GLASILO KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC LOGAŠKE NOVICE Odločitev delovnih ljudi — zakon samoupravne družbe POSEBNA IZDAJA Z objavo delovnih in finančnih programov samoupravnih interesnih skupnosti se pričenja javna razprava o tem, kaj hočemo letos zagotoviti na področju splošne in skupne porabe v občini, kaj bo kdo storil, da bi programe uresničili, in koliko bo kdo prispeval zanje. Občinski štab za koordinacijo priprav za sklenitev dmžbenega dogovora v oličini vabi vse delovne ljudi, da sodelujejo v javni razpravi v svojih delovnih kolektivih, pa tudi vse občane, da posežejo v razprave na terenu, v krajevnih skupnostih in dntgod Delovni ljudje, vaše razprave in predlogi naj bodu izraz pripravljenosti, da resnično sporazumno sodelujemo v načrtovanju, financiranju in izvajanju nalog, tako kot smo se odločili z novo ustavo. Prvič v zgodovini delavskega razreda je dana možnost, da zakone in odloke zamenja sporazum med delavci v proizvodnji in delavci, ki skrbijo za varstvo, izobrazbo otrok za zdravje, kulturo, telesno vzgojo in druge oblike splošne blaginje. Vaši predlogi naj pomagajo k oblikovanju takih programov samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo odraz potreb in zmogljivosti Vsi skupaj obli-kujmo programe, ki bodo zagotovljali varnost delovnih ljudi in njihovih družin ter zagotavljali razvoj in napredek na vseh področjih družbenega življenja, Se posebej pa na tistih, ki so odločilnega pomena za razvoj vsake družbe. Predsednik SO Logatec: VINKO HALOŽAN Posredujemo vam predlog programov samoupravnih interesnih skupnosti. Vsi delovni ljudje v združenem delu odločajo, koliko denarja bomo v letu 19 74 namenili družbenim dejavnostim. Pri teh odločitvah naj bo vodilo: IMAMO SKUPNE CILJE IN INTERESE ZA USKLA JEN RAZ VOJ OBČINE L OGA TEC. ZAKAJ TAKO? Z novo ustavo smo se odločili za drugačen Položaj delovnega človeka. Delovni človek tnora vedeti, koliko s svojim delom zasluži, kakšen delež svojega dela in dohodka, ki ga ustvarja, namenja za zdravje, izobraževanje, otroško varstvo, za kulturo, telesno kulturo, znanost, itd Že doslej so bili vpeljani prispevki (davki)za te namene. Predpisoval jih je zakon ali občinski cxllok Novi sistem pa pomeni sistem bmto osebnih dohodkov. To, kar nam je ostalo v kuverti, je le del ustvarjenega dohodka. Z novim sistemom bo vsak delovni človek združenega dela vedel, kam gre razlika med bruto in neto osebnimi dohodki ZA TA DELEŽ pa SE MORAMO SPORAZUMETI KOL/ko, KOMU. KIX) IN ZAKAJ. Vsak delavec naj sodeluje v razpravi Vse programe moramo pretehtati, PRETRESTI IN SE o obsegu nalog odloČiti, tisto, kar želimo IMETI, MORAMO TUDI SOFInancira 71. To spo razum iv a nje, ki bo v končni posledici pripeljalo do družbenega dogovora o splošni in skupni porabi v letu 1974, bo naš zrelostni izpit. Pogjcpno, kaj smo prispevali že doslej in kaj smo za to dobili Kritično ocenimo, če smo bili v porabi dovolj varčni Če vseh doslej programiranih nalog nismo izpolnili, je treba vedeti, zakaj! V razpravah mora biti zagotovljen enakopraven položaj delavca v proizvodnji in delavca v družbenih dejavnostih, denimo v kulturi, pro-sveti, zdravstvu itd, kar edino zagotavlja svo-lx>dno menjavo dela in možnost sporazumevanja. Dogovarjali se bomo za enome programe, to je tiste, ki V poprečju v Sloveniji za 18 % povečujejo realizirana sredstva v letu 19 73. To je tudi v skladu z letošnjo resolucijo o družbenoekonomskem razvoju. Za izpeljavo enotnih programov je nujno potrebno uveljaviti načela solidarnosti. V tej solidarnosti je predvideno tudi izobraževanje v občini Logatec, ki sama ne more po predvideni stopnji 5,29 % zbrati vseh potrebnih sredstev. Skupne naloge so tiste, ki so širšega, ne samo občinskega pomena in moramo sredstva na ravni republike zdmževati (na primer kultura, znanost itd). Razširjene naloge so na primer investicije, ki jih predlagamo za gradnjo ioi OBČINSKI ŠTAB KOORDINACIJE DELA ZA PRIPRAVO DRUŽBENEGA DOGOVORA O SPLOŠNI IN SKUPNI PORABI OBČINE LOGATEC V LETU 1974 Iz današnje številke KAKO BOMO LETOS FINANCIRALI POSAMEZNE VRSTE PORABE Stran 2 OSNOVNI PROGRAMI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Stran 3-12 OBČINSKI PRORAČUN V LETU 1974 Stran 7 SKLEP 0 RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA OSNOVNO ŠOLSTVO IN OTROŠKO VARSTVO Stran 16 ♦ Kako bomo letos financirali posamezne vrste porabe Letos bo uveljavljeno ustavno načelo, da se z davki iz dohodka občanov in davki iz dohodka TOZD financira SPLOŠNA PORABA (proračun); s prispevki od osebnih dohodkov in davkov na dohodek TOZD pa SKUPNA PORABA (samoupravne interesne skupnosti). Kvalitetna sprememba pri tem bo, da bodo lahko delavci odločali, kakšno naj bo otroško varstvo, šolstvo, kultura, telesna kultura, zdravstveno varstvo in znanost. Vsaka skupnost predlaga programe, na tej podlagi pa se bomo odločali tako o višini prispevnih stopenj kot obsegu dejavnosti. Kot pomemben element financiranja posamezne dejavnosti bo v bodoče veljalo načelo solidarnosti. Hkrati s sprejemanjem programov bomo odločali o višini solidarnostnega prispevka območjem, ki jim dohodki iz lastnih virov ne bodo zadoščali. Uresničitev predlaganih programov interesnih skupnosti, kot so objavljeni, bi zahtevala naslednje prispevke iz posameznih virov. PREDLAGANE ORIENTACIJSKE STOPNJE PRISPEVKOV IZ BRUTO OSEBNIH DOHODKOV IN IZ DOHODKA TOZD ZA URESNIČEVANJE GLOBALNIH PLANSKIH USMERITEV SKUPNE PORABE ZA LETO 1974. Sredstva Iz bruto Stopnja Iz dohodka za obvezni OD Bruto Neto TOZD Stopnja program mil. % % mil. % 1. Otroško varstvo — republiška skupnost 634,7 634,7 2,32 3,33 — temeljne skupnosti 128,9 128,9 047 0,67 2. Izobraževanje 9,42 - republiška skupnost 916,9 — — 916,9 — temeljne skupnosti 1.446,6 1.446,6 5,29 7,60 3. Kultura — republiška skupnost 50,2 50,2 0,18 0,26 — temeljne skupnosti 158,4 158,4 0,58 0,83 4. Telesna kultur, skup. 115,0 115,0 0,37 0,53 - republ. skupnost 30,0 30,0 0,16 0,23 5. Zaposlovanje 52,8 11,5 0,04 0,06 41,3 0,42 6. Znanost 206,9 — — 206,9 2,13 7. Zdravstvo 2.458,0 2.083,0 7.62 10,94 375,0 3,85 Skupaj 1-7 6.198,4 4.658,3 17,03 24,47 1.540,1 15,82 8. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje 3.924,8 3.655,0 13,37 19,21 269,8 2,77 Skupaj 1-8 10.123,2 8.313,3 30,40 43,68 1.809,9 18,59 Neto OD 19.020,0 Bruto OD 27.333,3 Osnova za stopnje iz dohodka TOZD 9.735.0 I. S PRISPEVKI IZ OSEBNIH DOHODKOV SE BODO FINAN- CIRALE NASLEDNJE DEJAVNOSTI: 1. Otroško varstvo v celoti 2. Kultura v celoti 3. Telesna kulturana skupnost v celoti 4. izobraževanje (TIS) v celoti 5. Zaposlovanje delno 6. Zdravstvo delno 7. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje delno II, S PRISPEVKI IZ DOHODKA TOZD SE BODO FINANCI- RALE NASLEDNJE DEJAVNOSTI: 1. Izobraževalna skupnost Slovenije v celoti 2. Raziskovalna skupnost Slovenije v celoti 3. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja delno 4. Skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja delno V LETU 1974 SE UKINEJO NASLEDNJE ZAKONSKE OB- VEZNOSTI: - davek na dohodek bank - prometni davek na bančne storitve — davek na sklad skupne porabe. VSEM TOZIft V OBČINI LOGATEC Na podlagi predloga UO sklada za gradnjo šol (seja z dne 28. 12. 1973) in na podlagi razprave na zasedanju obeh zborov SOb Logatec z dne 18. 2. 1974, je SOb Logatec sprejela sklep o nadaljevanju gradnje šolskih prostorov in prostorov za otroško varstvo. V ta namen predlagamo za naslednjih pet let naslednje vire dohodkov sklada za gradnjo šol: 1. Samoprispevek občanov - 1 % od neto osebnih dohodkov 2. Prispevek TOZD - 1,5 % od neto izplačanih osebnih dohodkov 3. Prispevek občinskega proračuna - 10% od vseh proračunskih dohodkov. Poročilo o dosedanjem delu ter dohodkih in izdatkih sklada je bilo objavljeno v januarski številki Logaških novic. Vodstva TOZD in njihove samoupravne organe prosimo, naj o delu in rezultatih tega sklada razpravljajo na naslednjih zborih delovnih ljudi in potrdijo predlog iz 2. točke tega pisma. Predsednik SOb: VINKO HALOZ AN OSNOVNI PROGRAMI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Varstvo, vzgoja in družbena skrb za predšolske otroke Politika na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1974 mora prispevati k uresničevanju ciljev, ki smo si jih začrtali v programski usmeritvi otroškega varstva in v programu družbenoekonomskega razvoja republike. Do leta 1975 moramo: - izpeljati sistematično zdravstveno varstvo predšolskih otrok z nadaljevanjem sistematičnih pregledov 3-letnih otrok in pripraviti zasnovo za izvedbo sistematičnih pregledov 5-letnih otrok, - v organizirano varstvo in vzgojo na novo vključiti 20.000 predšolskih otrok, - doseči hitrejšo detekcijo in kategorizacijo prizadetih otrok ter razviti oblike za njihovo usposabljanje, - otroški dodatek usklajevati z gibanji osebnih dohodkov in življenjskih stroškov, da se ne bo več zmanjševalo število upravičencev do dodatkov in da se bo povećala pomoč družinam z najnižjimi prejemki. Konferenca ZKS o socialnem razlikovanju je podprla programsko usmeritev otroškega varstva in se v sklepih zavzela za postopno zmanjševanje družinskih razsežnosti socialnega razlikovanja ter za čedalje večje izenačenje socialnega položaja in razvojnih možnosti otrok. To naj bi dosegli z naslednjimi ukrepi: - s povečanjem skupne splošne porabe, zlasti tistega dela, kije po načelu solidarnosti namenjen družbeni skrbi za otroke in izenačevanju njihovih možnosti za vstop v življenje, - s hitrejšim zagotavljanjem družbene baze otroškega varstva in takšnega načina družbenega subvencioniranja vzgojno-varstvene dejavnosti, da bodo te ustanove dostopne vsem otrokom ne glede na plačilne možnosti staršev, ter s postopnim zagotavljanjem razvoja predšolske vzgojno-varstvene dejavnosti na vasi, - z izpolnitvijo sistema in krepitvijo vloge otroškega dodatka, tako da bodo večje družbene pomoči deležni tisti otroci, katerih starši ne morejo sami kriti nujnih življenjskih stroškov, - v socialno-vzgojni in izobraževalni politiki je treba nameniti posebno pozornost socialnemu položaju in razvojnim možnostim kmečkih otrok ter jih postopoma izenačiti glede možnosti z otroki ■ drugih družbenih slojev. Pri tem je treba upoštevati /lasti družbene minimume za zadovoljevanje otrok s splošnimi dobrinami (zdravstveno varstvo, vzgoja, dnevno varstvo, itd.). V ta namen moramo zagotoviti potrebna sredstva in tudi kadrovske in druge zmogljivosti. Naloge s področja otroškega varstva, ki terjajo široko solidarnost, sc izvajajo na ravni republike prek republiške skupnosti otroškega varstva. Za leto 1974 bo sklenjen poseben sporazum, ki bo opredelil te naloge in potrebna sredstva. Sklenila ga bo tudi temeljna skupnost otroškega varstva Logatec. Te naloge so zlasti: izplačevanje otroškega dodatka, pomoč za opremo novorojencem, posebne denarne pomoči, pomoč nezadostno razvitim območjem ter druge naloge, ki imajo pomen za vso Slovenijo in ki prispevajo k racionalnosti in smotrnosti naložb. Predlagamo, da se v letu 1974 pri Republiški skupnosti otroškega varstva (v nadaljevanju RSOV) združujejo sredstva za uresničitev naslednjih nalog: 1 OTROŠKI DODATEK ZA OTROKE DELAVCEV (Program se poda v dveh variantnih predlogih, delovni ljudje naj se opredelijo za tiste variante, za katere mislijo, da bo zagotovila večjo pomoč družinam I otroki). PREDLOG Dodatek za poprečni dohodek na Dodatek za drugega in Število družinskega člana v prvega naslednje otrok v dln otroka otroke republiki do 700 160 240 '00 do 900 130 200 900 do 1200 95 150 297.000 V občini Logatec je bilo v letu 1972 za otroški dodatek vplačano 1,651.300 din. Delavci so prejeli v tem letu otroške dodatke 7-a svoje otroke v znesku 2,776.000 din. Razliko 1,124.700 din srno pokrivali s širšo solidarnostjo v RSOV. 2. OTROŠKI DODATEK ZA KMEČKE OTROKE Otroški dodatek za otroke iz socialno šibkejših kmečkih družin bi v letu 1974 prejemalo v Sloveniji 25.000 otrok v višini 95 din mesečno. 3. DODATEK ZA NAKUP OPREME NOVOROJENCA Če družinski člani ne presegajo mesečnega dohodka 900 din na člana, bo ta pomoč znašala 600 din. Ce družinski dohodek na člana presega 900 din, pa prejmejo za novorojenčka 300 din dodatka za nakup opreme za novorojenčka. 4. POSEBNI DODATEK OTROKOM SAMOHRANILCEV Ta dodatek bodo prejemali tisti samohranilci. ki ne presegajo mesečnega dohodka 900 din na družinskega člana. Višina tega dodatka je 50 din mesečno. 5. POSEBNI DODATEK ZA TEŽJE PRIZADETE OTROKE Census je enak kot pod tč. 4, višina dodatka pa je 85 din mesečno. Skupni so otroški dodatki, posebni dodatki in denarne pomoči. 6. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA MATERAM ZA PODALJŠANI PORODNIŠKI DOPUST DO 6. MESECA STAROSTI OTROKA. 7. POSPEŠEVANJE RAZVOJA OTROŠKEGA VARSTVA NA MANJ RAZVITIH OBMOČJIH, SPODBUJANJE RAZVOJA DEFICITARNIH OBLIK, STROKOVNO PREUČEVANJE, STROŠKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN STROKOVNE SLUŽBE TER OBRESTI IN REZERVE. Skupaj za republiško skupnost otroškega varstva 634,7 milijona po stopnji 2,32 od bruto osebnih dohodkov. PROGRAM FINANCIRANJA OTROŠKEGA VARSTVA V LETU 1974 Temeljna skupnost otroškega varstva v občini Logatec še ni ustanovljena. Svet za otroško varstvo deluje pri Temeljni izobraževalni skupnosti Logatec, zato večino dejavnosti v zvezi z otroki financira TIS.: vzgojno delo v vzgojnovarstvenem zavodu, priprave otrok v osnovno šolo (mala šola), testiranje šolskih novincev pred vstopom v šolo in regresiranje šolske prehrane. 1. Otroško varstvo neposredno financira predvsem investicije. V razvojnem programu občine Logatec je po zaključku gradnje šolskih objektov predvidena gradnja novega vzgojno-varstvenega zavoda; zato otroško varstvo za leto 1974 programira sredstva v sklad za gradnjo šolskih objektov v višini lanskoletne realizacije, to je 400.000 dinarjev. 2. Iz sredstev za otroško varstvo je predviden nakup plinskega štedilnika v vzgojno-varstvenem zavodu v znesku 7592 din. 3. Otroško varstvo programira financiranje popoldanskega varstva otrok. Mnogo je mater, ki so zaposlene v izmenah, in nimajo ustreznega varstva za svoje otroke v popoldanskem času; zato bi varstvo v VVZ podaljšali do 19. ure. Za uresničitev programa potrebujemo sredstva v znesku 103.880 din (vzgojiteljica, varuhinja in kuharica). V dopoldansko varstvo v VVZ je vključenih 98 otrok. Potrebna sredstva za Realizacija Indeks 1974 1973 povečanja 1. Investicije 400.000 400.000 2. Oprema 7.592 3. Popoldansko varstvo otrok 103.880 511.472 400.00 127.8% S predvideno stopnjo 0,47 % od bruto osebnih dohodkov bo mogoče realizirati program za leto 1974. Kultura — sestavni del združenega dela Predlog programa in finančnega načrta za leto 1974 Ustavne spremembe so tudi pomemben temelj krepitve in neposredne vloge delavcev v kulturni politiki in zahtevajo dosledno uresničevanje samoupravnega oblikovanja kulture in usposabljanja kulturnih skupnosti, da bi postale resnični pobudnik in nosilec kulturne dejavnosti v občinah. Kulturna skupnost kot pomembna sestavina naše narodne in razredne samobitnosti postaja z novo ustavo sestavni del združenega dela Le-ta s svobodno menjavo dela neposredno zagotavlja potrebna sredstva za njen razvoj. Predloženi program temelji na najnujnejših potrebah redne dejavnosti vseh poklicnih in amaterskih kulturnih ustanov in organizacij ter na samoupravno dogovorjenih kulturnih akcijah. Prioritetne naloge kulturne skupnosti, o katerih naj bi delovni ljudje izrekli svoje mnenje in dali soglasje, so zlasti tiste oblike in zvrsti kulturne ustvarjalnosti in dejavnosti, ki zagotavljajo njihovo množičnost in neposredno vključevanje. Hkrati pa je treba z naložbami za povečanje materialne osnove za razmah kulturnih dejavnosti misliti tudi o investicijski politiki na področju kulture, zlasti pa o vzdrževanju kulturnih domov. Po sprejetih načelih in smernicah Kulturne skupnosti Slovenije, ki temeljijo na dogovorih s temeljnimi kulturnimi skupnostmi in skupščino SR Slovenije, je v letu 1974 predvideno financiranje kulturne dejavnosti v višini 0,76 % od bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih, ki bivajo v občini Od tega naj po dogovom pripada 0,58 % temeljnim kulturnim skupnostim in 0,18% kulturni skupnosti Slovenije za kulturne akcije in sofinanciranje kulturnih potreb in institucij v republiškem merilu. Osnutek programa TKS Logatec za leto 1974 Osnutek programa TKS Logatec je izoblikovan na osnovi dogovora o kulturni dejavnosti v SRS in na osnovi potreb v občini, ki jih terja naša socialistična samoupravna družba. Razumljivo je in tudi prav, da potrebe za kulturo naraščajo in da postanejo programi in akcije sestavni del družbenega standarda ter predmet odločanja o obsegu in vsebini kulturne dejavnosti vseh delovnih ljudi TKS Logatec je še mlada in- teresna skupnost, zato se ukvarja tudi z začetnimi težavami. Ne glede na to se bo morala dejavnost TKS odražati predvsem v naslednjih smereh: - povezovati interese delovnih ljudi iz neposredne proizvodnje, občanov krajevnih skupnosti in delavcev, ki delajo na področju kulture in v družbenopolitičnih dejavnostih v demokratično dogovarjanje o kulturni politiki v občini; - izpopolniti ustavna dolo- čila in urediti ustrezna delegatska razmerja; - omogočati sprejemanje kulturnih dobrin najširšemu krogu občanov in s tem prispevati k zvišanju kulturne in idejne ravni občanov; — pospeševati kulturne dejavnosti v občini, v delovnih organizacijah in vključevati čim širši krog aktivnih sodelavcev, zlasti mladine. TKS Logatec je imela v letu 1973 naslednje dohodke: 1. Saldo 1972 12.160,25 din 2. Odstop rep. sr. 130.000,00 din 3. KLI-Kranjc 7.000,00 din 4. Proračun 80.000,00 din 5. Obresti 339,75 din 6. KS SRS - ml. konc. 1.000,00 din 230.500,00 din Izdatki so bili porazdeljeni v enakem znesku med naslednje porabnike: občinsko zvezo kul-turnoprosvetnih organizacij Logatec, ki ima v svojem sestavu naslednja društva in dejavnosti: pihalni orkester Logatec, moški pevski zbor Dol. Logatec, moški pevski zbor Gor. Logatec, Logaški oktet, dramsko skupino „Mladost" Dol. Logatec, dramsko skupino Hotederšica, KIJ D Rovte, KUD „Lipa" Ži- berše, KUD Medvedje brdo, KUD Laze, KUD Vrh. Zavod za spomeniško varstvo' Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Matično knjižnico Logatec, s podružnicami: Rovte, Gor. Logar ec in Hotedršica. Glasbeno šolo Logatec (sofinanciranje) TKS Logatec za lastno dejavnost, organizacijo gostovanj idr. Osnutek programa za leto 1974 predvideva 10% povečanje lanskoletne realizacije, tako da bi letošnji predračun za osnovno kulturno dejavnost znašal 253.550 din. Razen tega predvidevamo še 50.000,00 din za nekatere najnujnejše investicije objektov in inventarja. Skupna sredstva bi torej znašala 303.500 din za leto 1974 in naj bi bila razporejena med naslednje porabnike oziroma izvajalce načrta: TKZ za lastno dejavn. mater, str., 1 % rez., nerazp. sred. 15.000,00 Zavod za spom. varstvo Ljubljana 35.000,00 Zgodovinski arhiv Ljubljana 16.000,00 Matična knjižnica 94.000,00 Glasbena šola 30.000,00 Občinska zveza kult prosv. organiz. 200.000,00 340.550,00 Sredstva za investicije 260.000,00 Skupaj 600.550,00 Utemeljitev izdatkov: Temeljna kulturna skupnost Logatec potrebuje najnujnejša sredstva za najemnino prostorov, režijo poslovanja, obvezno 1 % rezervo, razlika pa je namenjena nerazporejenim sredstvom za morebitne nepredvidene izdatke. Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana je osrednja ustanova za tovrstno dejavnost, ki opravlja storitve tudi na območju naše občine (obnovitev rimske utrdbe na Hrušici, izdelava načrta objektov, ki sodijo v spomeniško varstvo na območju občine). TKS Logatec je po sporazumu dolžna financirati tovrstno dejavnost. Zgodovinski arhiv Ljubljana je ustanova, ki opravlja storitve s področja varstva arhivskega gradiva tudi na našem območju. TKS je po sporazumu dolžna financirati to službo. Matična knjižnica Logatec ima predvideno še nadaljnje urejevanje opreme in nabavo knjig do števila 10.000 oziroma 1,5 % knjige na prebivalca. V načrtu je ureditev čitalnice z mladinskim oddelkom. Vse bolj se kaže potreba po zaposlitvi stalnega knjižničarja, kar bo seveda povečalo sedanje planirane stroške. V okviru matične knjižnice delujejo še krajevne knjižnice v Rovtah in Gor. Logatcu ter Hotederšici, v načrtu pa je še izposojevalnica knjig v Lazah in Rovtah, Žibršah ter na Medvedjem brdu. Glasbena šola Logatec je najmlajša kulturna ustanova v občini in ji primanjkuje učil oziroma instrumentov. S pomočjo kulturne skupnosti naj bi nabavila klavir in popravila nekaj instrumentov za mladinski pihalni orkester. Občinska zveza kultuniopro-svetnih organizacij v svojem načrtu za leto 1974 predvideva: — izvedla bo vse naloge, ki jih v letu 1973 ni mogla ali ni uspela opraviti; v ta namen bo organizacija aktivirala vse razpoložljive sile, akcije pa bo zastavljala smotrneje in precizneje; - redno bo spremljala vso kultu nio dejavnost v občini, dajala organizacijsko pomoč kulturnim in prosvetnim organizacijam, ki bodo zanjo prosile, skrbela za organiziranost kulturnega in prosvetnega življenja v občini na čim višji ravni; - spremljala bo uresničevanje delovnih programov svojih organizacij ter na podlagi ugotovljene aktivnosti dajala TKS priporočila za ustrezno dodeljevanje sredstev; - skrbela bo za ustreznejšo kadrovsko politiko; predvsem gre za strokovne in vodstvene kadre v posameznih kulturno-prosvetnih organizacijah, ki so potrebne organizacijske, strokovne, moralne ter politične pomoči; - zbrala bo (v mesecu januarju) vse potrebne delovne načrte svojih organizacij in izdelala letni koledar kulturnih in prosvetnih akcij v občini; - nadaljevala bo dosedanjo lastno dejavnost: revija šolskih pevskih zbo rov, tekmovanje za bralno značko, likovne razstave, priprava gostovanj posameznih slovenskih gledališč itd.; - poleg sedanjih kulturnih in prosvetnih organizacij bodo lahko v okviru ZKPO zaživele tudi nove oblike kulturnih in umetniških dejavnosti, posebno šolam bo dala ZKPO pobudo za osnovanje in razširitev pevskih zborov, (likovniško, lutkovno, dramatsko itd. delovanje bo organizirala na občinski ravni); - kot budna spremljevalka kulturnega življenja v celotni občini, v posameznih organizacijah in pri posameznih kulturnih in prosvetnih delavcih bo ZKPO predlagala za najvidnejše, najprizadevnejše in najuspešnejše organizacije in posameznike pohvale ter priznanja za družbene uspehe na kulturno-prosvetnem področju; - ZKPO Logatec se bo povezala z ZKPO Slovenije, uresničevala bo smernice njenega programa in iskala pri njej strokovno ter organizacijsko pomoč, navezovala bo kultu me stike s sosednimi občinami. - sodelovala bo z družbenopolitičnimi organizacijami v občini in skupaj z njimi uresničevala zastavljene cilje naše °zje in širše politične skupnosti Okvirni program občinske zveze zavezuje društva in dejavnosti, da na osnovi konkretnih programov uresničujejo politiko občinske zveze in tudi po- litiko TKS. Vsekakor je treba kar največ pozornosti posvetiti našim amaterskim skupinam, ki s svojo glasbeno, pevsko in drugo dejavnostjo pestrijo kulturno življenje v občini. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so kljub odmiranju oziroma odseljevanju prebivalcev iz hribovitih predelov, v vseh naših oddaljenih krajih kulturne postojanke, ki pa potrebujejo še veliko moralne in materialne podpore. Pohvalna je tudi ugotovitev, da se amaterska dejavnost širi, razvidna pa je iz naslednjega pregleda: — glasbena dejavnost: pihalni orkester Logatec, instrumentalni kvintet pri dramski dnižini „Mladost"; — zborovsko petje: moškki pevski zbor Dol. Logatec, moški pevski zbor Gor. Logatec, , Logaški oktet; — gledališka dejavnost: igralska družina „Mladost", dramska dnižina Hotedcršica, KUD Rovte, KUD „Lipa" Žibrše, KUD Medvedje brdo, KUD Laze, KUD Vrh; — gostovanja: poleg domačih prirediteljev bo kulturno življenje popestrilo še gostovanje poklicnih gledališč (Mestnega gledališča Ljubljana, Primorskega gledališča Nova Gorica in Tržaškega gledališča). Organiziranih bo tudi nekaj literarnih oz. klubskih večerov; — razstave: ta oblika kulturne dejavnosti postaja vedno bolj zanimiva, spodbuja amaterje za to zvrst umetnosti, nadaljevati pa bo treba tudi z organiziranjem razstav profesionalnih umetnikov; — sodelovanje izven občine: domači ansambli bodo sodelovali tudi i/ven meja naše občine na različnih revijah in drugih prireditvah (pihalni orkester. Logaški oktet, moški pevski zbor, mladi vki zbori); — proslave: občinska zveza se obvezuje, da bo s svojimi dejavnostmi sodelovala pri naslednjih proslavah, vendar s pogojem, da je za vsako organizacijo proslave odgovoren pokrovitelj oziroma organizator. Pokroviteljstvo predlagamo za naslednje proslave: - 8. februar - slovenski kulturni praznik, pokrovitelj ZKPO Logatec; - 8. marec dan žena, pokrovitelj SZDL Logatec; - 27. april - 1. maj, pokrovitelj ObSZS Logatec; - 9. maj - dan zmage, pokrovitelj ZKS Logatec; - 25. maj - dan mladosti, ZMS Logatec; - 4 julij - dan borca, ZZB Logatec; - 22. julij - dan vstaje, ZZB Logatec; - 12. september - občinski praznik, pokrovitelj SO Logatec; — 1. november - dan mrtvih, pokrovitelji krajevne skupnosti; — 29. november — dan republike, pokrovitelj SZDL Logatec; — 22. december — dan JLA, pokrovitelj zveza rez. voj. star.; — novoletne prireditve, pokrovitelj zveza prijateljev mladine. Razen družbenih ansamblov, delujejo še: — v okviru glasbene šole: mladinski pihalni orkester, instrumentalni orkester in har-monikarski orkester; — v okviru osnovnih šol: mladinski in otroški pevski zbori. Za lažje razumevanje upravičenosti porabe dodeljenih sredstev občinski zvezi, posredujemo podrobno razčlenitev vsebinskega in finančnega načrta pihalnega orkestra Logatec, saj je vzdrževanje tega orkestra največja postavka v proračunu ZKPO Logatec: 1. koncert s pevskimi zbori — april; 2. sodelovanje na proslavah: dan žena, praznik OF, 1. maj, dan borca, dan vstaje, občinski praznik, dan mrtvih, dan republike; 3. sodelovanje na drugih slavnostih doma in dni god; 4. promenadni koncert ob otvoritvi nove šole; 5. budnici: 1. maj, občinski praznik; 6. sodelovanje v žalnih sprevodih; 7. srečanje notranjskih pihalnih orkestrov v Cerknici. Za realizacijo programa so planirani naslednji izdatki: strokovno izpopolnjevanje nabava in popravilo instrumentov honorar kapelniku s prispevki izpopolnitev garderobe za mlajše člane nabava notnega materiala prevozi, potni stroški organizacijski stroški (koncerti, revija) drugi materialni stroški rezerva 9. Ne glede na sredstva, ki naj bi jih zagotovila občinska zveza, TKS meni, da bi delovni ljudje člani sindikalnih organizacij tudi v bodoče prispevali „sindikalni dinar" za vzdrževanje tega pomembnega ansambla. Tudi druga društva in dejavnosti terjajo znatna sredstva. Omeniti moramo, da je v vse to amatersko delo vloženega ogromno truda, prostega časa brez posebnih materialnih priznanj. Prav bi bilo. da bi bil trud prizadevnih amaterskih delavcev priznan in občasno tudi nagrajen. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE V našem načrtu predvidevamo 26.000,00 din za neka- Izdatki skupaj: din 8.000 15.560 10.640 10.000 1.000 4.500 5.000 2.500 2.800 (»0.000 tera najnujnejša popravila in ' vzdrževalna dela ter nabavo inventarja. Naj omenimo samo nekatere kričeče primere: — dom kulture v Hoteder-šici; — dom kulture v Gor. Logatcu; — mala dvorana v Narodnem domu. — oder v Narodnem domu, — oder in oprema domov v Rovtah in Lazah. Posebna komisija pri skupščini TKS je pregledala vse objekte, ki so namenjeni kulturno-prosvetnemu delu in pripravila finančni načrt stroškov za popravila teh objektov, iz česar bo razvidno, koliko sredstev bo potrebnih, da bomo lahko kulturne dobrine sprejemali v kulturnem okolju. Kulturna skupnost Slovenije Letos se prvič tudi republiška kulturna skupnost financira neposredno i/, sredstev, ki jih ustvarijo temeljne organizacije združenega dela. Tako je predvideno, da bi za izpolnjevanje njenih nalog prispevali delovni ljudje 0,18 % od bruto osebnih dohodkov, to je 18.900 na logaškem območju. S tako zdniženinii sredstvi v znesku 50,160.000 din bo kulturna skupnost Slovenije financirala ali sofinancirala zlasti republiške kulturne ustanove in kulturne akcije širšega nacionalnega pomena. Program izobraževalne skupnosti V izhodiščih izvršnega sveta SRS kot osnovi za dogovor o skupnih nalogah republike za leto 1974 je ugotovljeno, da zaostajamo predvsem pri usposabljanju kadrov in da je zato potrebno temu področju posvetiti v naslednjem obdobju vso potrebno skrb in pozornost Ker v duhu ustavnih določil dobiva pri tem vse večjo in odločujočo vlogo samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, M mora tudi na področju vzgoje in izobraževanja nadomestiti proračunsko regulativo, to je odločanje o razvojni politiki in zagotavljanju sredstev za to pomembno področje našega dmžbenega življenja na republiški in občinski ravni, se zastavlja zahteva, da morajo biti delavci - proizvajalci v celoti seznanjeni tudi s tem področjem dela. Spoznati morajo celotno problematiko vzgoje in izobraževanja od predšolskih ustanov do univerze, poznati morajo namen in cilje te dejavnosti; na razumljiv način pa jim morajo delavci te sfere družbene aktivnosti prikazati njen obseg in stroške, ki so za uresničitev ciljev pa tudi za ohranitev dosežene stopnje razvoja potrebni, za kar bodo morali delavci in drugi delovni ljudje I. NA RAVNI REPUBLIKE Vzgoja in izobraževanje sta v naši družbi osnovna nosilca družbenoekonomskega razvoja. Zato ima to področje po ustavi poseben družbeni pomen, ki se odraža v načrtnem programiranju in prioriteti izvajanja vzgojnoizobraževalnih programov kot temeljnih sestavnih delov kadrovske politike in razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Zaradi narave tega procesa je potrebno zanj zagotoviti stabilnost in sredstva za nenehni razvoj. Glavni nosilec razvoja vzgojnoizobraževalne dejavnosti v republiki in neposredni izvajalec politike v smislu sprejetih dokumentov je republiške izobraževalna skupnost, v občini pa je glavni nosilec temeljna izobraževalna skupnost. Slednja skrbi za financiranje osnovnega šolstva in vseh tistih oblik dela z mladino, ki so povezane z delom osnovne šole, medtem ko republiška izobraževalna skupnost skrbi za financiranje vseh drugih oblik izobraževanja, ki so se uveljavile v naši družbi. Republiška izobraževalna skupnost financira naslednje dejavnosti: — usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; — šolstvo narodnosti in šolanje otrok naših delavcev v tujini; — gradnjo šol in srednješolskih domov; — višje in visoke šole, izredni študij, podiplomski študij, raziskovalno delo, združenja visokošolskih zavodov in knjižnice; — dejavnost drugih zavodov družbenih organizacij in strokovnih društev; — materialno preskrbo učencev in študentov; — modernizacijo vzgojnoizobraževalnega dela; — investicije v šolski prostor (udeležba). Za vse te dejavnosti bo potrebno zagotoviti republiški izobraževalni skupnosti v letu 1974 916,9 milijona din sredstev, če hočemo, da bo v celoti pokrita že razvita dejavnost v vseh navedenih institucijah in če hočemo, da se bodo le-te razvijale tako, kot je predvideno s srednjeročnim programom razvoja izobraževalne dejavnosti in vzgoje strokovnih kadrov. Vse te dejavnosti se bodo financirale z družbenim dogovorom na republiški ravni, in sicer iz davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela. II. NA RAVNI OBČINE Program vzgojnoizobraževalne dejavnosti za leto 1974 vsebuje naloge, ki slede iz veljavnih zakonskih določil in drugih družbenih dokumentov. Izračun sredstev za izpolnitev nalog v letu 1974 opiramo na dogovorjene normative in enotne osnove meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov, veljavne za leto 1973. 1. Predšolska vzgoja Izobraževalna skupnost financira vzgojno delo v vzgojno-var-stvenem zavodu, priprave otrok v osnovno šolo (mala šola) in testiranje šolskih novincev pred vstopom v šolo. V letu 1973 je mala šola obsegala 80 ur v posameznih oddelkih, za leto 1974 pa predvidevamo 100 ur na oddelek (po dogovoru za vso Slovenijo). izločiti iz svojega bruto osebnega dohodka in dohodka temeljnih organizacij združenega dela del sredstev. Pokazati in opravičiti moramo pred vsemi delovnimi ljudmi denar, ki gre za te namene, ludi za izobraževanje in vzgojo naj o višini in namenu sredstev za leto 1974, ki bodo predvsem uporabljena na ravni osnovnih šol, odloča tisti, ki ta sredstva ustvarja Ob tem, ko se bodo delovni ljudje odločali o sredstvih za te namene, naj posredujejo tudi svoje predloge in mnenja o racionalni porabi in smotrni naložbi To pa je prav gotovo naložba, ki največ obeta, saj preprečuje socialno razlikovanje med otroki, ki za te razlike niso prav nič krivi Uspešna vzgoja in izobraževanje pomagata k učinkoviti produktivnosti in k večji blaginji delovnih ljudi Za uresničitev nalog s področja vzgoje in izobraževanja, ki pomenijo eno največjih postavk našega skupnega družbenega standarda, bo potreben samoupravni sporazum, ki bo temeljil na skupno postavljenih in preverjenih programih dela, na razvojnih programih ter njihovem materialnem ovrednotenju. 2. Osnovno šolstvo Redna osnovna dejavnost, ki jo financira TIS v osnovnih šolah, obsega pouk po predmetniku, dopolnilni in dodatni pouk, varstvo učencev, ki se vozijo, šolsko svetovalno službo, šolsko knjižnico; s sredstvi za te dejavnosti pa šole pokrivajo osebne dohodke in skupne potrebe zaposlenih po samoupravnem sporazumu. Za izvajanje osnovne dejavnosti zagotavlja izobraževalna skupnost šolam tudi sredstva za materialne stroške in amortizacijo nepremičnin in opreme oziroma učil. Druge dejavnosti, ki jih šole razvijajo, pa so: prostovoljne dejavnosti, šola v naravi, šolska prehrana, brezplačni učbeniki, ob dograditvi novih šol pa bo steklo še podaljšano bivanje. V razvitejših občinah so TIS te dejavnosti že izenačile z osnovno dejavnostjo šol - s tako imenovanim A programom - v naši in nekaterih drugih dopolnjevanih TIS pa smo se doslej odločali za financiranje samo nekaterih dejavnosti. Pomanjkanje sredstev je bilo vzrok za zaostajanje obsega teh dejavnosti v dopolnjevanih TIS; za leto 1974 pa so določeni enotni kriteriji za financiranje dejavnosti osnovnih šol v vsej Sloveniji. TIS zagotavlja tudi sredstva za prevoze učencev, za štipendije nadarjenim učencem, za štipendije in posojila učencem, ki se odločajo za pedagoške poklice, ter sredstva za strokovno službo in organe TIS. Osebni dohodki pedagoških in drugih delavcev se izplačujejo po samoupravnem sporazumu (upoštevaje izkušnje in dodatke za kombinacijo pouka ter težja delovna mesta na podružničnih šolah). Interesne dejavnosti, ki jih izvajajo na šolah, so: šolsko športno društvo in drugi krožki: strelski, zgodovinski, literarni, klub OZN, likovni, šahovski, kemijski, biološki, prometni, folklorni, astronomski, matematični, angleški, plesni, pravljični, dramski, radioamaterski, vesela šola in mladinska univerza. Šolska prehrana. Za izboljšanje šolskih malic in za pomoč socialno šibkim učencem je predvideno 100 din letno na učenca. Brezplačni učbeniki. Zagotovijo se sredstva za brezplačne učbenike nove matematike za 4. razrede po 37 din na učenca. Varstvo učencev, ki se vozijo. Trenutno je varstvo učencev, ki se vozijo, organizirano le na šoli v D. Logatcu; na sosedni šoli zaradi kadrovskih težav varstva še ni mogoče organizirati. Materialna preskrba učencev in študentov. Republiško povečanje štipendij po družbenem dogovoru predvideva 18-odstotno povečanje na sredstva iz leta 1973. Sedanjih štipendistov je 22 (5 iz solidarnostnega sklada, 4 nagradne štipendije, 2 posojili in 11 štipendij za pedagoško smer). Glasbena šola. Za sofinanciranje glasbene šole zagotavlja TIS sredstva za osebne dohodke pedagoških delavcev po samoupravnem sporazumu. Osnovnošolsko izobraževanje odraslih. V osnovno šolo za odrasle, ki jo bo organizirala šola D. Logatec, je prijavljenih za 7. razred 19 kandidatov; ko bodo ti zaključili razred, se jim bo v 8. razredu pridružilo še 9 kandidatov. Predvidoma bo šola trajala 34 tednov po 20 ur tedensko. 3. Investicijsko vzdrževanje ^Za^najnujnejše investicijsko vzdrževanje šol bi potrebovali - šola D. Logatec (za podružnico v Lazah): popravilo strehe, ureditev vodovoda, ureditev sanitarij, popravilo poda v telovadnici: na centralni šoli pa je potrebno popraviti žlebove in okna; - šola G. Logatec (stara šola): betonski nosilci v dveh učilnicah, popravilo zunanjega ometa, delno popravilo ostrešja; podružnična šola v Rovtarskih Zibršah: nosilci v učilnicah, popravilo ostrešja; sola na Medvedjem brdu: popravilo strehe; šola v Hotedršici: ureditev sanitarnih naprav, dopolnitev odtokov, popravilo hodnika in stopnišča. POTREBNA SREDSTVA V LETU 1974 L ENOTNI PROGRAM L Sredstva za bruto osebne dohodke pedagoških in drugih delavcev v osnovnih šolah ■2. Materialni stroški 3. Amortizacija nepremičnin 4. Amortizacija opreme in učil 5- Prevozi učencev 6. Prehrana učencev (1086 učencev x 100 din) 7. Mala šola (8 oddelkov po 100 ur) 8- Testiranje šolskih novincev (145 x 40 din) 9. Vzgojno svetovanje (1086 učencev x 6 din) 10. Obveznosti do drugih TIS (stroški šolanja prizadetih otrok in šola Vrh) J L Režija TIS in stroški organov TIS 12. Štipendije za pedagoške poklice 13. Sofinanciranje vzgojnovarstvenega zavoda (98 otrok x 300 din mesečno), amortizacija nepremičnin, opreme in vzgojil 14. Sofinanciranje glasbene šole 15. Brezplačni učbeniki (123 učencev x 37) 16. Prispevek TIS za solidarnostno gradnjo osnovne šole Šmarje pri Jelšah - po sprejetih obveznostih 17. Osnovnošolsko izobraževanje odraslih 18. 1-odstotna obvezna rezerva SKUPAJ SREDSTVA ZA OD IN DRUGE DEJAVNOSTI 4,064.372 659.675 84.778 49.534 507.611 108.600 38.080 5.800 6.516 389.167 84.000 83.048 363.935 135.324 4.551 13.170 30.000 66.282 6,694.443 H DODATNI PROGRAM 19. Anuitete 20. Investicijsko vzdrževanje šol SKUPAJ CELOTNA SREDSTVA REALIZACIJA IZDATKOV V LETU 1973 POVEČANJE V LETU 1974 ZA ENOTNI OBVEZNI PROGRAM POVEČANJE V LETU 1974 ZA CELOTNI PROGRAM 28.960 200.000 6,923.403 5,262.843 127,2% 131,5% Povečanje programa je v primerjavi z letom 1973 tolikšno Predvsem zaradi dejavnosti, ki jih TIS doslej ni financirala: varstvo učencev, ki se vozijo, interesne dejavnosti, knjižnice, prehrana "čencev, osnovnošolsko izobraževanje odraslih, amortizacija v vzgojnovarstvenem zavodu in investicijsko vzdrževanje šol. Za uresničitev enotnega programa bomo po predvideni stopnji s.29% zbrali j2 lastnih virov 12 solidarnosti bi potrebovali SKUPAJ 5,500.000 1,194.443 6,694.443 PODATKI O ŠOLAH: V šolskem letu 1973/74 je na vseh šolah v občini 44 oddelkov s '086 učenci: Število oddelkov 29 15 44 Podružnične šole Rovte, Laze Hotedršica Šola šola Dol. Logatec šola Gor. Logatec SKUPAJ Glasbena šola Na šolah je zaposlenih 49 učiteljev: 28 s srednjo, 17 z višjo in 2 visoko izobrazbo. Število učencev 724 362 1086 63 OBČINSKI PRORAČUN V LETU 1974 Nov sistem združevanja sredstev za splošno in skupno porabo v letu 1974 se bo odražal tudi v občinskem proračunu. Prenos zadev in sredstev na posamezne samoupravne interesne skupnosti je pravzaprav čiščenje proračuna. Zato bodo tudi dohodki proračuna oblikovani nekoliko drugače kot v minulem obdobju. Proračun se bo financiral iz priliva davkov na osebne dohodke, davka na skupni dohodek občanov, davka na promet blaga in premoženja ter taks. V celoti se ukinja stabilizacijski davek na skupni dohodek občanov in dodatni davek na posest osebnih avtomobilov. Nov dohodek proračuna je republiški davek od obrti, od intelektualnih storitev in republiški davek na promet alkoholnih pijač. TAKO REPUBLIKA KOT OB ClNA SO UKINILE DAVEK NA PRODAJO BREZALKOHOLNIH PIJAČ. V letu 1974 se ukinja tudi stopnja davka na dohodek iz delovnega razmerja. Na osnovi teh sprememb predvidevamo, da bodo izvirni dohodki proračuna občine Logatec za leto 1974 6,580.000 dinarjev. V poprečju je v Sloveniji predviden porast proračunske porabe za 16,4 % v primerjavi z letom 1973. Lastni proračunski dohodki občine Logatec 1,336.636 Realizacija 1973 1. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja 2. Davki iz osebnega dohodka od kmetijskih dejavnosti 3. Davki iz osebnega dohodka samostoj. opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti 4. Davki iz skupnega dohodka občanov DAVKI IZ DOHODKA (1-4) 5. Davki od prometa blaga in storitev 6. Davki na premoženje 7. Takse 8. Ostali dohodki TEKOČI DOHODKI SKUPAJ (1-8) Plan 1974 113.217 310.000 155.430 1,522.000 93.451 1,698.734 2,665.699 1,318.284 209.242 140.469 88.000 1,920.000 3,100.000 1,200.000 220.000 140.000 6,032.428 6,580.000 Program skupnosti za zaposlovanje PPOGRAM SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 399.100 poklicno usmerjanje 1 4,337.000 denar.nadomestila in zdr z av. nezaposlenih__ 300.000 štipendiranje 1 302.750 ostala pomoč nezaposlenim Podoba obrnjenega lijaka nazorno kaže, kako se porabljajo sredstva iz prispevka za zaposlovanje. Sredstva, ki so napisana na lijaku (5,773.100 din), so sredstva, ki jih bomo v letu 1974 porabili za stroške, ki nastajajo pri delu, za zakonske obveznosti in za osebne dohodke. Iz lijaka pa iztekajo sredstva, obogatena z našim delom. Denar, ki se izteka v strokovno izobraževanje, uporabljajo delovne organizacije za usposabljanje novih delavcev. Tudi delavcem, ki se usposabljajo za novo delo, denarno pomagamo, če nimajo v času usposabljanja drugih sredstev za preživljanje. Da bi bilo tako usposabljanje čim bolj uspešno, naši strokovni delavci brezplačno pomagajo pri organizaciji strokovnega usposabljanja, sprejemu in pripravi delavcev. Različni so vzroki, ki lahko kateregakoli delavca brez njegove volje ali krivde pripeljejo med začasno nezaposlene. Vse naše strokovne službe si prizadevajo, da je ta čas začasne nezaposlenosti čim krajši in da je tudi v tem času delavcu zagotovljena socialna varnost. Socialno varnost začasno ne/.apo slenih omogočajo sredstva za denarno nadomestilo in zdravstveno zavarovanje. Sredstva za drugo pomoč začasno nezaposlenim so namenjena za zadovoljitev njihovih osnovnih potreb (prehrano in prenočišče) pa tudi za to, da omogočijo čimhitrejšo ponovno zaposlitev: za plačilo zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo in za prevozne in selitvene stroške ob zaposlitvi v drugem kraju. Vsako leto zapusti osnovne šole na našem področju 6 do 7 tisoč učencev, gimnazije pa 1300 dijakov. Vsi ti se morajo odločiti za določeno področje dela in poklicno usposabljanje. Odločitev mora biti taka, da bodo pri delu uspešni in zadovoljni Vsi smo se nekoč znašli pred to odločitvijo, zato vemo, kako je tudi za naše otroke težavna. Lahko pa trdimo, da je iz leta v leto težja, saj je iz leta v leto več različnih možnosti, med katerimi morajo izbirati učenci in dijaku Da bi jim to izbiro olajšali, jim posredujemo potrebne informacije o šolah in poklicih ter o njihovih možnostih. Tistim, ki se po takem informiranju še ne morejo od- ločiti, nudimo posebno pomoč s svetovalnim delom (poklicno usmerjanje). Da bi omogočili uresničitev poklicne odločitve, dajemo štipendije tudi tistim 3,160.550 strokovno izobraževanje učencem in dijakom, ki jim starši ne bi mogli omogočiti daljšega šolanja. V tekočem letu bomo lahko ob večjih sredstvih svojo po- klicno svetovalno pomoč še bolj razširili tudi na delavce, ki se bodo morali zaradi nove tehnologije strokovno usposobiti ali preusmeriti. število začasno nezaposlenih in oblike za zagotovitev njihove 'socialno varnosti število učencev in dijakov,vključenih v različne oblike poklicnega svetovanja in informiranja cot-< O > •z m *< o • K (c p- n < KJ 55 Cd (5 h 1 O 1.1 :- r ( m v j < M ■ ■ l ■ :■ "- • i : - O SE • O *C M K o H > 5 .j f, C" Q000 7000 6000 5.000 4000 3000 2000 1000 0 t-* r-i ►H o ►J O co N o in X ►» o t-H M p. ■■■ r i tn > < ; - as M h". S K i i ■ i i i t-i M ' ■ t) ' «r to t ■ ►s O M . :- P in i. • i M i K t i •■: l.i '.' ■r. i i 1 SO '" p. ■ i r i,i o :- :- V tekstu so prikazana pod- jemo po številčnosti najpo- enot odpade na delavca ozi-ročja in subjekti našega dela. V membnejše podatke. Ti podatki roma strokovnega delavca skup-spodnji preglednici pa prikazu- so prikazani po tem, koliko nosti. v akunnosti zaooslenih delavcev 7o od te»?a 4o strokovnih delavcev enote del.organizacije zanoaleni nezaposleni strokovno izobr. šole učenci in dijaki posebna pomoč Število enot 2500 222000 6000 3000 14o 8000 4500 enot na delavca 35 3200 85 42 2 114 64 enot na strok.del 62 5550 150 , 75 3 200 112 Obrazložitev programa o izhodiščih, osnovah in merilih za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1974 Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je v letu 1973 izplačevala pokojnine 190.000 upokojencem. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so skoraj v celoti določene z zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in republiškim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Statut skupnosti te pravice le konkretizira. Po finančnem učinku povzročajo 99% vseh izdatkov pravice, ki jih daje zvezni zakon. V letu 1973 je skupnost za kritje vseh pravic in z njimi povezanih stroškov porabila 3.708 milijonov dinarjev in izplačala pokojnine uživalcem v Poprečni višini 1.335 din. Čeprav je bil poprečni osebni dohodek zaposlenih v SR Sloveniji za 16 % višji od tistega, ki je veljal za SFRJ, so bile starostne pokojnine v SR Sloveniji ni jfe od poprečnih jugoslovanskih. Vendar smo še te le s težavo izplačevali, saj mora skupnost že tri leta poslovati z dohodki, ki so nižji kot izdatki. Zato je v oktobru 1973 porabila vse rezerve, nima več lastnih obratnih sredstev in so se pokojnine izplačevale izključno iz bančnih kreditov. Na ta način odvzema skupnost gospodarstvu vsak mesec nekaj 100 milijonov dinarjev kreditnih sredstev; v oktobru lani je znašal kredit 330 milijonov dinarjev. Ker je v zadnjih treh mesecih leta 1973 veljala stopnja prispevka zavarovancev 14,7%, je bilo možno oblikovati obratna sredstva v taki višini, da smo v januarju 1974 izplačevali Pokojnine ob znatno manjšem bančnem kreditu. V naši republiki pride na 3,4 aktivne zavarovance en upokojenec V Podobnem položaju je še Hrvaška, ki pa ima bistveno večje prispevne stopnje. Z dohodki pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu 1974 je treba zagotoviti: - kritje tekočih obveznosti v skladu s predpisi; - kritje primanjkljaja iz leta 1973; - dopolnitev poslovne rezerve za obratna sredstva, da bo zagotovljeno redno izplačevanje dajatev le ob delnem najemanju bančnih kreditov. 4,5 797,0 446,5 46,1 70,4 61,8 3.708.3 OCENA OBVEZNOSTI IN NJIHOVEGA KRITJA TER IZRAČUN POTREBNIH PRISPEVNIH STOPENJ ZA LETO 1974 (Po izhodiščih zavoda SRS za planiranje in usklajeno na koordinacijah IS. Izračunano po sestanku predstavnikov podpisnic družbenega dogovora 9. 11. .1973) OCENA REALIZACIJE IZDATKOV V LETU 1973 - Denarne dajatve I-IX 2.282,0 - Povečanje števila upokojencev X-X1I ocena: 1110 x 1335 x 3 (4,2 % prirast.) - denarne dajatve X-XII brez povečanja števila upokojencev (IX = 259 x 3,1) 3.083,5 - prispevki 14,48 od denarnih dajatev - prispev. za rekreacijo upokojencev - rehabilitacija - stroški za izvajanje Skupaj izdatki: OCENA REALIZACIJE DOHODKOV ZA LETO 1973 - Pod predpostavko, da se bo masa OD v letu 1973 povečala za 20 % (23.184) v primerjavi z letom 1972 in da bo sklad realiziral prispevek zavarovancev v obdobju I- IX po stopnji 12,7 % in za čas X XII po stopnji 14,7 %, bo znašal prispevek zavarovancev - prispevek za nesreče pri delu in za zavarovalno dobo s povečanjem - povračila republike in federacije - drugi dohodki Skupaj dohodki Skupaj izdatki - predvideni deficit v letu 1973 OCENA TEKOČIH OBVEZNOSTI ZA LETO 1974 - Denarne dajatve v letu 1973 - denarne dajatve za povečanje števila upokojencev za 4,3% (3.083x4,3/100) - valorizacija za 16,3 - alikvotni del pokojnin (za upokojene delavce, ki so delali v SRS, pokojnino pa so prejeli v eni od drugih republik) Skupaj denarne dajatve 3.763,7 - prispevki 15,17 od denarnih dajatev 8,92 + 4,0 + 1,85 + 0,4 - prispevek za rekreacijo upokojencev (povečanje za 20.6 %) - rehabilitacija (135 "/,) - stroški izvajanja (izvajanje 120 %, obresti 306 %) Skupaj SKUPNE OBVEZNOSTI SKLADA ZA LETO 1974 - Tekoče obveznosti - Kritje primanjkljaja i/, leta 1973 Dopolnitev poslovne rezerve za obratna sredstva Skupaj obveznosti DOHODKI - prispevek za primer nesreče pri delu po stopnji 0,72 v letu 1974 - prispevek za zavarovalno dobo s povečanjem po poprečni stopnji 0,26 '7, v letu 1974 - povračilo federacije (valorizacija 16,3 in 4,3 prirasta) - povračilo republike (valorizacija 16,3 in 4,3 prirasta) - alikvotni del pokojnin, ki ga dobimo od drugih republik - drugi dohodki Skupaj PRISPEVEK ZAVAROVANCEV - predvideni bruto OD za leto 1974 27.534,4 mio - prispev. stopnja zavarovancev 14,06% Skupaj dohodki: Opomba: Za pokojninsko invalidsko zavarovanje je predvidena stopnja 13,37 od bruto OD in 2,77 na dohodek TOZD 3.107,7 96,6 471,0 10,2 3.685,8 3.708,3 22,5 3.083.5 132,6 502.6 45,0 571,7 55.6 95.0 73,1 4.559,0 4.559,0 22 5 152,9 4.734,4 198.2 71,6 488,8 82.5 17,3 5,0 863,4 4.734,4 Načrt dela telesnokulturne skupnosti Slovenije in temeljne telesnokulturne skupnosti Logatec za leto 1974 s finančno kvantifikacijo in obrazložitvijo Že na začetku je treba povedati, da so samoupravne interesne skupnosti na področju telesne kulture (TKS) formirane v občinah, kjer je ustanovljenih skupno 58 skupnosti, razen tega pa deluje tudi telesno-kulturna skupnost Slovenije (RTKS), ustanovljena s samoupravnim sporazumom vseh temeljnih skupnosti (TTKS). Nove oblike dela in organiziranosti v telesni kulturi se razvijajo v skladu z ustavnimi spremembami, stališči predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL, sekretariata CK ZKS o telesni kulturi in v skladu z resolucijo o dolgoročnem razvoju SR Slovenije ter srednjeročnim programom razvoja SR Slovenije. Stanje v telesni kulturi v SR Sloveniji ni zadovoljivo, tako da je mogoče ugotoviti sprotno zaostajanje tega področja družbene dejavnosti za splošnim družbenim razvojem pa tudi za telesnokulturno dejavnostjo v drugih republikah in pokrajinah in posebej za dosežki te dejavnosti v svetu. Več vzrokov pogojuje tako stanje, med najpomembnejšimi pa bi lahko navedli zlasti neustrezno družbeno vrednotenje, v preteklosti nedorečen koncept razvoja, pomanjkanje strokovnih delavcev in objektov, nerazvito znanstveno-raziskovalno dejavnost in še posebej neurejeno financiranje. Novoustanovljene temeljne telesnokulturne skupnosti (v nadaljnjem besedilu TTKS) in republiška telesno-kulturna skupnost (v nadaljnjem besedilu RTKS) morajo kot svojo glavno nalogo uresničiti - seveda postopoma — osnovno programsko stališče, „da mora postati telesna kultura resnična potreba in uresničljiva pravica vseh ljudi v naši republiki". Z ustanavljanjem TKS se začenjajo uresničevati sprejeta stališča o telesni kulturi kot pomembnem področju družbenega življenja. TKS bodo skrbele za uresničevanje družbene vloge telesne kulture, za povezovanje le-te z drugimi dejavnostmi življenja, za medsebojno usklajevanje interesov ter oblikovanje in uresničevanje razvojnih načrtov ter še zlasti za uveljavljanje samoupravnih odnosov na področju telesne kulture. Odločilen korak pa pomeni ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti, ki bodo zagotovile samoupravno povezanost z delovnimi ljudmi v TOZD in v krajevnih skupnostih ter uveljavitev samoupravnih odnosov v telesni kulturi sami. Naša temeljna prizadevanja v letu 1974 in prihodnjih letih bodo veljala temu, da pritegnemo čim več prebivalstva v različne redne oblike telesno-kulturnih dejavnosti. Že v letu 1974 bi morali vključenost povečati vsaj za 5 % (s 15 % na 20%). Pri tem bo treba posebno pozornost posvečati zaposlenim (sedaj le 5 % vključenih), ženskam, kmetijskim proizvajalcem in upokojencem. Ob tem pa bomo največje napore vlagali tudi v telesnokulturno dejavnost predšolske in šolske mladine. Izredno zaskrbljujoče stanje - skoraj 50 % šoloobveznih otrok ima vsaj eno hibo, kakih 70 % otrok še vedno ne zna plavati, visok je odstotek tistih, ki niso sposobni služiti kadrovskega roka itd. - moramo začeti popravljati že v letu 1974. Prav tako moramo odpravljati socialno razlikovanje, ki se kaže tudi v različnih možnostih ljudi, da bi se redno ukvarjali s telesnokulturnimi dejavnostmi. Nekatere osnovne naloge telesnokulturne skupnosti: a) Telesnokulturna dejavnost predšolskih otrok (vzgojno varstvene ustanove in telesnokulturne organizacije); b) Telesnokulturna dejavnost učencev v osnovni šoli (redna telesna vzgoja, šolska športna društva, telesnokulturne organizacije); c) Telesnokulturna dejavnost na srednjih in visokih šolah (redna telesna vzgoja, šolska športna društva, telesnokulturne organizacije); d) Telesnokulturna dejavnost zaposlenih in drugih občanov (aktivnost v TOZD in OZD, v krajevnih skupnostih, rekreacijskih centrih, dnevna in tedenska rekreacija, letni oddih itd.); e) Razširjanje, posodoblja-nje in novogradnja telesnokul-turnih objektov in centrov — skupaj s TOZD, OZD, KS ter drugimi; f) Aktivnost vrhunskih športnikov; g) Organizacija množičnih tekmovanj, da bi v telesnokulturno življenje pritegnili čimveč novih občanov; n) Usposabljanje strokovnih in organizacijskih delavcev in ustrezno vrednotenje njihovega dela; i) Večja uveljavitev znan-stveno-raziskovalnega dela j) Priprave za splošni ljudski odpor in sodelovanje z JLA -skupaj s SLO; k) Razvijanje različnih oblik propagandne dejavnosti za obveščanje občanov nasploh, za sodelovanje v različnih množičnih oblikah dejavnosti; 1) Sodelovanje s telesnokulturnimi organizacijami drugih področij. V okviru tega načrta in njegove finančne kvantifikacije je potrebno zagotoviti možnost delovanja TTKS, RTKS, ZTKS in morebitnih drugih združenj telesne kulture. OSNOVE NOVEGA NAČINA FINANCIRANJA Dosedanje financiranje te-lesnokulturnih dejavnosti na ravni republike je potekalo iz najrazličnejših virov - proračuni (občine, republika, federacija), športna napoved in loto, delovne organizacije (kot pomoč ali ekonomska propaganda), lastni dohodki (članarina, vstopnina itd.). Proračunska sredstva so predstavljala približno tretjino sredstev. V preteklosti so bile mnoge akcije in dejavnosti prav zaradi pomanjkanja sredstev zanemarjene ali zapostavljene. Nov način financiranja - z družbenim dogovorom do samoupravnih sporazumov - naj bi zagotovil samoupravnim interesnim skupnostim - med njimi tudi te-lesnokulturnim - potrebna sredstva za delovanje in razvoj, seveda v skladu z možnostmi gospodarstva in povečanjem narodnega dohodka, ki naj bi znašala po oceni republiškega iniciativnega odbora v letu 1974 145,600.000 dinarjev. Skupna vsota 145,600.000 dinarjev naj bi bila razdeljena takole: 115,600.000 dinarjev ali približno 80% za TTKS, 25,000.000 dinarjev ali približno 17% za RTKS in 1. Povečanje množičnosti 2. Strokovni in organizacijski delavci v osnovnih organizac, 3. Objekti, oprema, rekviziti 4. Šport 5. Delovanje TTKS 5,000.000 dinarjev ali približno 3 % za sofinanciranje programa na zvezni in mednarodni ravni. Za TTKS je predvidena naslednja razdelitev sredstev: 25,600.000 18,000.000 42,000.000 20,000.000 10,000.000 115,600.000 Na ravni RTKS je bila predvidena naslednja globalna razdelitev sredstev: 1. Akcije za povečanje množičnosti 2. Kakovostni in vrhunski šport 3. Strokovno in raziskovalno delo 4. Propaganda in založništvo 5. Solidarnostna sredstva z ŠŠD 6. Naložbe 7. Delo RTKS in republiških organ. 8. Participacija k dogovorjenemu programu na zvezni in mednarodni ravni 9. Razno 3,350.000 5,800.000 1,850.000 1.480.000 4,450.000 3,145.000 3,925.000 5,000.000 1,000.000 30,000.000 PROGRAM TEMELJNE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI LOGATEC ZA LETO 1974 Vsebinski globalni plan s finančno kvantifikacijo izhaja iz razvojnega programa v telesne kulture v občini s stališča dejanskih potreb, oziroma predvidene startne osnove - 0,53 % prispevne stopnje od brutto osebnih dohodkov prebivalstva občine. V novembru 1973. leta je bila ustanovljena temeljna telesnokulturna skupnost, ki se je vključila v izvajanje stališč izvršnega biroja predsedstva ZKJ o idejnih in političnih vprašanjih s področja telesne kulture. Telesna kultura se bo v občini razvijala na amaterskih načelih z vključevanjem v aktivnost kar največjega možnega števila otrok, delavske in krneč investicijami), akcije učenja plavanja in smučanja, izvenšolska telesna vzgoja v šolskih športnih društvih, športne šole, telesna vzgoja s predšolskimi otroki in drugo. Zato bo odslej realizacija finančnih načrtov društev in klubov ter drugih organizacij odvisna od predloženih vsebinskih, finančnih, globalnih in podrobnih programov vseh te-lesnokulturnih dejavnikov v občini. Vzporedno z napori za množičnost v telesni kulturi si bo TTKS prizadevala razvijati tudi tekmovalni šport, da bi tako dostojno zastopali naše vrhunske dosežke doma in drugje. Ker telesna kultura ni več izvzeta iz našega samoupravnega socialističnega sistema, vnaša tudi financiranje nove kvalitete na telesnokulturno področje, kar pa zahteva predvsem od sredno tisti, ki sredstva ustvarjajo in jih v ta namen izločajo. Za uresničitev navedenih in drugih nalog so potrebni objekti, naprave, strokovni profesionalni in amaterski delavci, pogodbeno-honorarni tehnični prenos salda dotacija SOB Logatec dotacija delovnih organizacij (KL1) dohodki od tombole drugi dohodki Skupaj Od tega je bilo plačano 64.000 din za stroške tombole in za druge stroške. Nov način financiranja - z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom med delovnimi organizacijami in telesnokulturno skupnostjo — predvideva 0,76 % prispevno stopnjo od neto osebnega dohodka občanov Logatca (0,53 % prispevna stopnja od bruto OD občanov). TTKS Logatec bo pri predvidenih 72.270.000 din neto osebnih dohodkov formirala finančni fond v znesku 550.000 din za 1974. leto. kadri pa tudi delavci v rednem delovnem razmerju. Dosedanje financiranje telesnokulturne dejavnosti v občini je potekalo iz naslednjih virov (obračun za zadnjih 20 mesecev): UTEMELJITEV FINANČNIH POSTAVK TTKS LOGATEC ZA LETO 1974 16.800 din 155.000 din 29.800 din 200.000 din 1.700 din 403.300 din Postavka 3: Vzdrževanje objektov in naprav, obnovitvena dela na objektih in napravah, dograditev in gradnja novih naprav -96.000 din. Postavka 4: Akcije masivnega športa (množična tekmovanja, množično smučanje, plavanje, taborjenje, planinarjenje), manifestacije, jubilejni nastopi in drugo - 72.0000. Postavka 5: Tekmovanje društev in klubov, posameznikov in moštev, vrhunskih športnih ekip v obstoječih tekmovalnih sistemih, v občinskem, regionalnem in republiškem merilu ter tekmovalne prireditve 64.600 din. števila otrok, delavske in krneč- kar pa zanicva p.Cuv>c„ ~ ke mladine, študentov ter de- ločne spremembe v miselnosti lovnih ljudi in ostalih občanov, organizatorjev telesne kulture Telesnovzgojno delo z delov- in športa ter spremembe v vse- nimi ljudmi, otroki in mladino bini dela v organ.zacnah. Postavka 1. Prispevek TTKS Logatec tc-lesnokulturni skupnosti SR Slovenije je predviden v višini 114.000 din. Telesnokulturne skupnosti v SR Sloveniji so podpisnice samoupravnega sporazuma z TKS SR Slovenije, prav tako tudi TTKS Logatec. Postavka 2: Funkcionalni izdatki TTKS, izvršnega odbora, komisij, klubov 25.700 din. Postavka 6: Nagrajevanje kadrov; amaterski in profesionalni kadri, iz-obra eVanje in štipendiranje strokovnih kadrov, seminarji, tečaji, predavanja, razstave, nagrajevanje kvalificiranih strokovnih kadrov 52.000 din. Postavka 7 Oprema 117.100 din. Postavka 8 m rekviziti Nerazporejeni stroški - 8.600 din. bo potekalo v telesnokulturnih organizacijah. Usmerjali ga bodo strokovni odbori pri izvršnem odboru TTKS z usposobljenimi kadri za različna področja, kot so množična rekreacija, tekmovanja in nastopi zdravstveno varstvo, skrb za objekte in naprave (vključno z V novih razmerah družbene organiziranosti telesne kulture se bodo razvijali in krepili resnični samoupravni odnosi, ki že temelje na osnovi delegatskega sistema, kar pomeni, da bodo morali odločati o nadaljnjem razvoju telesne kulture in športa ter vrhunskega športa nepo- Rekapitulacija. Postavka 1 Obvezen prispevek TTKS Postavka 2 Funkcionalni izdatki TTKS Postavka 3 Vzdrževanje objektov TTKS Postavka 4 Akcije masovnega športa Postavka 5 Tekmovanja Postavka 6 Kadri in nagrajevanje Postavka 7 Oprema in rekviziti Postavka 8 Nerazporejeno Skupaj 0,53 7' prispevek od bruto OD 114.000 din 25.700 din 96.000 din 72.000 din 64.600 din 52 117.1 .000 din 00 din 8.600 din 550.000 din PROGRAM RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA LETO 1974 1. Razmere na področju raziskovalne dejavnosti v zadnjem obdobju niso zadovoljive; sredstva, ki jih v Sloveniji namenjamo raziskovalnemu delu, naraščajo prepočasi in njihov delež v družbenem bruto produktu se razmeroma hitro zmanjšuje. V letu 1970 so predstavljala še 1,30 % družbenega bruto produkta, v letu 1971 še 1,24 % in v letu 1972 le 1,17% medtem ko se je v gospodarsko razvitih državah to razmerje ustalilo nekje med 2,5 in 3 %. Zaradi sicer počasnega naraščanja števila raziskovalcev padajo tudi sredstva na vsakega posameznega raziskovalca, kar znižuje kvaliteto in s tem zmanjšuje družbeno učinkovitost tega dela. Mnoge raziskovalne organizacije so zaradi tega prisiljene usmerjati svoje raziskovalne programe proč od vsakdanjih družbenih problemov, saj so teoretične raziskave bistveno cenejše. Posledice so razmeroma hude in predvsem dolgotrajne: zaradi premajhnega priliva mladih raziskovalcev je začela poprečna starost slovenskih raziskovalcev naglo naraščati, hkrati pa lahko v zadnjem obdobju opazimo negativno selekcijo: najboljši odhajajo v inozemstvo ali na druga, bolje plačana področja, kjer imajo bol;še možnosti za svoje delo. 2. Raziskovalna skupnost danes financira le približno 25 % vsega raziskovalnega dela v Sloveniji, preostalih 75 % pa financirajo neposredni uporabniki, predvsem gospodarske organizacije. Zato skupnost s svojimi sredstvi seveda ne more odločilno vplivati na razmere, lahko pa s smotrno politiko financiranja nekatere izmed teh negativnih pojavov omili. Prav zaradi tega je RSS posebej skrbno pripravila svoj program za tekoče leto. Pretežen del sredstev je namenila raziskavam tistih centralnih problemov (raziskave našega ekonomskega sistema, raziskave v zvezi z varstvom in zaščito okolja v Sloveniji), ki bodo že v bližnji prihodnosti predstavljali temeljna vprašanja našega razvoja (ključni projekti). Hkrati pa je RSS še v letu 1973 uspela, da se je v sleherni izmed 6 selekcij v sodelovanju z neposrednimi uporabniki izoblikoval prioritetni program raziskav za prihodnje obdobje, tako da so dobile prednost tiste raziskave in smeri, ki so usklajene s srednjeročnim in dolgoročnim načrtom razvoja Slovenije, ki iz njega izhajajo in hkrati rešujejo osnovne razvojne probleme na posameznih področjih. Take prednostne smeri so predvsem vprašanja policentričnega razvoja Slovenije, vprašanje socialne politike, energetike in novih virov energije, vprašanje zdrave prehrane, komunikacij in avtomatizacije. Vse te prednostne smeri so organizirane tako, da predstavljajo kompleksen pristop k štirim osnovnim ciljem, ki jih je skupščina postavila za leto 1974 in prihodnje obdobje : — nadaljnjemu razvoju samoupravnega sistema znotraj splošnega družbenega razvoja in nacionalne kulture posebej; — razvoju materialne osnove družbenega dogajanja predvsem z razvojem in uporabo tehnologije in tehnoloških postopkov; — ohranitvi in izboljšanju zdravja in drugih življenjskih razmer (zdrava prehrana, zdravo okolje itd.); — racionalizaciji proizvodnih in upravljavskih procesov. Za realizacijo programa je predvideno 206,9 milj. din oziroma stopnja 2,13 od dohodka TOZD. 3. S tem svojim programom se RSS prvič približuje zahtevi, da raziskav ne izbirajo raziskovalci po svoji presoji, temveč da le-te izhajajo iz stvarnih družbenih problemov in pomenijo pomemben, ponekod celo odločujoč prispevek k njihovemu razreševanju. Taka usmeritev vodi v povezavo raziskovalnega področja z gospodarsko in drugo družbeno prakso in bo omogočila neposrednejšo uporabo in uveljavljanje raziskovalnih dosežkov. Nedvomno bo v prihodnosti vplivala tudi na sistem financiranja raziskovalnega dela in na proces pomlajevanja raziskovalnega kadra. Do takrat pa bo morala RSS te probleme spremljati s posebno pozornostjo in jih razreševati z ustreznimi ukrepi. Zato je razumljivo, da je v programu za leto 1974 posebej poudarjen pomen vzgoje raziskovalnega naraščaja in opremljanja raziskovalnih delovnih mest. Nova organizacija interesnih skupnosti, katere bistvo je na raziskovalnem področju neposredna delovna povezava ustvarjalcev znanja z njegovimi uporabniki, bo tako predstavljala le širši organizacijski okvir usmeritve, ki se je v RSS že začela uveljavljati in je s programom za leto 1974 jasno začrtana. Seveda pa realizacija tega programa ni odvisna samo od zagotovitve potrebnih sredstev, temveč predvsem od spoznanja vseh, ki družbeni razvoj usmerjajo, da raziskovalna dejavnost danes ni samo neposredna proizvajalna sila, temveč osrednji dejavnik celotnega razvoja. Na zadnji seji upravnega odbora ZRVS sredi februarja je tekla razprava o finančnem in delovnem programu združenja. Za uresničitev celotnega programa bo združenje potrebovalo 19.500 din. Program združenja pa je obvezen, zato mora biti tudi skrb za zagotovitev sredstev zadeva vseh družbenopolitičnih dejavnikov v občini. Učno-vzgojnega programa naj bi bila poslej vse bolj deležna tudi mladina, ki jo je treba prek komisije za delo z mladimi vključevati v akcije za krepitev obrambne sposobnosti Delovni program združenja rezervnih vojaških starešin Logatec naše domovine. Člani upravnega odbora ZRVS so poudarjali zlasti pomen strelstva in strelskih tekmovanj, ki so za mlade zelo privlačna; strel-stvo naj bi spodbujali že v šolskih klopeh, ga razvijali med odraslimi, pritegniti pa bi morali tudi čimveč žensk. Redni obvezni učno-vzgojni program bo zajel več tem: Predavanje: Okupa' cijski sistem v sodobnih pogojih s filmom Orientacijski pohod — streljanje s PAP 7,62 Predavanje: Kombinirano delovanje bataljona - odreda v sovražnikovem zaledju Praktično reševanje taktične naloge o delovanju bataljona v sovražnikovem zaledju m/Š VZORČNI OSNUTEK (za TOZD, smiselno ga lahko uporabijo tudi druge delovne skupnosti) Na osnovi določil Ustave SR Slovenije, Zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter v skladu z Zakonom o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register sprejemajo delavci TOZD................................................. zbrani na svojem zboru dne..............................1974 tale: Začasni statutarni sklep 1. člen S tem statutarnim sklepom se ureja oblikovanje delegacije, število njenih članov in sestava, način izvolitve in odpoklica. 2. člen Delavci TOZD oblikujejo svojo delegacijo zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Delegacija šteje...............članov. Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni sestavi TOZD. 3. člen Delavci TOZD volijo člane svoje delegacije neposredno in s tajnim glasovanjem. Za člana delegacije je izvoljen delegat, ki dobi večino glasov vseh delavcev v TOZD. Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, so izvoljeni tisti izmed kandidatov, ki so dobili največ glasov. Podrobneje so volitve delegacije opredeljene v zakonu o volitvah. Delavci TOZD lahko odpokličejo delegacijo kot celoto oziroma posameznega člana na način, ki je določen v zakonu o volitvah. 4. člen Kandidiranje za člane delegacij se izvede na osnovi določil zakona o volitvah delegacij. Glede drugih kandidacijskih in predkandidacijskih postopkov se delavci TOZD ravnajo po volilnem pravilniku, ki sta ga sprejela SZDL in zveza sindikatov. 5. člen Mandat članov delegacije traja 4 leta. Nihče ne more biti izvoljen za člana delegacije več kot dvakrat zapored. 6. člen V delegacijo TOZD ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje na vodilnih delovnih mestih v tej organizaciji, ki po ustavi ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja. 7. člen Delegacija se po izvolitvi konstituira tako, da določi vodjo delegacije, ki sklicuje seje delegacije, podpisuje pooblastila delegatom, skrbi za povezavo z delavskim svetom TOZD in tudi sicer organizira delovanje delegacije. 8. člen Člani delegacije morajo biti v stalni povezavi z delavci TOZD, ki so jih delegirali. Delegacija mora predložiti vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo interese delavcev v TOZD, v obravnavo delavskemu svetu TOZD pred obravnavo v zboru združenega dela občinske skupščine. Delavski svet je dolžan tako vprašanje obravnavati in s svojim stališčem seznaniti delegacijo. Prav tako morajo biti člani delegacije seznanjeni tudi z vsemi sklepi samoupravnih organov svoje TOZD. Če za obravnavo posameznega vprašanja iz dela občinske skupščine ni mogoče sklicati seje delavskega sveta, se delegacija o takem vprašanju posvetuje z izvršnim organom delavskega sveta. Delegati so dolžni v občinski skupščini zastopati sklepe, stališča, predloge samoupravnih organov svoje TOZD in se sporazumevati z drugimi delegati za skupna stališča. Če pride ob posameznem vprašanju do nesoglasja med delegacijo in samoupravnimi organi TOZD, se skliče zbor delavcev TOZD, ki sprejme stališče o tem vprašanju. 9. člen Delavski svet TOZD imenuje volilno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik, tajnik in en član ter njihovi namestniki. Volilna komisija: - opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev članov delegacije; - ugotavjja, ali je kandidatna lista za volitve članov delegacije v skladu z zakonom.; - imenuje volilne odbore na voliščih za volitve članov delegacije, opravlja inštruktažo teh odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo; - ugotavlja izid glasovanja na volišču, ga razglaša ter daje poročilo o izidih volitev in glasovanja, - opravlja druge naloge, ki so določene z zakonom. 10. člen Funkcijo delegacije za organe samoupravnih interesnih skupnosti opravlja delavski svet TOZD. Pri tem ravna v skladu z ustreznim zakonom in v skladu z dogovori o ustanovitvi interesne skupnosti ter o konstituiranju njenih organov. Delegat iz prejšnjega odstavka je lahko član delavskega sveta ali drug delavec TOZD. 11. člen Ta začasni statutarni sklep so sprejeli delavci TOZD ...............na svojem zboru in velja takoj. Predsednik delavskega sveta Obrazložitev Glede na Ustavo SFRJ in Ustavo SR Slovenije ter Zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti je treba s statutarnimi akti TOZD in drugih delovnih skupnosti urediti vprašanja, ki zadevajo volitve delegacij. Ocene pa tudi prve analize samoupravne zakonodaje kažejo, da statutarni akti TOZD tega področja večinoma sploh ne urejajo. V času, ki nam je preostal in do katerega je treba to problematiko statutarno urediti (zadnji rok je 5. marec 1974), ne moremo pričakovati, da bi vse TOZD sprejele nove oziroma vsaj dopolnjene statute. Zato predlagamo, da bi se ta vprašanja uredila z začasnimi statutarnimi sklepi. Da bi TOZD olajšali delo, predvsem pa pospešili to akcijo, smo pripravili vzorec začasnega statutarnega sklepa, s katerim je možno urediti to problematiko. Pri tem opozarjamo, da vzorec vsebuje le najnujnejća določila, medtem ko bodo TOZD oziroma druge delovne skupnosti v svojih statutih pozneje to problematiko širše in celoviteje uredile. Tako bo v statutih treba podrobneje opredeliti vsebinsko funkcijo delegacije glede na interese TOZD, pogoje za delo delegacije, odnose med delegacijo in organi delavske samouprave, pravice in dolžnosti članov delegacije in delegatov itd. Za TOZD oziroma delovne skupnosti, katerih delegacije se povezujejo v konference delegacij, je treba pripraviti sporazume, ki jih predvideva zakon. TOZD, ki vključujejo v svojo delegacijo tudi kmete, določijo njihov delež v strukturi delegacije. Organizacije združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja morajo določiti delež študentov oziroma dijakov v svoji delegaciji. Oblikovanje delegacije v delu TOZD, ki ni na območju občine, v kateri je sedet TOZD, se uredi z istim statutarnim sklepom. V TOZD oziroma delovni skupnosti, v kateri opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje, ni treba sprejeti tega statutarnega sklepa v taki obliki. V zakonu je določeno, da mora biti v delegaciji najmanj 5 članov; predlagamo, da bi to število določili v najmanjših delovnih skupnostih, sicer pa bi jih bilo 10 do 15. V osnutku je določeno, da morajo biti v delegaciji zastopani delavci iz vseh delov delovnega procesa in da mora delegacija ustrezati socialni sestavi TOZD. Ta ustavna zahteva pomeni, da je treba poprej obdelati strukturo delegacije glede na sestavo TOZD in zagotoviti delež posameznih vrst delavcev v delegaciji. Delegacija mora biti sestavljena tako, da je v njej zagotovljen prevladujoč razredni Interes delavcev TOZD. V osnutku tudi predvidevamo, da opravlja funkcijo delegacije za organe samoupravnih interesnih skupnosti delavski svet TOZD. Zdi se nam, da je taka rešitev najbolj smotrna, čeprav bi bile možne tudi druge rešitve, denimo: da opravlja tudi to funkcijo delegacija, o kateri govorimo v tem osnutku. Vzorčni osnutek in obrazložitev sta bila pripravljena v sektorju za organizacijo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V Ljubljani, 6. februarja 1974. Samoupravni sistem v praksi Sredi februarja je bil v mali dvorani Narodnega doma v Logatcu širši posvet za vse vodilne in vodstvene delavce, vodje delovnih skupin, predsednike in namestnike samoupravnih organov ter predsednike družbenopolitičnih organizacij v KLI Logatec. O samoupravnem sistemu je spregovoril Mitja Švab, direktor raziskovalnega centra za samoupravljanje pri republiškem svetu ZSS. Iz njegove uvodne razprave povzemamo nekatere najbolj zanimive ugotovitve. O ODLOČANJU Po letu 1950 ni bilo bistvenih razprav o delitvi dohodka. Materialna osnova je bila odtujena, možnosti za upravljanje pa minimalne. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela pa se nujno poraja način razmišljanja o gospodarjenju. Pri tem pogosto zasledimo mnenje, da je udeležba na sestanku samoupravnih organov zapravljanje časa, vendar tako ne misli niti kapitalistični podjetnik, ki se jasno zaveda, kako pomembno je odločanje. Zato bo treba jasno povedati, da delo delegatov ni nekaj, kar je izven gospodarjenja in izven rednega dela, temveč da ie odločanje nujni sestavni del naših produkcijskih odnosov. In kot je za vodilnega delavca normalno, da se udeležuje poslovnih sestankov med rednim delovnim časom, bo to v določeni meri nujno tudi za delegate. O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH Laže je govoriti o pravicah delavcev, teže pa je izpolnjevati dolžnosti. V sistemu samoupravljanja pa mora biti vzpostavljeno ravnovesje med pravicami in dolžnostmi. Kolikor pravic toliko dolžnosti, to nam mora biti vodilo, kajti v nasprotnem primeru preidemo v anarhijo. Tisto, o čemer smo se v procesu samoupravnega sporazumevanja dogovorili, moramo brezpogojno spoštovati. Nikjer pa ni rečeno, da dogovorov ne moremo več spremi- njati, če so se razmere v določenem obdobju spremenile. Težimo k temu, da bi predstavljalo samoupravljanje absoluten red in ne nered. V vsakem gospodarjenju, zlasti v našem, za katero so značilni elementi tržnega gospodarstva, pogosto pride do tveganja. Toda predno sprejmemo odločitev o tveganju, je potreben kolektivni dogovor. SEJE NAJ BODO RACIONALNE Iz analiz, ki jih je opravil center za proučevanje samoupravljanja pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije, je razvidno, da je bil za večino sej samoupravnih organov značilen izredno dolg dnevni red. Dnevni red sej vsebuje tudi do 13 točk, v takšnih razmerah pa seveda ni možno, da bi delavec, ki je že utrujen od svojega dela, še aktivno sledil razpravi in se zavestno odločal. Seje naj bi bile zaradi tega kratke, delegat pa naj bi prišel na sejo že z izoblikovanim mnenjem članov, ki jili zastopa. DELAVSKA KONTROLA IN NOTRANJA ARBITRAŽA Večkrat zasledimo mnenje, da je za vsako malenkost treba sklicati delavsko kontrolo. Kontrola naj bi bila pozorna predvsem na: — ekonomsko področje, področje medsebojnih razmerij in — samoupravno področje. Delavska kontrola naj bi torej predvsem gledala na to, kako upoštevamo samoupravne dogovore v vsakodnevni praksi. V primerih, ko se delegati ne morejo zaradi različnih mnenj skupin delavcev zediniti o sklepu, ki je potreben za nadaljnje poslovanje, naj razsodi notranja arbitraža. Obnovitev matične knjižnice in čitalnice v Dolnjem Logatcu Knjižnica v Dolnjem Logatcu deluje že od leta 1945, skupno ima sedaj 8300 knjig in kakih 690 aktivnih bralcev tudi naš glavni namen. Prepričan sem, da nam boste pri tem vsi še naprej radi in z razumevanjem pomagali. Zato tudi izrabljam priložnost in se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri izpolnitvi našega programa, predvsem pa: občinski skupščini, temeljni kulturni skupnosti, republiški kulturni skupnosti, narodni univerzitetni knjižnici, SZDL občine Logatec, občinskemu sindikalnemu svetu, KSP Logatec za pomoč pri obnovitvi knjižnice, inž. Janezu Jerini - za nesebično delo, članom sveta, knjižničarki Mariji Zeljko za 10 let neumornega dela, ter občanom in bralcem. Želim, da bi čim uspešneje prenesli knjige med naše bralce Sredi februarja je bila v prostorih obnovljene matične knjižnice in čitalnice v Dolnjem Logatcu slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki Temeljne kulturne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter gostje. O pomenu matične knjižnice je spregovoril predsednik knjižničnega sveta Pavle Jerina, ki je med drugim dejal: Namen današnjega srečanja je pravzaprav želja sveta matične knjižnice, da bi svojim mentorjem in širši skupnosti posredovali obračun dosedanjega dela, hkrati pa jih seznanili s sedanjim in bodočim programom dela. Knjižnica Logatec deluje že vse od leta 1945 dalje, medtem ko je naš svet prevzel delo na tem področju pred dobrima dvema letoma. Takrat je bil tudi sprejet naslednji program dela: obnovitev in ureditev knjižnice in čitalnice, izboljšanje kvalitete in kvantitete knjig in kot glavno povečanje števila bralcev. Mislim, da smo zgoraj navedeni program delno že izpolnili, saj je prostor knjižnice sicer skromno, a vendar v mejah možnosti funkcionalno obnovljen. Tudi število knjig vztrajno narašča. Tako imamo sedaj skupaj 8300 knjig, od tega po krajevnih knjižnicah: 1012 knjig 1000 knjig 400 knjig 5500 knjig Gorenji Logatec Hotcdršica Rovte Dolenji Logatec Tudi število bralcev se stalno povečuje; sedaj je že 690 aktivnih bralcev knjižnice, posebno Pa se odkar deluje čitalnica -povečuje število bralcev iz vrst mladine. V letu 1973 je bilo izposojenih 9000 knjig. Iz števila bralcev lahko povzamemo, da sposojeno knjigo prebereta doma vsaj dva občana. Iz tega sledi, da bere knjige naše knjižnice slaba tretjina prebivalcev naše občine. Vendar bo treba storiti še veliko, zato bo za bodoči program dela knjižnice značilno predvsem širjenje kroga bralcev; urediti in izboljšati Pa je seveda treba še prostore krajevnih knjižnic v Rovtah in Hotedršici ter odpreti novo krajevno knjižnico v Lazah. S tem bi bila dana možnost Vsem našim občanom, da lahko dobijo znanje, kulturo, pa tudi zabavo v knjigah, kar je končno SPET SO RAZSTAVLJALI LOGAŠKI SAMORASTNIKI Letošnji slovenski kulturni praznik smo počastili z dvema kulturnima manifestacijama: šoli v Gornjem Logatcu so se odprla nova vrata, v prijetni avli nove šole pa so v drugo razstavljali domači likovni samorastniki. Jože Gregorič je presenetil gledalce s slikovitimi intar-zijami, s katerimi je avtor izpričal veliko umetelnosti. Tilka Mueller, že znana slikarka s prve razstave v Dolenjem Logatcu, nadaljuje slikanje v olju, priteguje pa jo zlasti krajinska motivika. Matija Pečenik je ponovno razstavljal predvsem svoja domiselna tihožitja. Viki Premk išče svojo izraznost v lesu; rezbarstvu daje reliefno obeležje, ki deluje na gledalca s svojo veliko neposrednostjo. Janez Skrlj se je predstavil v temperi; z zanimivo raz-norodnostjo njegova dela pričajo o zavzetih poskusih iskanja likovnega izraza. Več kot samo likovni poskus je gotovo njegov Montmartre v megli. Janez Stempihar je pokazal največ občutka za slikanje in stilno občutenost v motivu iz Omišalja. Tone Rupnik-Storžev je prvič razstavil svoja dela v Gornjem Logatcu, čeprav že leta in leta neumorno dela: poskuša, išče in oblikuje s svojevrstnim zanosom, ki ga odlikuje svojskost motivov in barv, vsebinsko pa ujema v svoje slike motive, ki so čutno povezani s samorastniško dušo Storževa. Razstava je za nami - za nami je lepo doživetje, za nami je na poseben način izražena odzivnost v kulturi: in prav je, da ji odpiramo vsa pota v našem življenju. To ni le pogum, je uspeh, je pot h kulturi lepega. m/Š -- občane, kajti prepričan sem, da je prav knjiga tisti zvesti prijatelj in vodnik, ki ne daje opore samo posamezniku, temveč družbi kot celoti, ki spodbuja k pozitivnemu razvoju družbe in naroda. Svečanost je zaključil s svojim prispevkom logaški oktet, ki je iz svojega programa zapel tri pesmi. 1. do 2. III.: ameriški barvni zgodovinski spektakel „Crom-welT 2. do 3. III.: francoski barvni „Avantura je avantura" 6. III.: mehiška barvna drama „Bele rože za črno sestro" 8. do 10. III.: ameriška barvna avanturka „Sabata prihaja" 9. do 10.111.: angleški barvni zgodovinski film ,,Zima nekega leva" 13. III.: italijanski barvni vestem ,,Malory kot smrt" 15. do 17. III.: španska barvna melodrama „Zvezda varie-teja" 16. do 17. III.: ameriška barvna drama ,,Franzy" 20. III.: italijanska barvna komedija „Pridite na kavo" 22. do 24. III.: ameriška barvna avanturka „Grand Prix" 23. do 24. III.: italijansko-španski barvni western „Apokalipsa Joe" 27. III.: italijanska barvna erotična komedija „Homo ero-ticus" 29. do 31. III.: italijanski barvni western „Sartana, dolarji in menih" / 30. do 31. III.: ameriška barvna komedija „Amerikanec v Evropi" 3. IV.: mehiški barvni zgodovinski spektakel „La generala" 5. do 7. IV.: francoska barvna komedija „Kako skriti mrtveca" 6. do 7. IV.: ameriški barvni western „Crna karavana" 10. IV.: francoski barvni erotični Film „Ognjena ljubezen" Na podlagi 89. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, 3/73) je skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in št. 21/71), 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. zbora delovnih skupnosti 18. II. 1974. leta sprejela 29/72) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. SKLEP 0 RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA SOFINANCIRANJE GRADNJE IN OBNOVE OSNOVNIH ŠOL IN OBJEKTOV ZA OTROŠKO VARSTVO NA OBMOČJU OBČINE LOGATEC 1. člen Za območje občine Logatec se razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje gradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo, in sicer: 1. za osnovno šolo v Dolenjem Logatcu, 2. za obnovo starih osnovnih šol in 3. za gradnjo objektov za otroško varstvo. Skupna predračunska vrednost s projekti, z odkupi zemljišč in z opremo ter drugim znaša po današnjih cenah 9,000.000 dinarjev. S samoprispevkom občanov bo v petletnem obdobju predvidoma zbranih 4,230.000 dinarjev. 2. člen Referendum bo v nedeljo, 17. III. 1974. leta, od 7. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih bo določila občinska volilna komisija. 3. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku občine Logatec, pa tudi zaposleni občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in še niso vpisani v splošni volilni imenik. 4. člen Samoprispevek bi se uvedel za dobo 5 let, in sicer od 1. julija 1974 do 30. junija 1979, in bi ga plačevali zavezanci, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, in uživalci pokojnin v višini 1 % od neto osebnih dohodkov, nadomestil osebnega dohodka in od pokojnin; 2. občani, ki so zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, v višini 2 % od osnove za davek; 3. občani, ki so zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih in drugih negospodarskih dejavnosti v višini 1 7> od osnove za davek. Zavezanci iz 3. točke, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, pa bi plačali 10 % od odmerjenega davka. 5. člen Samoprispevek se ne bi plačeval od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, pokojnin iz naslova starostnega zavarovanja kmetov, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 6. člen Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, bi obračunaval in odtegoval samoprispevek izplačevalec dohodka oziroma pokojnine. Od drugih dohodkov, od katerih se plačuje samoprispevek, bi obračunaval samoprispevek za davčne zadeve pristojni občinski upravni organ. LOGAŠKE NOVICE - glasilo kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: dipl. inž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana Stirn. Slavka Loštrek, Olga Mihevc, inž. Miro Gantar. Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tehnična ureditev: ČZP Delavska enotnost, LJubljana, Dalmatinova 4. Tisk: CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Po pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 7. člen Za odmero pobiranja in izterjavo krajevnega samoprispevka bi se uporabljali predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov. 8. člen Denarna sredstva, ki bi se zbrala s samoprispevkom, so strogo namenska in se stekajo na poseben sklad skupščine občine Logatec ter se smejo uporabljati samo za financiranje programa iz 1. člena tega sklepa. S sredstvi iz prejšnjega odstavka bi upravljal upravni odbor sklada v skladu s programom iz 1. člena tega sklepa. Sklad ustanovi občina in ima svoj statut, s katerim se podrobneje ureja njegovo poslovanje. Člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Logatec. Upravni odbor sklada mora najmanj enkrat letno poročati o svojem delu občinski skupščini. Svoja poročila mora objavljati v krajevnem glasilu in na zborih volivcev. 9. člen Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno / glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo: SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC GLASOVNICA Referendum dne 17. 3. 1974 o uvedbi samoprispevka v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Logatec za dobo 5 let, in sicer od 1. julija 1974 do 30. junija 1979 glasujem ZA PROII Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA", če soglaša z uvedbo samoprispevka, oziroma obkroži besedo „PROTI", če z uvedbo samoprispevka ne soglaša. 10. člen O uvedbi samoprispevka sprejma skupščina občine Logatec odlok. 11. člen Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in zakona o volitvah odbornikov občinske skupščine. Postopek vodi in ugotovi rezultat glasovanja občinska volilna komisjja. 12. člen Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v občinskem proračunu za leto 1974. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LOGATEC Vinko HALOŽAN ^ Soglasna odločitev odbornikov Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo je soglasno sprejela skupščina občine Logatec na seji 18. februarja letos. Odborniki so pri tem opozorili na potrebo, da bi morale tudi delovne organizacije še naprej prispevati dopolnilni prispevek v višini 1,5 % na izplačila zaposle- nih. Občinska skupščina pa se je obvezala, da bo tudi v prihodnje prispevala dopolnilna sredstva v sklad za gradnjo in obnovo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. ml