Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 5. junija 1891.
Letnik XIX.
Katoliški shod v Gradcu.
Slovesno se je vršil katoliški shod štajerski v Gradca. Udeležba je bila obilna in sijajna. Nemci in Slovenci so si na podlagi katoliških načel podali bratovski roke za složno delovanje v skupni blagor. — Preobširno je poročilo, da bi je v celoti podajali cenjenim čitateljem, zato treba, da se omejimo le na najvažnejše razprave in govore.
Knezoškof graški, dr. Zwerger, je prvi govoril o dolžnostih, ki jih imajo dandanes katoličani. Med drugim je rekel:
.Dandanes ni dovolj, da le tožimo o slabih časih in nevarnostih za vero in o razdivjani mladini. Mnogi to store in menijo, da so že dovolj storili, ako se povrh še jeze, da drugi nič več ne stor& Toda za same tožbe ne smemo izgubiti nobenega trenotka.
Paziti moramo, da se vabilom ustavljamo in da preziramo dobiček, ki bi ga pridobili z lenivim ali na videz previdnim pohajkovanjem. Očitno in slovesno spoznavajmo pred Bogom in svetom, kar je Malatija izrazil s krasnimi besedami: »Ako tudi vsi narodi poslušajo veri sovražne ukaze kraljeve, ako bi tudi vsi odpadli od naše sv. vere, — jaz pa, jaz in moji sinovi, jaz in moji sorodniki, — mi bomo zvesti ostali svetemu verozakonu naših očetov. Gospod Bog bo z nami s svojo mogočno milostjo!"
Trudimo se, da tudi drnge pridobimo za svoje plemenite napore; iščimo jih, pozivljajmo, vnemajmo, zbirajmo jih! Ko bi imel kak narod same junake, ako bi pa ostali ločeni, premagal bi jih tudi zelo slab sovražnik.
Pripravljeni bodimo, trpeti rajši časno škodo, nego li Boga izgubiti in izneveriti se svojim dolžnostim.
Naposled se moramo tudi bojevati, da ohranimo svetinje in odvrnemo nevarnosti, toda ne slepo in nepremišljeno, ampak prav in s pravimi pripo-
močki, kakor zahtevata Bog in cerkev, kakor prav posebno neprestano in razmeram primerno naroča svetu papež v svojih mnogih prekrasnih okrožnicah.
To so naše dolžnosti, to je tudi namen in naloga katoliškemu shodu, to storiti in druge neprestano vzbujati, da se zavedajo svojih dolžnosti.
Drugi govornik je bil mariborski knezoškof dr. N a p o t n i k. Govoril je hvalospev jedinosti avstrijskih narodov na krščanski podlagi, kakor to od nas zahteva blagor katoliške cerkve in blagor Avstrije. Ta govor priobčimo v celoti. Tu le dostavimo besede, katere je spregovoril dr. Srne c o govoru mil. knezoškofa dr. Napotnika: Včeraj ste poslušali našega prečastitega knezoškofa, v gorečih besedah poudarjal je krščansko ljubezen in neomah-Ijivo zvestobo cesarju in državi. — Naš knezoškof je najbolj spoštovani mož na celem Spodnjem Štajerskem, besede njegove brali bodo po vsem slovenskem Štajerju, in v najbolj zakotni koči navdajale bodo Slovence z navdušenjem in s hvaležnostjo do našega prevzvišenega zastopnika ... tak duh — namreč krščanski in patrijotični prešinja vse naše ljudstvo.
Prva seja vršila se je torej posebno veličastno. — Predno nadaljujemo poročilo, omenimo zopet nekaterih resolucij, sklenjenih na katoliškem shodu.
I. Oddelek: Politika.
G. Časniki.
1.	Drugi štajerski katoliški shod jemlje z zadovoljstvom na znanje, kako lepo se razvijajo katoliška politična društva in njih zavodi v škofijah sekovski in lavantinski. Izreka svoje veselje o delovanju katoliških časnikov in razvoju katoliškega knjigotržtva.
2.	Katoliški shod zahvaljuje se utemeljiteljem, voditeljem in pospeševateljem katoliških listov in jih prosi, da v svoji gorečnosti ne omagajo.
3.	Drogi štajerski katoliški shod resno naglaša, da je dolžnost vseh katoliških kristijanov in zlasti
omikanih neduhovnikov, da delujejo za obstanek in razvoj katoliških časnikov..
4.	Drugi štajerski katoliški shod vzpodbuja katoliške časnike in katoliške pisatelje v deželi, da, kakor dosedaj, pogumno nadaljujejo boj za kristi-jansko pravico, ter odločno branijo resnico ravno tako v duhu cerkve, kakor tudi v blagor naroda.
5.	Drugi štajerski katoliški shod poklada katoliškim tiskovnim društvom škofij sekovske in lavan-tinske na srce, da po možnosti skrbč in si prizadevajo, da svoje časnike v vnanjem in notranjem oziru tako povzdignejo, da bodo mogli tekmovati z nasprotnimi listi.
D. Politična društva — organizacija str a nke.
1.	Drugi štajerski katoliški shod izreka svoje prepričanje, da katoliško-konservativna društva, katerih se je mnogo osnovalo po prvem štajerskem katoliškem shodu, niso le pripomogla k vspehom katoliške stranke pri političnih volitvah, temveč se je tudi njim mnogo zahvaliti, da se je utrdilo in ohranilo krščansko mišljenje mej narodom.
2.	Drugi štajerski katoliški shod priznava, da bi bilo umestno in potrebno, da se osnuje v vsakem deželnozborskem volilnem okraju poleg krajnih društev še katoliško-konservativno društvo, ki bi imelo pravico, na raznih krajih sklicavati shode.
3.	Drugi štajerski katoliški shod priznava uspehe, katere sta dosegla organizacija stranke in pa vodstvo stranke; izreka svojo zadovoljnost, da se je dala organizaciji širša podlaga s tem, da so se vsi odborniki katoliških društev, kateri imajo pravico, sklicavati shode na raznih krajih, pritegnili kot zaupniki deželnemu katoliškemu odboru.
Hkratu jemlje Bkod pohvalno na znanje pravila in delovanje .Slovenskega društva" na Dolenjem Štajerskem, ki ima tudi pravico, sklicavati shode na raznih krajih.
LISTEK,
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe.
(Dalje.)
»Ali vam hočeva pomagati ?* vpraša Peter.
»Lepo hvalo, ne da bi vas odganjal! Sam bom lahko opravil. Ako bosta šla spat, pokazal vama bom prostor, kjer je suha slama!"
Pet minut pozneje vzeli so si potniki v last obe sobi krčme. Kokoši sta bili v spanju vjeti in zaklani ; lačni popotniki milovali so ju jedino zaradi izvanredne suhosti.
Ko sta Hadfielda izpušila svoji pipici, peljal ju je stari Joe na obljubljeni prostor. Komaj se je zdanilo, bila sta že po koncu; s krčmarjem sta se napotila navzdol proti kraju, kjer je bila sinoči cesta preplavljena.
»No," vpraša Peter, »ali so bili Angleži s pod-zemljicami zadovoljni?"
»Ne prav; moral sem jim iti lovit postrvij; k sreči sem je lahko dobil, ker jih je mnogo v jezeru; s kopico slame, ki sem jo zažgal, sem je takoj privabil. Podzemljice so takim preslabe."
»Ali so podzemljice tu obrodile?" povpraša Hadfield.
»Prvikrat so bile srednje-dobre; a v drugo se bojimo gnilobe, ker je toliko moče."
»Tako je, kakor v Glengariffu; hudo bo najemnikom šlo za najemnino."
»Zato so tudi že rubniki tu ,na lovu', — in čudilo bi me, da ni tisti suhi od sinoči jeden izmej njih."
»Ali ga poznate?"
,Ne, a zdi se mi, da ima povelja od največjega Bleparja, ki se je kdaj na Irskem pasel, namreč od agenta v Killarny."
»Od Pressmanna?"
»Njegovega imena ne včm; vem pa, da je debel, majhen mož, bakreuo-barvnega obraza z ru-dečo brado in da je agent lorda Pilferer-ja."
Jurij in Peter se spogledata.
»In pred nedavnim časom se je tu mimo peljal?" vprašata skoro v eni sapi.
»Včeraj sta bila v poštnem vozu v predoru."
,0 Bog, zdaj sta tam !" zakliče Peter ter tesneje stisne palico.
Jurij je obstal ter se prekrižal, rekoč: »Bog, — bodi posvečeno njegovo ime — ni hotel tvoje žrtve; klanjajmo se njegovi volji!"	|
»Vidva tedaj poznata ta človeka?" vpraša ( krčmar.	|
»Najemnika sva v Malibory pri Glengariffu in pri nas bodo rubili", zakliče Peter.
»Tiho", zakliče mu Jurij ter ga prime za roko. »Kristus — vsi trije se odkrijo — je na križu umrl, a ni preklinjal svojih sovražnikov."
Peter je povesil glavo; a v njegovih ušesih odmevale so besede: »Kader bo(je vzrastel mladi orel", in nčmo je dostavil besede: »Še dve leti!"
Jurij je bil žalosten; slutil je čut osvete v srcu sinovem, — jasno mu je bilo, da bode ognjenik izbruhnil.
»Ko bi se vrnila v Glengariff, prihranila bi si nekoliko obutve, saj nimava v Killarny ničesa več opraviti", de mladi Irec z bridkim nasmehom.
Oče ga pogleda in vpraša: »Ali mi obljubiš, da bodeš kristijan ?"
»Obljubim!" odgovori Peter.
Poslovita se od krčmarja in urnimi koraki stopata navzgor proti predoru. Nebo je bilo jasno, zrak oster, mrzel veter bril jima je naproti — dobro vreme za pot. — Predor je bil prazen. Na drugem koncu videl se je Slieve-na-Goil kakor skozi velikanski daljnogled.
Ko sta stopala mimo Turgove bajte, sedela je žena zopet na pragu.
»Dobro jutro!" pozdravljala je, »Bog vaju spremljaj!"
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. junija. Jfotraa|e dežele.
Katoliški shod v Gradcu. Tudi židovski listi se bavijo s tem shodom. „N. Pr. Pr." vidi v tem, da se je ta shod sešel, znamenje, da konservativci nikakor ne mislijo mirovati v. verskih zadevah, temveč hočejo nadaljevati napade na novejši državni red iu zlasti na šolsko zakonodavstvo. — Nemški liberalci so pač morali biti strašno najivni, če so mislili, da bodo katoličani morda grofu Taaffeju na ljubo zatajili svoja načela. Kaj tacega je pričakovati od liberalnih vodij, kateri pred vsem hrepene le po ministerskih sedežih. S sedanjo šolo se noben pravi katoličan ne more zadovoljiti, ker ne daje nobenega jamstva, da bi se v njej ne raz-širjevali cerkvi nasprotni nauki; zato pa katoliki poprej ne smejo mirovati, da dosežejo cerkveno 80-nadzorstvo.
Propad parlamentarizma. .Narodni Li-sty" so te dni napadali levico, da je pospešila propad parlamentarizma s tem, da je odstopila od svoje adrese. Mi nemarno nobenega povoda zagovarjati levičarje, ali tukaj moramo vendar opomniti, da Mladočehi tudi neso bili nič bolji, ker so tudi glasovali za Smolkov predlog, dasi so poprej tudi predlagali svojo adreso. Sploh pa tudi lahko rečemo, da so baš Mladočehi mnogo škodovali parlamentarizmu. S tem, da so nepremišljeno in po nepotrebnem razbili večino, so le oslabili moč parlamenta in povek-šali moč vlade. Politiki, ki delujejo na razcepljenje strank, škodujejo parlamentu, kajti tem večji vpliv ima vlada, čim več strank je, ker se tem težje o čem sporazumejo mej seboj.
T nanje države.
Čmagora in Turčija. Nedavno so oboroženi Albanci udrli v Crnogoro, pa so jih Črnogorci zavrnili. Črnogorska vlada obrnila se je do Turčije, da naj vse potrebno ukrene, da se taki dogodki ne bodo ponavljali. — V Carjigradu bodo gotovo izrekli Crnej gori svoje obžalovanje in tudi dali najlepše obljube, ali s tem bode pa tudi vse storjeno, kar more turška vlada storiti v tej zadevi. Kako pogosti so napadi turških Arnavtov v turško ozemlje, ali dosedaj vendar vse pritožbe niso nič pomagale. Turški vladi se še dobra volja odrekati ne d&, ali v Albaniji in Stari Srbiji nima nobene avtoritete več, lokalna oblastva in posamični mohamedanski rodovi delajo, kar hočejo. Porta pa ne more ničesar storiti, ker se niti na vojake ne more zanašati. Večkrat se je že opazovalo, da so vojaki jo potegnili z moha-medanskimi roparji. Ko bi pa turška vlada le hotela mohamedancem pokazati vso ostrost, se pa spuntajo iu tako prouzroč^ konec turški državi. V teh deželah ne bode prej reda, da Turki odidejo v Azijo.
Židovsko vprašanje v italijanski zbornici. Židje bi menda radi, da bi vsa Evropa se zanje potegnila, ko so jih začeli iztiravati iz Rusije. V italijanski zbornici je neki poslanec, menda židovske krvi, vprašal, kaj misli italijanska vlada storiti , ko se preganjajo židje v jednem delu Evrope. Z odgovorom ministerskega predsednika pa pač interpelant ni bil posebno zadovoljen, kajti Ru-dini je rekel, da se Italija ne more mešati v notranje zadeve drugih držav. Drugačnega odgovora vlada tudi dati ni mogla, kajti vojne z Rusijo zaradi židov Italijani vendar ne bodo začenjali.
Crispi in Rudini. Sedanja italijanska vlada ima hudega nasprotnika v prejšnjem ministerskem predsedniku. Crispi svojega nasprotstva ni pokazal
Odgovorila sta jej prijazno a hitela dalje. Jurij opozori sina na suho njivo s podzemljicami.
.Rubnik jo je gotovo videl", dč Peter. Oče pa takoj začne drug pogovor, dasi so bile njegove misli daleč proč. — Dospela sta do šole. Otroci so šli ravno domov. Na pragu je stal učitelj.
.Bog z vama", nazdravi ju.
,In s teboj", odzdravi Jurij.
.Že deset!" mrmr& Peter, .vse je pri kraju!"
Dve minuti pozneje dospeta na cesto, ki je peljala skozi teman gozd. Človeško senco vidi Peter umakniti se mej velikanske hraste, ovite z zelenim bršljanom.
.Zelo bi se moral motiti, da ni to Tobija!" de Peter. „Zakaj se je nama izognil?"
Hadfield ni ničesa videl.
Samo sto korakov sta bila še od vasi, ko se začuje glasen krik: .Pomagajte, umor!"
Možje, žene, otroci hiteli so vkupe na mesto v močvirju, odkoder je izšlo vpitje.
Jurij in Peter tudi stečeta ter se prerineta skozi množico. Poleg grmovja ležal je Anglež na obrazu, vderta mu je bila črepinja.
.Ne dotaknite se ga!" svari stari mož. .Rubnik je, ki je prišel rubit Hadfieldove krave. Naznanite takoj straži! — Ta ima svoj del!"
naravnost v parlamentu, temveč v svojem organu »Riformi" dan na dan napada sedanjo vlado. Mi vemo, da Crispi sam vseh teh strupenih člankov ne piše, ker ima z odvetništvom dovolj posla, ali gotovo je pa, da listu daje navodila. Sedaj posebno obira .Riforma" Rudinija zaradi njegove prevelike varčnosti, posebno jej ne ugaja, da se je nekoliko pomanjšalo število sodišč in pa ponižala podpora za italijanske šole v inozemstvu. Ce je varčnost na pravem mestu, ne moremo preiskavati, ali pomisliti se mora, da zbornica je vrgla Crispijevo ministerstvo, ker je premalo varčevalo in je Rudini bil prisiljen gledati, da kaj zmanjša državne troške, kajti sicer bi ga bila zadela jednaka osoda, kakor je Cnspija.
Anglija in Portugal. Angleško-portugalski spor zastran afriških zadev bode kmalu poravnan, kakor je pričakovati. Nova pogodba mej Anglijo in Portugalijo seje predložila portugalskima zbornicama in je še za Portugalce precej ugodna. Reka Zambesi bode ločila angleška in portugalska posestva v Afriki. Natančneje bode se meja določila s posebno komisijo. Portugalci bodo smeli prihodnjih petindvajset let pobirati po 3°/0 carine od vrednosti angleškega blaga, ki bi se prevažalo skozi njih ozemlje. Vsaka država bode v svojem ozemlji gradila železnice, ceste in brzojave, kakor bode hotela. Plovba po reki Zambesi bode svobodna. Portugalci zgrade železnico ob reki Pungwe, če bi je pa ne hoteli graditi, se bode ta zgradba železnice, ki bode vezala angleško zemljo z morjem, izročila kaki neutralni državi. Vsaka država priznava drugi zakonito zagotovljene rudarske koncesije. Ko portugalski zbornici vsprejmete to pogodbo, bode se defiuitivno podpisala in ž njo kočljivo vprašanje vsaj za nekaj časa odstavilo.
Finančni polom v Argentiniji. Po poslednjih poročilih iz Argentinije ustavile so skoro vse banke svoja plačila. Novi vladi se torej ni posrečilo, da bi bila odstranila velik finančni polom. S svojimi poostrenimi naredbami je katastrofo še-le pospešila. Glavna zguba seveda bode zadela evropske kapitaliste, ki so jako lahkomišljeno Argentiniji posojali denar. Pa tudi domače prebivalstvo bode mnogo trpelo. Dežela si dolgo ne bode opomogla od tega udarca. Razni sleparji, ki so krizo zakrivili, so pa seveda z milijoni ostavili Argentinijo.
Izvirni dopisi.
Iz vipavske doline, 3. junija. Po naključji sem dobil v roke dopis, v katerem neki .Missler, Ge-neralschiffsexpedient" v Bremenu olajšuje selitev v Ameriko. List je tiskan v slovenščini — tedaj cel6 v severni Nemčiji vedo za Slovence! Naj iz lista posnamem poglavitne stavke:
.Na nemški meji mora vsak selitelj 230 gld. gotovega denarja, ali pa 100 gld. in vožno karto za ladijo pokazati.
Da seliteljem mejo prestopiti olajšam, je dosti, da mi vsak 10 gld. pošlje, ime, starost in dom natanko popiše, temu pošljem precej eno vožno karto za ladijo, ostanek vožne svote plača vsak tukaj in sicer iz Bremena v Novi York 69 gld., v Baltimore 58 gld. Kdor pozneje ne more odpotovati, temu pošljem plačano svoto brez odbitka nazaj. Za v s a-cega selilelja,za katerega mi 10 gld. pošljete, Vam plačam 5 gol d. provizije, katere si zamorete precej od poslane svote pridržati in selitelju se vendar cela svota odračuna."
Na posebnem listku se še priporoča, na potu do Bremena z nikomur se ne razgovarjati, od nobenega karte kupovati, v Bremenu na kolodvoru naj se zakliče ime .Missler" in vse bo preskrbljeno. Kaj ne, Missler je zelo postrežljiv gospod, dobrohoten izseljencem in radodaren svojim nižjim uradnikom. Kar 5 gld. provizije in celo takoj izplačane — .si zamorete 5 gld. precej pridržati" — ni kar si bodi. No, bo li petak dražil marsikaterega prigovarjati na pol obupanemu, naj gre poskušat svojo srečo v daljno Ameriko? Saj se tako po ceni tje pride. Desetak odštej sedaj, vožna karta v par dneh pride, še en petdesetak pripravi, pa si v osmih dneh čez morje v Ameriki. — Revež verjame navideznemu prijatelju, niti sanja se mu ne, da bo imel prijatelj največ dobička radi njegovega potovanja.
Le oglasil ga bo v Bremen, ob enem poslal petak, drugi petak bo pa zginil v njegovem žepu.
Ko sem prebral Misslerjevo vabilo, tedaj sem tudi jaz spoznal, zakaj ni bilo mogoče pregovoriti naše Amerikance. Agenti so jim opisavali novo deželo kot vsaj na pol patadiža in kaj bi tudi ne, kolikor potnikov, toliko petakov spravil je brezvestni agent! Da je .geschiift" se dobro obnesel, priča to, ker Missler zdaj išče svoje zastopnike prav med priprostim ljudstvom. Vabilo, katero imam pri rokah, poslal je na prejšnjo učiteljico za ročna dela v naši šoli.
Naj tedaj Slovenci trikrat premislijo, predno se odločijo zapustiti domovino, naj nikar ne verujejo vabljivim in prilizljivim besedam; ne sočutje, ne ljubezen ne govori, ampak goli petak.	y.
Dnevne novice.
(Prva pastoralna konferencija) dekanije ljubljanske za 1. 1891 vršila se je včeraj pod predsed-ništvom preč. g. stolnega župnika in dekana, kanonika J. Flisa v veliki dvorani knezoškofovske palače. Sešlo se je zborovalcev okoli 30. Med drugim so vsi navzoči gospodje z veseljem sprejeli samostojni predlog č. g. kapelana A. Lesjaka: naj se naprosi preč. knezoškofijski ordinarijat, da zaukaže vsem samostojnim duhovnim pastirjem v diecezi, spi-sovati farno kroniko po gotovem navodilu, ki naj se sostavi v ta namen.
(.Slov. Narod" in lavantinski knezoškof.) Omenili smo že ter obžalovali, kako neotesano da je udrihal naš liberalni dnevnik po onih štajerskih slovenskih rojakih, ki so vabili Slovence na katol. shod v Gradcu; pred otvoritvijo katol. shoda objavil je dopis, v katerem je odsvetoval Slovencem na shod; sedaj pa, ko se je zbor tako sijajno vršil ter so se ga tudi štajerski Slovenci v tolikem številu udeležili, ne črhne o njem, prinesel je le nastopno gorjupo novico: „S katoliškega shoda v Gradcu došle so nekaterim listom brzojavke, da je lavantinski knezoškof dr. Napotnik hotel govoriti slovenski, a da se mu je zabranilo. Mi to vest beležimo brez komentara, dokler se nam pozitivno ne potrdi." — Pred vsem prosimo, naj nam .Narod" naznani liste, ki so objavili omenjene brzojavke ter nam pove, kako se dotične brzojavke doslovno glase; sicer ne verjamemo tega, ker v listih, ki jih mi čitamo, nismo našli omenjenih brzojavk. — Sploh pa na tem ni nobene besede resnične. Mi sicer za to nimamo poročil iz Gradca, a krasen govor mil. knezoškofa dr. Napotnika, katerega bomo celotno objavili, je zato najlepši dokaz. Za danes povzamemo iz znamenitega govora le te-le značilne besede: .Kaj čuda, prečastna skupščina, da se vsi udeleženci katol. shoda, dasi dejanj-sko r azl i č □ i p o j e z i k u , t a k o popolno in lepo razumejo! Saj govori vsi en materni jezik, katerega so se naučili od iskreno ljubljene matere katoliške cerkve — jezik pristno zlate krščanske ljubezni, ki jednako mogočno gane duha kakor srce! — Kako vseobsežno, res katoliško je to obzorje! Iskreno milujemo vred-ništvo .Narodovo", da ne umeje tega obzorja in da celo v trenotku, ko katoliška ideja druži dva naroda v iskreni bratovski ljubezni, hoče razdor delati med njima, ki seveda v prvi vrsti škoduje slovenskemu narodu, ker je slabejši od nemškega. — Tudi v tem slučaju je .Narod" slabo prestal skušnjo za svoj .katoliški značaj", a tudi v narodnem oziru Slovencem le škodoval, nič pa koristil.
(Slovenci in katol. shod v Gradcu.) Znamenit je bil govor slovenskega deželnega poslanca dr. Sr-nec-a na graškem katoliškem shodu, tudi ta govor bomo pozneje objavili v celoti. Med drugim je rekel: Da, mi Slovani spadamo sem (na katoliški shod), kajti kolikor meni znano, ni nobenega Slovenca na Spodnjem Štajerskem, ki bi ne bil katoličan; mi smo z največjim veseljem sprejeli Vaše povabilo in tako vidite pred seboj Slovence, ... ki se v obilnem številu skupno udeležujejo zborov katoliškega shoda. — Mi Slovani smo se mnogokrat prepričali, da nas dovolj ne poznajo konservativni Nemci, dasi so nam že mnogokrat pokazali odkrito prijateljstvo. To tudi ni mogoče; kajti liberalni nemški časniki neprestano grdijo nas in zlasti našo duhovščino in slovenskih listov nemški konservativci ne razumejo ... Dovolite mi torej, da vam na kratko pojasnim zgodovino slovenskega naroda. Zatem omenja govornik razvoja našega naroda, poudarja za njegov prospeh vzlasti zasluge slovenskega duhovništva ter izjavlja, da je bil naš narod vsikdar zvest svojim katoliškim in patrijotičnim načelom in da tak hoče ostati tudi v prihodnje. Sklenil je dr. Srnec svoj izborni govor z željo, da bi bile Slovencem še mnogokrat dane prilike složno z Nemci razpravljati svoje zadeve v skupni blagor. — Gotovo si bodo s tem korakom štajerski slovenski poslanci olajšali svoje delovanje v deželnem zboru štajerskem, ker se bodo vedno lažje in bolje razumeli 8 konservativci. — Slovenci štajerski so torej le izvršili svojo rodoljubno dolžnost, da so se udeležili katoliškega shoda v Gradcu.
(Pritožbe glede procesije sv. Rešnjega Telesa v Ljubljani.) Pri procesiji sv. Jakoba, ki je bila posebno veličastna, so se mnogi udeleženci britko pritoževali o surovem obnašanju nekaterih mlajših policajev. Ti so namreč s psovkami obkladali in z zaničljivimi opazkami žalili osebe, ki so svetile pri procesiji. Izraz „stare babe" čul se je pogosto. In med tem, ko so porivali pri procesiji udeležene nazaj, pustili so popolno v miru ljudi, ki so samo zijala prodajali, gnječo delali ter s .tercijalkami" obkladali svetilke. — Ali dobivajo novi redarji taka navodila?
(Viško-glinška čitalnica) napravi povodom svojega osnovanja dne 7. junija veselico na vrtu gostilne .Amerika" na Glincah. Pri slavnosti sodeluje ljubljansko društvo „Sokol", .Slavec", vojaška godba. — Vstopnina je 20 kr. za osebo, za otroke 10 kr. — Cisti dohodek je namenjen za društveno zastavo. — Kegljanje za dobitke se je pričelo dnd 28. maja in bode trajalo do 7. junija zvečer do 9. ure.
(Požar.) Na binkoštno jutro je pogorelo hišno in gospodarsko poslopje posestniku Janezu V račku v Radiselji pri Slivnici. Škoda se ceni nad 1000 gold. Govori se, da je bilo zažgano.
(Zbirka narodnih pesmi.) Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je založila in prodaja knjižico: Zbirka narodnih pesmi II. snopič. — Cena 10 kr.
(Častni občan.) Velečast. g. Jos. Žičkarja, župuika v Vitanju, prej večletnega vikarja v Celji, izvolila je občina okolica Celje za svojega častnega občana. Čestitamo !
(Birma v lavantinski škofiji.) Sv. birma bode v dekaniji Ptuj: dne 14. junija v mestnej cerkvi v Ptuju, 15. v slovenskej fari v Ptuju, 16. v Vur-berku, 17. pri sv. Vrbanu, 18. pri sv. Andrašu, 19. pri Sv. Lovrencu, 20. pri Sv. Marjeti, 21. pri Sv. Marku, 22. na Hajdinji. V dekaniji Brežice: dne 28. junija v Brežicah, 29. v Dobovi, 30. v Kapelah,
1.	julija v Pišecah, 2. v Artičah, 3. na Vidmu, 4. v Rajhenburgu, 5. v Koprivnici, 6. v Selnici. V dekaniji Sv. Martin: dne 1. avgusta pri sv. Janžu,
2.	v Slovenjemgradcu, 3. v Staremtrgu, 4. pri sv. Martinu, 5. pri sv. Ilju. V dekaniji Gornjigrad: dne 23. avgusta v Mozirju, 24. v Nazarji, 25. na Rečici, 26. v Gornjigradu, 27. pri Sv. Frančišku, 28. na Ljubnem, 29. v Lučab, 30. v Solčavi.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je vsled dobrotnega posredovanja c. kr. učitelja in dež. poslanca gosp. Srečka Stegnarja od slavne Giontini-jeve knjigotržnice prejemala že opetovano prelepih zbirek raznovrstnih knjig. Vse one daro-vanine so bile vedno kar najbolj pripravne slovenski šolski mladini. Družbino vodstvo je v svoji majni-kovi seji tem povodom izreklo imenovani, domo-rodni knjigotržnici iskreno svojo zahvalo. — Dolžnost mu je ob tem obvestiti in ob enem na to sl. firmo opozoriti i naš slovenski svet.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Letina v Istri) letos ne obeta nič posebnega; iz raznih krajev se poroča, da je deževje v zadnjih tednih mnogo škodovalo vinogradom in sadju, ozi-mina pa se ne more mnogo opomoči, ker je zelo pozebla zaradi letošnjega izrednega mraza.
(Šmarnice v stolni cerkvi.) Nemške Šmarnice je v stolni cerkvi sv. Nikolaja letos vodil prečast. g. pater Jos. Liensberger iz družbe Jezusove. Razlagal je skozi celi mesec vsak dan ob 7. uri zvečer žalosti preblažene Device Marije, Matere Božje (Mater Dolorosa), priprosto, a vendar tako prisrčno, da smo mu vsi poslušalci iz srca hvaležni. Povedal je, da so si Ljubljančanje že nekdaj .Žalostno Mater Božjo" izvolili bili za svojo posebno zavetnico ali varhinjo, ter živo priporočal, kako jo lastimo in na pomoč kličimo tudi v prihodnje. Cerkev je bila pobožne gospdde navadno polna, včasih prenapolnjena; zlasti je prihajalo več mladega gosposkega ženstva, kar bi bilo veselo znamenje, da se ga nekoliko boljši cerkveni duh prijema. Bog daj, in Bog naj gorečemu govorniku njegov veliki trud obilno povrne!
(Kvadragena — kaj je to?) Kateri bodo letos na poseben način počastili sv. Alojzija; udeležili se bodo lahko sv. odpustkov za sedem let in sedem kvadragen. Večkrat sem premišljal in povpraševal, kaj je kvadragena? in odgovarjalo se mi je navadno, da je to štirideset dnij sv. -odpustkov. Cemu pa bi štela sv. cerkev tako ? Zakaj ne bi rekla, da sedem kvadragen je dvestoosemdeset dnij ? Nikakor mi ni bila po godn omenjena razlaga. Kar dobim letos v knjižici o sv. rožnem vencu,
spisal T. Esser, opombico, da kvadragena je štirideset danski post, in vse se mi pojasni. Sedem kvadragen je sedem postov po štiridetet dnij. Za to in to dobro delo dobiš ti sv. odpustkov za sedem let in sedem kvadragen, se torej reče: Toliko časnih kaznij se tebi zdaj odpusti, za kolikor bi se ti v prvih časih bil moral pokoriti sedem let in postiti sedemkrat po štirideset dnij.
(V čekovnem oddelku poštne hranilnice) se je lani vložilo 880,741.162 gld. 14 kr., vštete so obresti; a vrnilo 877,975.829 gld. 43 kr.; tako je v blagajnici preostalo 2,765.829 gld. 71 kr. Čekovne knjižice po naših krajih ima: Gradee 257 vložnikov, Trst 181, Ljubljana 79, Celovec 76, Maribor 70, Gorica 43, Leoben 36, Pulj 29, Celje 25, Ptuj 17. Ta mesta spadajo med vrsto onih krajev, Kjer je vsaj deset oseb, ki se poslužujejo čekovnega prometa. Na 10.000 prebivalcev pride za Gradec 26 čekovnic, Trst 24, Ljubljano 30, Celovec 40. Za jednega imejitelja čekovne knjižice se je povprek vložilo po 46.977 gld. 64 kr. proti 44.508 goldinarjev 10 kr. v letu 1889. Po stanu je največ trgovcev, namreč 6889, 3357 tvomičarjev, 928 obrtnikov, 457 odvetnikov, 408 zasebnih uradnikov, 337 potovalcev, 200 hranilnic, posojilnic itd. Promet jednega dneva razkazuje številko 20.960 gld. proti 17.719 gld. v letu 1889. Na Štajerskem vložilo se je lani 317.412krat za 35,049.662 gld., na Koroškem 91.796krat za 9,284.508 gld., na Kranjskem 79.427krat za 8,184.739 gld., v Primorju 83.386krat za 14,646,470 gld., v Dalmaciji 22.535krat za 2,600.895 gld. Naš poročevalec pristavlja: Od strani kupcev se pošiljanje denarja posameznim tvrd-kam skozi poštno hranilnico jako praktično pošilja s pomočjo takozvanega »položnega lista", vsled tega bi bilo želeti, da si tudi vsaka tvrdka, n. pr. bukvama, omisli knjigo-čekovnico. Ako, recimo, naročim knjigo, naj bukvama naročitvi priloži imenovani listek, ob jednem naj si z&nj zaračuni 3 kr., to je, 1 kr., kar velja listek, potem 2 kr. za rokovanje pri uradu poštno-hranilničnem. Zoper to se menda ne bode pritožil nobeden naročnik. Sedaj za vsaki znesek plačaš .poštnine" samo po 3 kr., sicer pa najmanj po 51/, kr., ako pošlješ potom nakaznice po pošti.
(Manj od deset knjig-Cekovnic) imajo vložniki poštno-branilnični po krajih: a) na Štajerskem: Vranska 2, Braslovče 1, Ormož 3, Konjice 2, Polzela 1, Sv. Trojica 2, Muts 2, Hrastoik 2, Hočje 1, Račje 2, Sevnica 5, Ljutomer 1, Rušje 2, Ma-kolje 1, Mis ob Dravi 1, Podplat 1, Poljčane 1, Pragarsko 1, Pristava 1, Radenci 2, Radgona 7, Brežice 2, Žalec 1, Vozenica 2. Sv. Jurij pod Taborom 1, Sv. Jurij ob železnici 2, Sv. Lenart pri Mariboru 1, Šmarje 1, Sv. Pavel pri Žalcu 4, Sv. Peter pri Brežicah 1, Slatina 1, Soštanje 3, Storje
1,	Laško 3, Vitanje 1, Velenje 1, Vuhred 1; b) na Kranjskem: Postojina 2, Jasenice 1, Brezje 1, Škofja Loka 2, Studenec 1, Dpmžale 4, Železniki 1, Ilirska Bistrica 1, Borovnica 1, Kočevje 7, Krško 3, Dvor
2,	Izlake 1, Idrija 5, Kranj 7, Kropa 1, Kostanjevica 1, Litija 5, Dolenji Logatec 1, Mošnje 2, Mokronog 1, Novavas 2, Tržič 8, Dolenjavas 2, Radovljica 2, Radna pri Sevnici 1, Rakek 1, Rudol-fovo 3, Zagor 1, Sv. Martin pri Litiji 2, Sv. Peter 1, Sv. Rupert 1, Sv. Vid pri Ljubljani 1, Sava 1, Šiška 1, Žužembreg 1, Kamnik 3, Travnik 1, Bela-peč 2, Cerklje 2, Cirknica 1 ; skupaj z Ljubljano vred (79) je 166 imejiteljev knjig-čekovnic.
Raznoterosti.
—	Velik strajk v Londonu. Londonski krojaški pomočniki zahtevajo višjo plačo in zdravejše delavnice. Ce se njih zahtevam ne ugodi, bodo začeli štrajkati. Štrajkovalo bode nad 10.000 krojaških pomočnikov.
—	Knapadunaruskega carjeviča. Na-padovalec ruskega carjeviča je baje obsojen na dosmrtno prisilno delo. Tako sesedaj poroča, dočim seje poprej že zagotavljalo, da je že umrl. Vidi se iz vseh teh nasprotujočih vestij, da se vsa stvar nekako prikriva in torej nič gotovega ne vemo.
Glasba.
Missa in honorem ss. App. Petri et Pauli.
Auetore Ignatio Hladnik, magistro capollaoin eeclesia Col-legiata. Op. 16. Rudolphswerti 1891.
Pri pogledu te vrle maše se je moj trdni sklep, vsako novo glasbeno prikazen na obzorji slovenske glasbene literature ostro in brezobzirno kritikovati, stajal kot pomladanski sneg. In zares! Citajočemu partituro tako lepe glasbe, se človeku nehote razširi
srce, duh postane prešinjen lapote in zadovoljno se položi skaldba iz rok, a to le za toliko časa, da se z novič v roko vzame in išče novih vrlin.
G. skladatelja graja ni podrla, zaupam torej, da ga tudi zaslužena hvala ne bo prevzela. Torej k stvari: Maša ta je pisana večinoma v takozvanem polifonnem slogu in ima najprej to prednost, da nima v težavni izpeljavi slogovi one temne, neum-ljive barve, katera je mnogokrat lastna Nemcem. Tu se lahkotno vrsti imitacija za imitacijo, izpeljana v oktavi, v drugih intervalih ali pa po izgledu pravilne fuge v kvinti; na odličnih mestih pa postopajo glasovi v obliki k&nona. Vse to kaže, da je g. H. rojen skladatelj in da more tudi večjim glasbenim zahtevam povsem zadostovati, ako mu je volja tako resna, kakoršno se kaže pri tej vrli kompoziciji. Da, še celo dvoglasni stavki ne pogrešajo kontrapunktič-nega lica. Motivi v maši so jako pregnantni ter nikjer ne postopajo v lomljenih akordih, kar je zdravi polifoniji v veliko kvar, marveč karakteristično, jasno in določno. Slog cele maše pa je tudi enoten in prav zato gre maša tako gladko, ob enem bo pa napravila globok vtis na poslušalce; skrbeti pa je, da se predava v duhu vrlega skladatelja. Težko je določiti, kateremu komadu gre prednost; vendar se menda ne motim, ako trdim, da so Kyrie, Sanctus iu Agnus Dei najboljši, a tudi drugi deli so vse pohvale vredni. Tekst po celi maši je porazdeljen med posamezne glasove tako pravilno, da se bodo poudarki povsod lepo slišali in, da-si skadba teče neprestano, enako reki, bode lahko umevna.
Eden najboljših še živečih cerkveno-glasbenih kontrapunktistov ima za to vrlo mašo polno hvale; zatorej ne kaže dvomiti o vrednosti nje, ako se čuje laskava pohvala iz tako kompetentnih ust, a tudi jej bode vsled tega zagotovljen častni sprejem v cecili-janski katalog.
Priporočam torej to vrlo mašo, ki zasluži častno mesto v slovenski glasbeni literaturi, vsem organi-stom in cerkvenim pevovodjem, ki bodo gotovo prevzeti od nje rajsko-čiste glasbene lepote, če le ni šel okus vsled .Liedertafel-Styl"-a rakom žvižgat. Drugim glasbenikom pa, katerim se bode morda maša pretežavna zdela (kar pa ni), svetujem, naj si jo omislijo in študirajo, naj jo tu primerjajo s cecilijansko glasbo, ali drugo srednje ali celo ničeve vrednosti, ki pa se drži za .narodni duh".
Skladatelju in njegovim vrlim gg. učiteljem pa gre polno priznanje.
Slovenci, sezite po tej lepi in priporočljivi maši! Cena partiture in glasov je nizka, — 1 gld.
_Fajgelj.
Telegrami.
Dunaj, 5. junija. „Wiener Zeitung" javlja: Cesar je podelil knezoškofu Zwer-gerju red železne krone prve vrste, stolnemu dekanu sekovskega stolnega kapitelna Wintererju pa komturni križ Franca Jožefa reda.
Dunaj, 4. junija. V današnji seji bud-getnega odseka je trgovski minister marki Bacquehem izjavil, da je vlada takoj s prva se tega držala, da ima država pravico prevzeti telefone. Sedaj se že vrše pogajanja o podržavljanju dunajskega zasebnega telefona. Poslanec Derschatta je izrekel željo, da bi se napravila telefonska zveza mej Dunajem, Gradcem in Trstom. Minister je pa na to izjavil, da se o tem delajo že priprave. Tudi se hoče napraviti telefon mej Dunajem in Lincem.
Dunaj, 5. junija. Danes so se v zbornici poslancev razdelili načrti zakonov proti občno nevarnim socijalističnim prizadevanjem. Po teh načrtih prepoveduje se snovanje društev, katerih namen je s silo prekucniti obstoječi državni in družbeni red. Kdor se vedema udeleži takih društev, zanje nabira člane ali pa nagovarja k osnovi takih društev, kaznuje se s ostrim zaporom najmanj jednega meseca, največ treh let, s katero kaznijo se lahko združi še globa. Prepovedani so shodi, javne slavnosti in sprevodi služeči takim prizadevanjem, kdor proti takim prepovedim ravna, se kaznuje z ostrim zaporom najmanj jednega meseca, največ treh let, katero kazen se lahko združi še z globo. Pe-rijodičnim tiskovinam se more prepovedati daljšo izhajanje, ko se jim je dvakrat pre-vedalo daljše razširjevanje. Nadaljno izda-vanje prepovedane tiskovine, daljno razširjevanje prepovedanih ali zaplenjenih tiskovin in pa tajna posest priprav za tiskanje takih tiskovin, kaznuje se z ostrim zaporom najmanj 0 mesecev, največ treh let, katera kazen j se lahko združi z globo. Pri agitatorjih se pri i obsodbi lahko izreče, da se postavijo tri leta pod.
policijsko nadzorstvo. Gostilničarjem, tiskarjem, knjigoprodajalcem, posojilnim biblijote-kam, krošnjarjem, se lahko začasno ali pa za vselej vzame obrtno dovoljenje. Pozivi za nabiranje ali donašanje doneskov kaznujejo se z zaporom in globo.
Dunaj, 5. junija. Danes mej poslance razdeljeni zakon proti spridenju živil obsega določila o prometu živil, igrač, tapet, oblačil, posod za jedij in pijače, kuhinskih posod, posod za shranjevanje, voz, meril, kolikor se rabijo pri živilih, in petroleja. Nastavili se bodo posebni državni nadzorovalni organi s pravico, da bodo smeli pregledavati živila, jemati proti odškodnini poskušnje, da jih preiščejo. Kdor ponareja, spridi živila, napravlja zdravju škodljiva živila ali zgoraj navedene predmete, ponuja na prodaj ali proda take stvari, se zakrivi prestopka, pregreška 1 ali pa zločinstva, če je morda vsled tega j kdo bil na telesu poškodovan ali pa je umrl. i Lahko tudi sodišče sklene, da se razsodba javno j naznani in se krivcu vzame obrtna pravica, j Za tehnične preiskave se bodo napravili državni preiskovalni zavodi. Osnovali se bodo , učni kurzi za izobražbo organov zdravstvene ; policije. Za sodelovanje vlada lahko pokliče zastopnike dotičnih znanstvenih predmetov.
Dunajsko Novo mesto, 5. junija, i Cesar je zjutraj prišel in bil naudušeno vspre-jet. Ogledaval je več ur vojaško akademijo, ; in ob jedni popoldne povrnil se na Dunaj. j
Gradec, 5. junija. Četrta in sklepna | slavnostna seja. — Drd. Stroriedl omenjal je prvega štajerskega katoliškega shoda, poudarjal njegove blagodejne nasledke, ki se , kažejo v raznih društvih, političnih, gospodarskih, dobrodelnih in dijaških. Obširneje je govoril o katoliških dijaških društvih, , vzlasti potrebnih našim časom za vzgojo ! značajnih mož. Baron Morsey je govoril o veri in politiki ter dokazoval, da mora katoličan biti to, kar je v zasebnem življenju, tudi v javnem, tudi v društvih, tudi v za-konodajalnih zborih, povsod treba pokazati odlično katoliško barvo. — Dominikan Gun-disalo je govoril o sedanji kulturi, Feldner je razpravljal isto tvarino, ter šaljivo ošibal liberalne mestne očete v Gradcu, ki so se branili udeležence katoliškega shoda prenočiti v brambovski vojašnici baje, ker ni dovolj slame in posteljnakov!! — Ločeno korakati, a skupno udariti na sovražnika, to naj bo geslo avstrijskim katoliškim narodom, vsak narod naj hrani in varuje svoje narodne posebnosti, a druži naj v katoličanih živo in delavno katoliško prepričanje. Frančiškan Anzoletti poročal je o resolucijah glede na cerkveno umetnost. Vse resolucije so bile vsprejete. Prebereti se udanostna adresa na papeža in njegov odgovor. Po naročilu papeževem podeli k sklepu knezoškof Zwerger navzočim apostolski blagoslov.
Gradec, 5. junija. Zanimiva razprava j se je vršila o socijalnem vprašanju pri tretji j slavnostni seji. Grof Sylva Tarouka govoril : je ob hranitvi srednjega stanu, posebno je j razpravljal o kmetskem stanu, kateremu treba j odpomoči z znižanjem neznosnih davkov in 1
z pomnoženjem narodnogospodarskih dohodkov. Glede na rokodelske stanove, treba zadružne organizacije, priporočal je društva za mojstre, pomočnike in vajence. — O delavskem vprašanju je govoril Roth iz Dunaja. Pobijal je načela socijalne demokracije, s katerimi je nemogoče povoljno rešiti socijalno vprašanje. Delavskim stanovom treba, da se organizujejo, katoliška cerkev mora sodelovati in državi pomagati; jedino tem potom reši so najbolj pereče vprašanje sedanjega časa. — Slavnostni sprevod pri prenašanju svetinj za novo cerkev Jezusovega presv. Srca je bil posebno veličasten. Meščanske straže in vojaštvo vdeležili so se sprevoda z godbo. Za škofi šli so s sprevodom Don Alfonzo, kneza Liechtenstein, "VVmdischgratz in mnogo druzih odličnih plemenitašev z gorečimi svečami glasno moleč rožni venec.
Trst, 4. junija. Poveljnik angleške oklopnice .,0olossus", ki se je pripeljal v Trst, sir Willian Jackson, obiskal je včeraj v spremstvu angleškega konzula namestnika. Namestnik je pa danes opoldne obiskal poveljnika na ladiji. Ko je ladija potem zapustila pristanišče, igrala se je avstrijska himna in dalo navadni ladijini pozdrav 17 strelov.
Praga, o. junija. Rektor češkega vseučilišča odsvetoval je dijakom daljne poulične izgrede, izjavljajoč, da bode policija proti iz-grednikom najstrožje postopala.
Rim, 4. junija. Papež je imel danes ; javni konzistorij, pri katerem je dal na glavo ' klobuka kardinaloma Vannutelliju in Duna-jevskemu. V tajnem konzistoriji, ki je bil potem, je bila prekonizacija 8 nadškofov in 43 škofov. Papež, kateri se prav dobro počuti, blagoslovil je navzoče s krepkim glasom.
Carigrad, 5. junija. Včeraj do jednajstih ponoči ni došlo nobene poročilo, da bi bili roparji izpustili vjetnike. če tudi so se čete nazaj pomaknile, vendar roparji nemajo zaupanja. Bankir Izrael in dragoman Eckart sta še vedno v Kirkilipi, vesta pa ničesar o vjetih. Roparji dosedaj še neso prišli po odkupnino.
Šf Piccoli-jeya tinktura za želodec iš
ifi^f je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne
orsane vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "SS5 dKaT steklenici 10 kr.	(300—105» -£XS
Unarlž *©:
31. maja. Filomena Gaggl, čevljarjeva hči, 8 mesecev,. Streliške ulice 11, dyspepsie.
1.	junija. Jožefa Jurman, mizarjeva hči, 3 mesece, Žabjak 2, slabost.
2.	junija. Jera Zupančič, nožarjeva žena, 68 let, Sv. Jakoba trg 11, jetika. — Hermina Kadur, uradnikova vdova, 49 let, Sv. Jakoba trg 11, kostna gniloba v tilniku. — Marija Aleš, delavčeva hči, 1 »/« leta, Stari trg 10, hripa.
_ Vremensko »poročilo.
Ca*
opazovanja
7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee.
Stanje
imkoraer*
t mm
73 32 73 40
toplomere po Celtijn
URT 22-6 16 5
V »ler
^sl. svzh.|| oblačno si. jzapad del. jasno jasno
Srednja temperatura 18-0°, za 0-4° pod normalom
Vreme
" a
S rt
0 00
Dnnajnka borza.
(Telegratično poročilo.) B. junija.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) 92	gid	70
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16* „ 92	„	65 .
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . 110	„	95 „
Papirna renta, davka prosta......102	.	25
Akcije avstr.-ogerske banke..... 999	„	— "
Kreditne akcije ......... 300	„	|
Francoski napoleond.........9	"	33 !!
Cesarski cekini....... . 5	„	56 „
Nemške marke ... ... 57	571; .
Tužuega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša srčno ljubljena hči, oziroma sestra in svakinja, gospodičina
Pepica Grašek
po kratki in zelo hudi bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob s/45. uro popoldne, v 21. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne predrage ranjke bode v soboto, 6. junija, ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Šutni št. 41.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Kamniku.
Nepozabno priporočamo v blag spomin in molitev.
Kamnik, 4. junija 1891.
Jernej Grašek, oče. — Ivana Grašek, mati. — Janko Grašek, brat. — Ivana Lenassi roj. Grašek, Anica Grašek, sestri. — Julij Lenassi, svak.	(i)
1
O
s- h
Vozni red državne železnice.
P 0 8 ta j e	št. 1714	št. 1716	št. 1712			P 0 81 a j e	št. 1711	it. 1715	it. 1713	
Ljubljana j. k. .	6-30	1150	4-22			Beljak j. k. . .	7-36	11-51	4-37	
Ljubljana K. k. .	6-38	11-55	4-30							
Vižmarje . . .	6-48	12- 5	4-41			Trbiž ....	8-20	1 25	«06	
Medvode . . .	701	1217	4-53			Rateče-liela Pei .	8-35	1-43	«•24	
Loka . . .	715	12-31	507			Kranjska gora .	8 48	1-58	6-39	
Kranj ....	7-30	12 46	5-23			Dovje ....	911	2-23	705	
Sv. Jošt (ostaj.) .	7-36	1252	5-30			Jesenice . . .	9-30	2-43	7-26	
Podnart . . .	7-51	1- 7	545			Javornik . . .	9-37	2-50	7-33	
Otoče (ostaj.) . .	7-58	1 14	5-52			Žerovnica (ostaj.)	9-46	2-59	743	
Radovljica (ostaj.)	8-11	1-27	605			Lcsc-e ....	9-58	3 13	7-59	
Lesce ....	8-21	1-37	6 16			Radovljica . . .	10-04	3-20	806	
Žerovnica (ostaj.)	8-32	1-48	6-27			Otoče (ostaj.) . .	10 16	3-33	8-19	
Javornik . . .	8-41	1-57	6 37			Podnart	10-22	3-41	8 26	
Jesenice . . .	8-51	2- 6	6-48			Sv. Jošt (ostaj.) .	10-35	354	8-40	
Dovje ....	910	2-24	7-06			Kranj ....	10-41	4 —	8-46	
Kranjska gora .	932	2-46	7-28			Loka ....	10-50	415	9-1*	
Rateče-Bela Peč .	9-47	3- 1	7-43			Medvode . . .	11-10	4 29	9-16	
Trbiž ....	10.03	3 16	7-50			Vižmarje . . .	1122	4-42	9-28	
Beljak j. k. . .	11-50					Ljubljana R. k. .	11-30	4-51	9-37	
		436	8 56J			Ljubljana j. k. .	11 34	4-58	9-45	
Sargova glicerinova zobn creira.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodont.
Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prllldno na popotovanji. Dišeče okrepčevalno.
Neškodljivo velo za najneinejše zobe.
V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in purfumerijah itd. Komad 35 kr.	(34)
Vozni red železnice Ljubljana-Kamnik.
Veljave« od 1. junija 1891.
Naznačeni čas na desno od postajnih imen čita naj se od zdolej navzgor.
Nočni čas je zaznamovan s navpičnimi črtami za minutnimi številkami in traja od 13 00 zv«čer do 5'69| zjutraj.
gio 800 125 1150
800
75»
228 1205
955 1001 i 6 0« 630
iz	Trsta, St. Andreja......v
>	Trsta j. k..........»
»	Trbiža...........
»	Ljubljane j. k........»
P o s t n j
630
705 10 3
458
0. 2152
2. 3.
8« 9 22
31«
555
0. 2154
2. 3.
928
10 m 33;
U34
0. 2156
2. 3.
iz Ljubljane drž. k.
V Čemuč p. .	. ,
Trzina . . .	.
Domžal . .	. ,
Jurš-Mengiša	.
Homca p. .	. .
v Kamnik . .	.
Ob nedeljah in praznikih odhod iz Ljubljane ob poldne, iz Kamnika ob 8. uri 10 minut zvečer.
Nočne drtbe (od 600 zvečer do 5«» zjutraj označene so s nimi številkami. — p. pomeni postajališče.
zjutraj 630 614
554 5«
528 51«
5 (K)
dopol.
1 20
104 1214 12 37 1218 120« 1150
popold. 6KO 6U
554
5« 528 51« 500
1 uri 30 minut po-podčrtanimi minut-