA BONBONA GRŠKI OTOK STAR MALI OTOK NA FILIPINIH RUVANO I IN 2. ČRKA NEETIČ- NOST MAKEDONSKI NAR. HEROJ OTOK V MALIH ANTILIH BRE-ZIMENA INDUSTR. TRANSPORT NAPRAV V KOČEVJU ITAL. SPOLNIK PLOD* SADEŽ KESANJE GLASBENI ZNAK FUNKCIJA V NOB GALIJ ZEMLJIŠČE GRŠKA ČRKA STARIKAVA B ZELENJAVNA JED STAR DENAR ZMRZNJEN SNEG PREVOZNO SREDSTVO OOLŽ.MERA VEGIPTU SDSS nn ŠPANSKI SPOLNIK LJU { MEDENI KRUHEK LUKA V ČRNEM MORJU [NASA PIŠA KROŽNIKI OVALNE OBLIKE STARA MERAZA TEKOČINO OSEBNI DOHODEK KAZALNI ZAIMEK IGRALNA KARTA Rešitev križanke iz prejšnje številke: Vodoravno: NEDOLOČEN, OPORE- KATI, MOTIVIRAN, P, LAPIS, NOŽ, R, JEDEK, RADAR, EKSODUS, JALOVE, J, JORDAN, BALALAJKA, ENDIVIJA, IDA, R, MT, ROJAK, Sj, IBAR, AURAR, GRIČEVNATA, RMAN, JOE, EVLALIJ, NADJA, DNO, JOKICA. AC, ETNA, CREMONA.