___      137    ------
Italija in Afrika.
Več kot dva tisoč let že se poučujejo po šolah študentje v stari zgodovini, kako so si prizadevali nekdanji Rimljani z večjim ali manjšim uspehom osvojiti del Afrike. Rim se je pojeval s Kartago, Kar-tago z Rimom. „Certurim censeo Carthaginem esse delendam" — ta refrain Catonuvih govorov se je glasil v rimskem senatu, kakor v dunajski zbornici poslancev antiloterista Roer-ja 261etni glas vpijočega v puščavi.    Boj mej staro Italijo  in  staro Afriko je bil
barbarizem.   Ali smo kaj  boljši  dandanes v prosvet-Ijenem veku napredku in civilizacije?
Italjani so se vsilili v Abysinijo. Menelek, kralj abisinski je dobil lepo priliko, zmlatiti sovraga in se je je^poslužil. Afriški barbarje uničili so armado kralja Humberta, na 10.000 Italijanov je padlo pod sulicami divjih Afrikanov. Civilizovana Evropa simpatizuje z Italijo in se zadovoljuje z izgovorom, da Abisinci so divjaki, dasi ravno je bilo tam krščanstvo stoletja v polnem cvetu. Angleška kraljica in nemški cesar sta oba brzojavnim potom izrekla kralju Humbertu svoje sočutje, upajoča, da bode laško orožje v Afriki kmalu zmagovito.
Zmagovito? Ali je v vsej „civilizovani" Italiji katera reč, ki bi jo opravičevala, širiti njeno posest z orožjem v roki in s prelivanjem krvi? Ali je Italijan res boljši od Abesinca? Ali sta Viktorija in Viljem boljša vladarja, kakor Menelik, ki je potolkel laške batalijone, rešil svojo zemljo tujih roparjev in prouzročil prevrat v rimskem ministerstvu ?
Zgodovina pravi, vse se ponavlja. L. 216. pred Kristusom se je bila glasovita bitka pri Canni, v južni Italiji. Afrikanski vojvoda Hannibal je uničil tam rimsko armado broječo 86.000 mož. 70 tisoč jih je obležalo na bojišču in deset tisoč jih je bilo vjetih. In leta 1896 po Kristusovem rojstvu je pobil Afrikan Menelik 10.000 Italijanov pri Adui v daljni Afriki Razloček je le ta: paganski Rimljani so sprejeli premaganega vojskovodjo Varro dostojno in ga zahvalili za njegov, če tudi brezvpešen trud; krščanski Italijani 19 stoletja pa divjajo in rohne in bi najraje lin-čali svojega nesrečnegJt generala. O, blažena olika blažene Italije!
-----    138    -----