ROLETAREC
ŠTEV
__NO. 878.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 10. JULIJA (July 10), 1924.
LETO—VOL. XIX.
Upravni 51 v« (Office) 3689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364.
J. S. Z. NA SVOJEM PETEM REDNEM ZBORU.

Dne 11. julija se bodo v Clevelandu zbrali na petem rednem zboru zastopniki jugoslovanskega socialističnega delavstva v Zedinjenih državah, organiziranega v Jugoslovanski Socialistični Zvezi, da pregledajo svoje aktivnosti od zadnjega zbora in se pogovore o načrtih za delo, ki ga bo J. S. Z. vršila v bodoče.
Ko se je socialistično gibanje med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki prvič pojavilo, je bilo nazadnjaštvo še utrjeno in imelo v javnem življenju absolutno premoč. Kamor je prišel naš agitator, je bil zaničevan in provoci-ran. Bili so izganjani iz stanovanj, denuncira-ni pri bosih in preganjani iz kraja v kraj. Ti so bili pionirji, ki so orali ledino in sejali. Vedno več je bilo zorane, zmerom večja je postajala naša četa, luč je prodirala v temo in tema se je umikala s krikom in stokom.
Ko se je socialistično gibanje med ameriškimi Slovenci prvič pojavilo, je bil ustanovljen "Proletarec", so ga že ob rojstvu pokopavali in imi pisali nekrolog. Ko se je naše socialistično gibanje razširilo tudi med hrvatske in srbske delavce, se je oglasilo še več grobarjev. Mesec za mesecem, leto za letom so pokopavali Jugoslovansko Socialistično Zvezo in njeno glasilo in pri tem so padali sami v grob.
S skromnimi sredstvi, ki jih je imela J. S. Z., je izvršila v teku let ogromno delo. Duševni preobrat, revolucija takorekoč, ki se je izvršila med slovenskim delavstvom v Zedinjenih drža-je njena zasluga. Bila je v veliki meri ak-|3Vna med vsem jugoslovanskim delavstvom, w>kler se ni v njenih vrstah radi vprašanj, ki Jih je vrgla na površje vojna, pojavil spor, ki jo Je razkopal na dvoje. Ampak svoje naloge vrši kot jih je v preteklosti.
Prišel bo čas, ko se bo v vrste zavednega elavstva vrnil duh solidarnosti in se bo borilo za skupne interese in skupne cilje. J. S. - " .ma duri otvorjene vsem, ki hočejo delati za ciali2em Ona ne prisega na sektaštvo in r ®rne- Socialisti ne trdimo, da smo nezmot-
ljivi. niti ne trdimo, da socialistično gibanje ni delalo napak. Priznavali smo jih in se jih varovali. Če pogledamo na svojo zgodovino, na delo v preteklosti, smo ponosni nanj in ničesar takega nismo storili, česar bi se morali sramovati. Naše taktike, vsa naša dejanja so imela edini namen pomagati socialistični stvari. In pomagala so ji!
Nad dvajset let dela je za nami. Počasi je naše socialistično gibanje prešlo v j ako organizirano enoto. Počasi, s trdim delom, z vzgojo in boji je premagalo vpliv nazadnjaštva, klerikalno premoč, in zaobrnilo tok našega javnega življenja v napredno smer. To je bila zmaga, s kakršno se ne more ponašati med nami nobena druga organizacija.
J. S. Z. ni danes nič manj potrebna kakor je bila ob svoji ustanovitvi. Polje za delo je ogromno in bo ostalo. Socialistična organizacija ne sme poznati počitka. Naše aktivnosti obsegajo danes v širši delokrog kakor pred leti. Dela imamo več kot ga z danimi močmi moremo zmagovati. Zato je naša prva naloga jačati organizacijo in širiti naš tisk, kajti za veliko delo je treba močne, izvežbane, razumne armade!
Mi nismo samostojna organizacija, ampak sestaven del ameriškega socialističnega in delavskega gibanja. Kot predstavniki zavednega jugoslovanskega delavstva, ki sodeluje s socialističnim gibanjem, smo priznana reprezentativna sila, mnogo večja, kakor pa bi izgledalo, če bi imeli pred očmi samo število naših članov.
To kar smo dosegli je mnogo, ampak ni dovolj. Meje, kjer se naše delo preneha, sploh ni. Besede "dovolj" ne moremo in ne smemo poznati. Več in več, to je naše geslo. Obdelujmo, kar je treba obdelati! Organizirajmo, kar je treba organizirati! Učimo, kar potrebuje pouka!
Delegacija, zbrana v Clevelandu, se tega zaveda in radi tega je zbrana! Tudi protivniki poznajo važnost te organizacije, zato jo napadajo, rujejo in intrigirajo, mi pa bomo delali naprej, brez odmora in zmagovali!
Clevelandske konvencije.
Frank Zaitz.
V velikem avditoriju, ki ga je zgradila cle-velandska občina, se je vršila dne 4. in 5. julija konvencija Konference za progresivno politično akcijo, na kateri bi se imela roditi velika a-meriška delavska stranka.
Nad tisoč delegatov je bilo navzočih, ki so zastopali unije, zadruge, farmarske in razne druge progresivne organizacije, biroječe štiri miljone članov.
Marsikaj mi ni ugajalo na tej konvenciji. V marsičem je posnemala konvencije, od katerih se progrešivci ne morejo ničesar naučiti. Kljub temu, bila je velika delavska konvencija, kakor še nikdar nobena v zgodovini te dežele. Predvsem, bila je harmonična, ker so se vse sporne točke rešile v odsekih.
Samostojne stranke ameriškega delavstva, zgrajene po angleškem modelu, letos nebo. La Follette hoče kandidirati kot neodvisni kandidat, in je pojasnil zakaj. Čas za organiziranje nove stranke, ki bi mogla funkcionirati za jesenske volitve, se mu zdi prekratek. Mnogi pro-gresivci ne bi mogli odpovedati svoje kandidature na listah starih strank, ker so si nominacije pri primarnih volitvah že priborili. La Follette pa noče odganjati nikogar od letošnje volilne kampanje. On smatra, da v nji lahko sodelujejo vsi, ki hočejo, da se ameriško ljudstvo polasti ameriške vlade za ameriško ljudstvo. La Follet-tova kandidatura je žela na konvenciji C. P. P. A. velike ovacije. Bila je La Follettova konvencija, ki se je pridružila La Follettovi kandidaturi in sprejela njegovo platformo, kateri je dodala še svojo, ki izpopolnuje La Follettovo.
Na tej konvenciji je bilo navzočih okoli tri sto članov socialistične stranke z delegatskimi pravicami. Ampak dominirale so jo velike unije, pred vsem železničarske in mednarodna unija strojnikov, kajti brez ameriških unij ne bo ameriške delavske stranke. Socialisti bi se lahko v koaliciji z drugimi radikalci polastili konvencije C. P. P. A., in ako bi to ne mogli, bi jo lahko razbili. Vsekakor bi jo ložje razbili kakor jo kontrolirali, kajti vodstev velikih unij ni mogoče podjarmiti. Okupirajo se lahko samo take konvencije, kakršna se je vršila dne 4. julija 1923 v Chicagi in dne 17. junija 1924 v St. Paulu. Konvencija 4. julija v Clevelandu je bila reprezentativna — zastopala je štiri miljone članov, ki jih mi lahko pridobimo, ne moremo jih pa okupirati.
Konvencija v mestnem avditoriju je indor-sirala kandidaturo Roberta La Folletta za predsednika Zed. držav. Nominiranje podpredsedniškega kandidata je prepustila eksekutivi Konference. Sprejela je platformo in nekaj resolucij, kar bom obširnejše opisal v enemu izmed poznejših poročil. Zaključila je, da naj
eksekutiva C. P. P. A. skliče po volitvah, naj. pozneje pred koncem jauarja 1925, splošno konvencijo, katere naloga bo ustanoviti ameriš]^0 delavsko strhnko. Ta sklep so izvojevali v kon-venčnem odboru socialisti pod vodstvom Morris Hillquita, ki je bil eden izmed vodilnih oseb konvencije. Hillquit je na sobotnem sestanku socialističnih delegatov dejal, da mu je marsikaj, kar se dogaja na konvenciji in v odsekih zoperno, da pa je treba priznati, da je to konvencija, katera lahko napravi velik korak bližje k ustanovitvi skupne delavske stranke ali pa j0 lahko odloži za več let. Izvajal je, da je naloga, ne samo naloga ampak dolžnost socialistov izrabiti priliko kakršne še niso imeli nikdar v zgodovini te dežele in ostanejo v C. P. P. A. ter ji kažejo pot naprej, ki jo bo dovedla v stranko socialističnih idej in socialistične taktike. Hill-quit je s svojo logiko pridobil večino naše delegacije, toda vprašanje ratifikacije Hillquitove taktike je prišlo na dnevni red konvencije socialistične stranke dne 7. junija, o kateri bodo čitatelji "Proletarca" lahko obširnejše čitali v prihodnji izdaji.
Konvencija K. P. P. A. torej ni ustanovila nove stranke, sklenila pa je, da jo ustanovi po volitvah in se organizira za akcijo v času, ko jo ne bodo ovirale konfuzne volilne kampanje. Senator La Follette zastopa v pogledu nove stranke približno enako stališče kakor C. P. P. A. S tem, da je Konferenca indorsirala La Folletta, pooblastila eksekutivo nominirati podpredsedniškega kandidata in sklenila obdržavati meseca januarja konvencijo, ki ima nalogo organizirati novo stranko, je nova stranka že ustanovljena. Lahko se zgodi, da se akcija razbije preje predno nova stranka postane resnična stranka, toda če se razbije, ne bo razbita dolgo časa.
V nedeljo 6. julija je pričela v Clevelandu zborovati konvencija socialistične stranke. Nad tri sto delegatov in delegatinj je navzočih. Prvi seji je predsedoval milwauški župan sod. Hoan. Za začasnega tajnika je bil izvoljen sod. Har-kins iz Philadelphije. V sedanji kampanji z ozi-rom na C. P. P. A. in La Follettovo kandidaturo, je bilo izvoljenih petnajst članov.
Ko to pišem, poročilo tega odseka še ni prišlo pred konvencijo. J. S. Z. zastopajo trije de-legatje: Chas. Pogorelec, Andrew Bogatay iz Clevelanda in pisec teh vrstic.
Med važne dogodke tekom teh konvencij spada nedeljski shod, ki se je vršil pod avspicijo clevelandskih socialistov v Moose Hali-? Udeležilo se ga je nad 500 oseb. Govorniki so bili Hillquit, Maurer, Berger, Cannon, Young. Harriot Stanton Blatch, W. T. Mills in drugi-Predsedoval je Kirkpatrick. Precej delegatov konvencije C. P. P. A. je prišlo poslušati razprave na našo konvencijo. Med bratskimi delegati je tudi Roberto Haberman, zastopnik Me'
jjiške delavske stranke in mehiški delavske federacije. Bil je navzoč tudi na konvenciji C. P. p A. Prva seja je poslala pozdrave E. V. Debsu Otto Branstetterju; slednji se nahaja v bolnišnici, Debs pa v sanatoriju.
Za ameriško delavsko gibanje značita obe konvencije veliko važnost. Taktika, ki jo je zavzela soc. stranka, jo bo približala bližje k masam. Od članstva soc. stranke, od previdnosti vodstva in od volje unij za kooperacijo pa je
odvisen uspeh nove orientacije.
^
Zveza bankirjev razume, kaj so njeni interesi.
V Decaturju, Illinois, je zborovala Zveza il-linoiških bankirjev, ki je med drugimi sprejela resolucijo, s katero je indorsirala Dawesovo kandidaturo za podpredsednika na listi republikanske stranke in poziva ameriško ljudstvo, naj dne 4. novembra glasuje -za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata republikanske stranke.
Zveza illinoiških bankirjev ni brezpomembna organizacija. Bogastvo, ki ga kontrolira, je vredno miljarde. Bepublikanski in demokratski politiki sprejemajo njena navodila in jih poslušno izvajajo. Sedaj se je odprto izjavila za Dawesa, med tem ko agitira za Coolidga indi-rektno, da se ne zameri demokratom.
Bankirji se zavedajo svojih razrednih interesov. Oni vedo, katera stranka jim služi in med njimi ni treba čisto nič agitirati, naj se pridružijo republikanski ali demokratski stranki. Taka agitacija je potrebna samo med delavstvom, kadar se ga skuša pridobiti za stranko, v katero bi morali spadati ne da bi se ga sililo vanjo. Mesto tega pa gre rajše v stranko, ki jo vladajo bankirji in industrialci.
H V kampanji za kapitalistične kandidate bodo kapitalisti potrošili milj one in agitirali bo-()° ffled delavskim'ljudstvom, ker med kapitalisti ni treba. In delavsko ljudstvo se bo navduševalo za ljudi, ki ga bodo tepli kakor ga tepejo sedaj, ker vsled svoje nerazsodnosti ne morejo zapopasti razliko med njihovimi in kapitalističen interesi.
fji Svita pa se med delavstvom vseeno. Par ( esetletij socialistične propagande ni moglo iti 11111110 brez vsakega učinka. Velike množice ne-adovoljnih delavcev si manejo oči in se čudijo ter iščejo izhoda. Nekje v bibliji je rečeno, La kdor išče, najde". Spoznanje prihaja med 5-jj avsko rajo, in to ga bo dovedlo v socialistič-t Branko, če ne še danes pa jutri, ker ni dru-ge8a izhoda.
450,000novih članov v enem letu—kdo jih je dobil?
Ku Klux Klan, organizacija idijotov in vara-lic, je dobila v teku fiskalnega leta, ki je končalo dne 31. julija 1923, 450,099 novih članov, ki so plačali $2,208,809.44 pristopnine in članarine.
Samo te številke dokazujejo, koliko bedastih ljudi je še v deželi. V Klan silijo ljudje sami od sebe, ne da bi vedeli čemu in zakaj. Od kluksov nimajo nikakih koristi, vendar jim plačajo več miljonov dolarjev na leto za članarino, pristopnino, halje, znake in tako ropotijo.
Pred kongresno komisijo, ki je preiskovala kluksovski graft in intrigiranja v politiki, je neki bivši klanski odbornik dejal: "Vsi, kar nas je v odborih, krademo, ne da bi se članstvo zmenilo zato."
"Nevidno cesarstvo K. K. K." ima trop u-radnikov z raznimi aristokratskimi naslovi svoje iznajdbe. Ti so v imenovanem letu prejeli $480,026.93 kot plače in $288,239.66 za potne stroške. Ta in druge podatke je dobil newyor-ški list "The World".
Bazun plač in "potnih stroškov" imajo "imperial wizard" in drugi klanski poglavarji še razne "izredne" dogodke. Upravni stroški znašajo par miljonov dolarjev na leto.
Človek se z začudenjem vprašuje, kako je mogoče, da je toliko ljudi pripravljenih podpirati organizacijo, od katere nimajo ničesar pričakovati. Zdi se jim menda misterijozna in posedujoča magično moč. Dasi posega v politiko, se je ne more smatrati za politično silo. Na jugu se vzdržuje vsled svojega sovraštva proti črncem, na severu in zapadu pa radi "čistega amerikanizma", ki je samo ob sebi umevno nasproten tujerodcem, katoličanom, Židom in ra-dikalcem.
Ku Klux Klan bo razpadel, ker nima nika-kega smisla obstojati, niti nima kaj početi, razun uganjati svoje maškarade in nasilstva. Nekaj časa bo še imel žetev, ampak ljudje se bodo naveličali gledati zakrinkane figure in si domišljati, da pomenijo nekaj vzvišenega, idealnega in vsemogočnega. Tako hitro, kakor sedaj pristopajo, bodo pozneje odstopali in se jezili, ker so vrgli proč dolarjev za prazen nič. Spametovali pa se še ne bodo tako kmalu.
Frank Zaitz, urednik "Proletarca", se je udeležil konvencije Konference za progresivno politično akcijo in konvencije socialistične stranke. O poteku obeh bo objavil obširna poročila. Prvi njegov članek je priobčen v tej izdaji.
SEMINTJA.
Razdejanje v Lorainu. — Tekma dveh sil. — Nepreviden bombni napad. — Tolmačenje naprednosti. — Skrajšanje distanc. — Razžaljeni Japonci. — Grmenje brez dežja.
V soboto 28. junija je prišel nad mesto Lo-rain, Ohio, orkan, ki je v teku petih minut napravil miljone dolarjev škode. Okoli sto ljudi je našlo smrt v razvalinah, mnogo je poškodovanih. Hujše kot vojna so naravne sile, kadar zadivjajo. Potresna katastrofa na Japonskem je zadala mikadovemu cesarstvu ogromno škodo in tisoče ljudi je našlo smrt pod razvalinami, v ognju in vodi. Orkan, kakršen je prihrumel nad Lorain, prekaša v uničevanju vsako milita-ristično silo. Ampak vse naravne sile skupaj niso zadale človeštvu toliko gorja in ubile toliko ljudi ter napravile toliko škode kot vojne, ki so človekova iznajdba. Ves svet je simpatizi-ral z Japonsko v uri njene nesreče in ji prišel na pomoč. Vsa Amerika simpatizira z Lorainom in okolico in vsa je pripravljena pomagati nesrečnemu mestu. Ampak kadar zadivjaja sile, ki jih je človek izumil, prenehajo simpatije, preneha pomoč in preneha človek. Barbar zavzame njegovo mesto.
* * *
V Kantonu na Kitajskem imajo politične boje kakor v vsakem drugem mestu na svetu. "Eks-tremisti" so vprizorili bombni napad na gover-nerja Indo-Kitajske, kateremu se ni ničesar zgodilo, toda pet Francozov je bilo ubitih. Dokler se Kitajci pobijajo med seboj, se tuje vlade ne vznemirjajo. Pazijo pa, da se Kitajci ne sporazumejo in si ne osvoje SVOJO deželo. Kadar pa se dogodi, da drzni Kitajci ubijejo inozem-ca, prične delovati ves diplomatični aparat zastopnikov tujih držav v Pekingu in Kitajci se
jim morajo klanjati in oproščati.
* ★ ★
Na svetu so "neodvisne" države brez neodvisnosti, npr. Kitajska in Mehiko. Obe sta bogati na naravnih zakladih, obe nuditi dobre trge, za katere se trgajo velike industrialne dežele. Njuna bogastva so posest zunanjih kapitalistov in zunanje dežele jih protektirajo. Kitajci ali Mehikanci se lahko koljejo med seboj kolikor jim drago. Če jim zmanjka orožja, ga jim preskrbi ena ali druga zunanja kapitalistična kombinacija. Če pa v medsebojnem klanju ubijejo tudi kakega Francoza, Angleža, A-merikanca ali Japonca, se prikažejo vojne Iadi-je v lukah in tedaj se je treba ponižati in prositi oproščenja na način, kakor ga narekuje vlada prizadete velesile.
Mehika se resno prizadeva otresti se obje raa mednarodnega kapitalizma, ki se jo branj izpustiti, toda jo bo moral, če bodo Mehikanci znali organizirati svojo deželo za svoje inte. rese. Na Kitajskem je gibanje za osvoboditeu Kitajske še šibko in kaotično. To je vzrok, da je peščici tujcev mogoče kontrolirati po številu
prebivalstva največjo državo na svetu. * ★ *
Te dneve zboruje v Clevelandu konvencija J. S. Z. Slovensko delavstvo v Zedinjenih državah je napredno in razredno zavedno. Ven. dar pa bi se bilo dobro vprašati, zakaj nima vsaka naselbina socialističnega kluba. Če bi obstojali v vseh, in bili aktivni v vseh, tedaj šele bi lahko rekli, da smo prvi kar se tiče naprednosti, prvi v razrednem boju za delavska prava, prvi na polju kulturnega dela. Tako pa se je razširilo mnenje, da je pečat naprednosti,
ako si zavarovan za bolniško in druge podpore. * * *
Dne 1. julija se je pričel poštni obrat med New Yorkom in San Franciscom potom ero-planov. Pismo, oddano v New Yorku, dospe po zraku v San Francisco v šestintridesetih urah. Z najhitrejšim vlakom se prevozi isto distanco v štirih dneh. New York je približan Chicagu po novi poti do Tolida, San Francisco ji je prišel naproti do srede Nebraske. To je dosegel razvoj tehnike.
* * *
Eroplani, ki oskrbujejo transkontinentalni promet, in drugi, ki bodo pluli med raznimi kraji te republike, so večinoma last ameriške vlade. Nabavlja si jih v prvi vrsti za vojne namene. V mirnem času bodo služili poštnemu in osebnemu prometu, v vojnem za obrambo domovine (ali pa za napad na "sovražnika"). V teku let bomo imeli ogromno zračno floto, toda ne samo mi, kajti vse dežele grade eroplane, vse z namenom, da se zavarujejo z njimi "pred sovražnikom". Tako se bo razvila plovba v zraku, ki bo pomagala zbližati narode, da se bodo ložje spoznali in polagoma izprevideli, da so
vojne nepotrebno zlo.
* * *
Japonci se še niso potolažili radi žalitve, ki jim jo je vrgel v obraz naseljeniški zakon Zedinjenih držav, kateri jih izključuje od naseljevanja v deželo svobode. Japonsko dijaštvo protestira, listi dokazujejo, da so Japonci v napredku prekosili vse druge narode, nekateri posamezniki so v znak protesta napravili samo-j mor, in vse japonsko ljudstvo je dne 1. julija« ko je novi zakon stopil v veljavo, protestirale proti Zedinjenim državam s tem, da se je ves dan vzdržalo pijač. Ta protest je bil bolj na pa* | pirju, ampak efekt je isti. Japonci so užaljeni in bodo, če se jim ponudi prilika, vrnili klofuto-Tudi Kitajci so izključeni od naseljevanja v Zed. države — bili so že prej kot Japonci i ampak Kitajska je slaba kljub svoji ogromnost'

■ji se ji ne izplača protestirati. Ako bi bila orga-jiizirana in močna kot je Japonska, bi se ameriški naseljeniški zakon glasil precej drugače.
V Rusiji delajo za ekonomsko obnovo debele. Kolektivna posest se bori s privatnimi podjetji in slednja omagujejo, ker imajo silo vlade [a vladno stranko proti sebi. Rekonstrukcijsko delo bo vzelo več let — predno bo Rusija postala prvovrstna industrialna dežela, bo vzelo par desetletij. Protiruska propaganda je za nekaj časa ponehala in evropske vlade so se sprijaznile z dejstvom, da je najpraktičnejše, če priznajo režim, ki ga Rusija ima, kajti takšnega kot ga nekatere dežele, Rusija ne mara. * * *
Demokratska konvencija je končana in delegatje so se razšli iz New Yorka, večinoma s praznimi žepi. Sedaj je borba med republikanci in demokrati v teku. Oboji razpolagajo z velikimi vsotami, oboji grme, kadar nastopajo pred delavskim ljudstvom, proti graftarjem in korupciji, oboji obljubujejo nastopiti proti "monopolom" v slučaju zmage. Če zmagajo republikanci in bodo demokratje poraženi, Wall Street zmaga! Če se bodo morali republikanci umakniti za prihodnja štiri leta demokratom, Wall Street zmaga. Ako ameriško ljudstvo v resnici hoče počistiti svojo hišo v Washingtonu, si mora poiskati stranko, ki ne bo republikanska ali demokratska, ampak stranko, ki je v resnici njihova.
^
Obledele zvezde.
Ko je zažarela Mussolinijeva zvezda, so se razveselili kralji, ki vladajo z zlatom in srebrom in spoznali v njej "vodnico človeštva in varuhinjo civilizacije". Kar nenadoma, kakor bi trenil, pa je otemnela! In tedaj je tudi nebi-stro oko spoznalo na njej krvave madeže in od-tiske, ki so jih pustili tatovi in tolovaji. Kralji in njihovi lakaji so se obrnili stran in se delajo, kakor da jim nikoli ni bilo za Mussolinija in njegove pajdaše. Kar naenkrat, kakor bi trenil so prišli do spoznanja, da se diktature ne morejo vzdržati in jih je nesmiselno zagovarjati.
Tako padajo zvezde. Slavni generali, ki so zmagovali in veljali za junake, so večinoma po-zablj eni. Veliki ministri, ki so načeljevali medvojnim in povojnim kabinetom, životarijo kje v pokoju in se skušajo zriniti na tribune javnega zanimanja — vse zaman j! In sedaj še Mussolini, ta nepremagljivi "orjak"! Kdo bi si pred nekaj tedni mislil, da bo črna srajca izgubila Sv°jo privlačnost! Železni mož Italije je zgubil ®vojo železno pest in železni nastop ter moleduje za pomoč pri ljudeh, ki jih je če pred letom preziral in se jim rogal. Sedaj drži na-v in se prijema za bilke, ki pa ga ne bodo m°gle rešiti.
Odmevi trboveljske tragedije.
(Daljša poročila o orjunaških pobojih v Trbovljah so
bila priobčena v "Proletarcu" prošli teden.)
Poboji med Orjunaši in trboveljskimi rudarji, ki so se dogodili v nedeljo 1. junija, so razburili vso Jugoslavijo. Orjunaši kriče, da so delavci provocirali izgrede in pozivajo vlado, naj zatre hujskače, ki nete med delavstvom duh upora proti edinstvu države. Organizacija Jugoslovanskih iVAcionalistov (Or-ju-na) pa pozablja, da je ona sama organizacija hujska-čev, da so njeni člani oboroženi in da jim je ideal krepajoči Mussolinijev fašizem.
Zagrebška "Borba" je izšla dne 5. junija z dvema stranmi slovenske priloge, ker so, kakor piše, "Orjun-ci zagrozili, da spuste tiskarno v Ljubljani, ki tiska "Glas Svobode" (slovensko glasilo Nezavisne radnič-ke stranke Jugoslavije) v zrak, čim izide prva štev. "Gl. Svobode". Ker se "G. S." tudi druge tiskarne v Ljubljani niso upale tiskati, smo natisnili slovenski del kot prilogo zagrebške 'Borbe'." — Nezavisna rad-nička partija Jugoslavije (okrajšano NRPJ) je bila ustanovljena po razpustu komunistične stranke in z njo so komunisti zavzeli legalno taktiko, nekaj podobnega kakor v tej deželi W. P.
"Borba" piše, da so povzročili pokolje orjunci, kajti rudarji so bili mirni, toda dodaja, "... da se rudarji niso mogli vzdržati da ne bi dali duška svojemu razpoloženju proti tej plačani kapitalistični ban-di. Klicali so jim 'Pfuj Orjuna! Dol z Orjuno!' Orjunaši so v zasmeh in izivanje oplazili s svojim praporjem rudarje po glavah in klicali 'Smrt komunistom!' 22-letni delavec Zupane je zagrabil za zastavo ki ga je oplazila po glavi in Orjunaši so brez povoda otvorili na rudarje, ogenj iz revolverjev. Zupane je padel kot prva žrtev . . . Rudarji so uvideli, da se morajo braniti, če hočejo ostati pri življenju in so odgovorili s protistreli. V boju se je razpočila med Orjunaši bomba, ki so jo hoteli vreči med rudarje, pa je zadela nje same ... . Kot mrtve žrtve so ostale na bojnem pozori-šču od strani delavcev prej omenjeni Zupan, star okrog 22 let, neoženjen; Fritz Albin, rudar, 27 let, neozenjen; Ivan Rozina, rudar, 70 let in njegov 4-letni rejenček; Jakob Ocepek, rudar, star 60 let. Na orju-naški strani so obležali mrtvi trije člani pokrajinskega odbora: tajnik Šlajpah (ravnatelj ene tovarne v Šiški), Žnidaršič, pokrajinski čelnik (upravitelj velepose-stva) in Boltavzar, vodja šišenske Orjune . . . Rudarji so v svojem obrambnem boju zadeli smrtno tri orju-naške voditelje, tujce, plačane fašiste jugoslav. kapitala. Razen, tega so bil ranjeni rudarji: Ludovik Fajn, Kari Razboršek, Ivan Hlebec, Helena Obacher, Miha Vacek, Zakrajšek in drugi. Težko ranjeni Orjunaši so bili Lebar, Arniš, Lešnjak, Kukec, Porekar in še 15 drugih, vsi iz tujih krajev najeti za ubijanje -rudarjev . . . "Jutro" in drugi meščanski listi časopisi so pisali, da so bile vržene bombe iz Rudarskega doma. A Rudarski dom je nižje od ceste, oddaljen od nje za 100 m in stoji pred njim še ena hiša ob cesti. Iz gornje ordinarne laži se vidi, kako ogabno lažejo 'Jutro', 'Slov. Narod' in, 'Nar Dnevnik' . . . Orjunci so šli po tem spopadu z revolverji, ročnimi granatami in sekirami dalje proti Trbovljam, ustavljali vsakega delavca in v naprej kričali: "Ruke u vis!" Pobijali so okna po hišah in grozili . . . Pet rudarjev so Orjunaši vzeli
s seboj za 'talce', izmed teh so rudarja Fakina, ki je šel slučajno po cesti, zvezali, mu dali v gostilni Križanec jesti in. piti in ga odpeljali nato v občinski kamnolom, ga postavili pred orjunaški preki sod, mu pre-čitali smrtno obsodbo in ga ustrelili . . . Ubili so ga po poročilih zagrebških fašisti . . ."
Ljubljansko "Jutro" zanikava trditve "Borbe" in vztraja, da so poboje povzročili rudarji in ne Orjunaši.
Vlada je prepovedala protestne shode, ne samo v Sloveniji ampak po vsej Jugoslaviji, kakor so se glasila nekatera poročila. Vendar pa se je nekaj shodov vršilo. Orjunaši so po izgredih v Trbovljah navalili v stanovanje M. Lemeža, ki je voditelj slovenske sekcije NRPJ. in ga opustošili. "Slovenec", glasilo klerikalne stranke, nima interesa braniti Orjunaše, ker so slednji v boju tudi proti klekalcem. V eni izdaji v odgovarjanju na "J!utrove" notice in članke pi,še: "Tudi iz drugih izvajanj "Jutra" se jasno in točno vidi, da ti ljudje delajo — zavestno ali nezavestno — po načrtu nekih politikov, ki jim ta tragedija služi v dosego političnih ciljev . . . Obsojamo hijenstvo klike propadlih politikov, ki iz krvi tudi nedolžnih starcev in otrok hočejo delati kapital zase. To so hijene v pravem pomenu besede!" Ob enem "Slovenec" graja vsakogar, ki se v politiki poslužuje nasilnih sredstev. Isto stališče zavzema Prepeluhov "Avtonomist".
Vladno preiskovalno komisijo vodi Kosta Janko-vič, tajnik v miriisterstvu zunanjih zadev.
"Delavec" z dne 5. junija, ki je glasilo pokrajinskega odbora Glavnog Radničkog Saveza Jugoslavije (socialističnih unij), piše:
"V Trbovljah je prišlo v nedeljo dne 1. junija do krvavega spopada med orjunaši in med pod vodstvom neodvisnih stoječimi skupinami delavstva.
Po dosedaj došlih poročilih je postalo osem mladih oseb žrtev zločinskega hujskanja na brezmiselne pokole: med njimi so trije orjunaši in pet delavcev. Naše delavstvo stoji z globoko pieteto ob grobovih delavskih žrtev, ki so padle za svoje prepričanje.
Vendar nam nalaga skrb za prave interese delavstva, da povemo popolnoma jasno, da je bila ta borba brezmiselna in da so padle žrtve v boju, ki ni mogel imeti v nobenem slučaju nikakih ugodnih posledic za delavstvo.
Usodo te države vodi ustavno narodna skupščina, — eventuelni neustavni režim pa se opira na armado. Kdor vodi zakonito borbo za oblast, ta naj gradi delavske politične organizacije, — kdor vodi nezakonito borbo za oblast, ta naj ve, da se mora meriti koncem koncev z armado in naj uravna po tem svoje delo in svoje predpriprave.
Mi se tega zavedamo. Zato svarimo pred vsemi brezmiselnimi koraki.
Predvsem je potrebno, da ne vodi delavstva nihče v boje, v kakoršnega hočejo izzivati meščanski elementi, ki te države ne morejo ustavno vladati, ker nimajo večine in ki iščejo zato povodov za neustaven režim, — v katerem slučaju mislijo, da imajo v rokah jačja sredstva.
Mi dobro vemo, da je bilo razvitje Orjunskega prapora v Trbovljah premišljeno izzivanje.
Mi smo čitali poziv "V Trbovlje!" v Orjuni, ki naravnost — poziva na pokole.
Mi smo pa čitali žalibog tudi po Glasu Svobode razne otročarije, — ki samo dokazujejo, kako delavstvo slepo drvi v klavnico, kamor ga režim premišljeno spravlja.
Proti takim napadom in izzivanjem naše organi-
zacije najodločneje protestirajo. Naše delavstvo zbra no v strokovnih organizacijah G. R. S. J. zahteva, d ® se razorožijo vsi oni mladi ljudje, ki jih hoče izrab, ljati neustavni režim za nezakonito politično borbo
Ob enemu pa izjavlja, da bo zbralo vse svoje sile za premišljeno protiakcijo, ki pa jo bodo vodile naše organizacije same."
Sarajevski socialistični "Glas Slobode" piše, (]a spominja klanje v Trbovljah na krvave poulične boje v fašistični Italiji in dodaja:
"Provociranje delavstva, posebno enega dela, se vrši od strani Orjune skozi zadnja tri leta dan za dnem in prišlo je že večkrat do manjših spopadov. Ti sovražni odnošaji med delavci in Orjuno so se zadnje čase poostrili posebno v industrialnih krajih Slovenije do tolike mere, da je bilo vsaki čas pričakovati krvavih pobojev. In ti so prišli. Kljub svarilom je Orjuna podvzela svojo provokacijsko slavnost v Trbovljah in rezultat je deset mrtvih in okoli 40 ranjenih. Največ žrtev je na delavski strani. Ti strahoviti dogodki so dobili bolesten odmev v vsi deželi in med demokratskimi elementi je nastalo razumljivo ogorčenje in obsojanje taktike, ki se poslužuje nasilja v politični borbi.
Iskreno nam je žal žrtev tega brezumnega spopada. Ob enem obsojamo vsakega, ki se v politični borbi poslužuje takih metod in sredstev, da bi z brutalno silo uničil svojega nasprotnika. Zato obsojamo tudi tiste delavce, ki so se, zaslepljeni od fanatizma, dali zavesti k taktiki nasilja, in jih opominjamo, da ne nasedajo provokacijam svojih sovražnikov in da ne slede tistim voditeljem, ki jim priporočajo v borbi taka sredstva, ki so samo njim v škodo."
Beograjske "Radničke Novine" pišejo v istem smislu, medtem ko zagrebška "Borba" poziva delavstvo v skupno borbo, ki naj odgovori sili s silo.
Kot že rečeno, izrablja vladajoči režim trboveljsko tragedijo v svoje namene in kuje iz nje politični kapital, ki naj mu omoguči absolutno diktatorsko moč.
A. R. Decker poroča iz Dunaja čikaškim "Daily News", da se vrše na Bledu, ki ga imenuje "poletno glavno mesto Jugoslavije," konference med ministri in kraljem, ki razpravljajo o vladni krizi. Pasič baje "3traja pri zahtevi, naj se sedanja skupščina razpusti in se razpišejo nove volitve. Sedanja vlada nima večine v skupščini radi prihoda poslancev Radičeve stranke. Pasič trdi, da Radičevci ne zastopajo mandata ljudstva, ker so do zadnjega časa bojkotirali skupščino, zato je treba dati volilcem priložnost povedati z glasovnico, kedo in kako naj jih zastopa v prihodnjem zasedanju zbornice. Pri tem upa, da bo dobila njegova koalicija večino in da bo s svojim vladnim aparatom znatno oslabil tudi Radičevo se-Ijačko republikansko stranko za Hrvatskem.
"Dobri časi".	i
Sedaj, ko so nasprotniki naseljevanja zmagali in omejili naseljevanje, oziroma ga iz enih dežel praktično ustavili, bi imeli nastopiti do* bri časi. Dogaja pa se, da tovarnarji odslavlja-jo delavce, znižujejo plače in tirajo tiste delavce, ki so vposljeni, k napenjanju, da bi še več producirali. Kdo bo sedaj kriv, če prosperitetR ne bo?
Strokovno delavsko gibanje v Jugoslaviji.
Strokovne delavske organizacije v Jugoslaviji so nrimeri z drugimi deželami šibke. V Sloveniji in v Vekaterih strokah po vsi državi so bile močne, dokler niso prišli razdori, ki so pocepili tudi un.ijsko gibanje. Sindikati, ki pripadajo amsterdamski internacio-nali, so združeni v Glavnem radničkom savezu Jugoslavije.
Komunisti so ustanovili svoje unije in jih združili v Savezu Nezavisnih Strukovnih Organizacija. Klerikalci imajo svoje unije in "narodni delavci" isto. Ves ta razdor škoduje delavstvu in kapitalisti se ne pritožujejo.
Socialistično prežete unije do meseca aprila niso bile centralizirane na podlagi mej sedanje Jugoslavije, ampak v smislu starih central, ki se obstajale pred vojno.
Ljubljanski "Delavec", slovensko glasilo GRSJ., je priobčil povodom centraliziranja jugoslovanskih strokovnih unij sledeči članek:
"Kongres GRSJ., ki se je vršil meseca aprila v Beogradu, je zarisal končnoveljavno linijo nove delavske fronte v državi SHS. Tri leta dela in naporov je bilo treba, da preorientiramo prejšnje fronte, ki so tekle v smereh Ljubljana — Dunaj, Zagreb — Buda-pešt, Sarajevo — Dunaj, Beograd — Skoplje itd.
Vse te različne fronte so se sedaj združile v eno: Od Triglava preko Ljubljane, Zagreba, Beograda vse doli do turške meje.
Važnosti te nove pregrupacije so se zavedali le najbolj izšolani kadri delavskega pokreta, le tisti, ki so se uživeli v nov položaj v novi državi.
Zato so mnogi med tem časom, ko smo vodili dolgotrajna posvetovanja, ko smo v teških razmerah potovali iz kraja v kraj, ter zaglihavali vse mogoče pomislike — med tem časom so se mnogi izgubili iz kontakta s svojimi kadri, zabredli so v močvirje in sedaj mečejo blato na vse, kar bi jim moralo biti ljubo in drago.
Toda naše delo je sedaj končano in z vsemi energijami bomo šli na delo, da jih rešimo iz močvirja in jih privedemo nazaj v skupno fronto, na branik delavskih interesov.
Sedaj, ko je naše delo uspelo, ko je nova fronta Postavljena, sedaj prehajamo k mobilizaciji vseh delavskih sil — da jih popeljemo v ostro ofenzivo proti vsem izkoriščevalcem delavskega razreda.
Nikogar ne bomo odbijali od sodelovanja — nikomur ne bomo očitali ničesar — pozabljena naj bo nevesela preteklost, mi vsi pa na delo za boljšo in. svetlejšo bodočnost.
Dela je mnogo, zato pridnih rok in bistrih glav ne bo preveč, temveč premalo.
Naš proletariat je gladen in raztrgan, in okraden sv°jih pravic. Kdor bo hotel pomagati, da se to stanje spremeni naj nič ne čaka, naj nič ne premišljuje s k°m se je še včeraj ravsal. k oško naj stopi na plan z edino parolo: Ven iz blata, v enotne organizacije, v r<leč veletok.
E_ Okoli 40 tisoč proletarcev Jugoslavije nas je se-°ai Pripravljenih, da na odredbo našega vrhovnega °dstva planemo na delo. Za boj proti celotni jugo-
slovanski buržuaziji je ta številka premajhna, a za izvedbo mobilizacije pa ta številka zadostuje.
Poziv na mobilizacijo delavskih sil je sedaj izdan. Naš najvišji forum — kongres G. R. S. J. je govoril in — odločil!
Vsi fantje in možje, dekleta in žene, vsi lačni in raztrgani, ponižani in razžaljeni.
Na plan!
Za pobratimijo delavskega razreda!
Za boljšo bodočnost!
Za rdeč veletok!"
O naraščajočem razpoloženju za zedinjenje delavstva v enotnih strokovnih organizacijah amsterdamskega pravca in o povračanju v socialistični "rdeči veletok" piše tednik "Socialist" z dne 23. maja sledeče:
"Med delavstvom — našim in nekdaj komunističnim — se pojavlja vedno močneje struja rdečega veletoka, volja, da se ujedini v enotnih organizacijah amsterdamskega pravca.
Ta volja je razumljiva. Po tolikih težkih preizkušnjah, po toliki demagogiji, laži, obrekovanju in plačanem razdiralnem delu je delavstvo uvidelo, da se je dalo zlorabiti od brezvestnih razdiračev, da je nasedlo frazam demagogov. Lztreznjenje prihaja in klic: za rdeč veletok! ne bo več utihnil, postalo bo iz besede dejanje.
Pa pravijo, voditelji so krivi, da je tako daleč prišlo! Res je — pa pozabiti ne smemo tudi na drugega krivca, to je na delavstvo samo. Za vsak greh je treba dveh: zapeljivca in onega, ki se da zapeljati. Upamo si mirno trditi, da krivda delavstva ni manjša, kot krivda voditeljev. Zato je treba oba krivca napraviti neškodljiva. In blagor nam, če se to posreči!
Delavstvo se mora otresti povojne psihoze, spregledati mora jasno: V socializmu je spas, v enotni organizaciji je rešitev. Kaj to pomeni, to zamorejo naši sodrugi videti v velikem svetu na zapadu. Poglejmo Nemčijo: nikdar še ni nobena stranka šla v tako težkem položaju v volilni boj, kot združena socialistična stranka v Nemčiji. In vendar je obdržala vse svoje pozicije, taka je moč prepričanja, discipline in organizacije. Pa na Francoskem: volilni uspeh združenih socialistov je naravnost ogromen. Tu se je treba učiti, sodrugi, tu je črpati samozavest, učiti se jasno gledati. Kako šibko, brez volje in prepričanja se je izkazalo v zadnjih letih slovensko delavstvo! Šibko je bilo kot trs, ki ga veter maje. Zato je imelo in ima voditelje, kakor jih zasluži. Kadar se bo pa naše delavstvo zavedlo svoje moči, kadar bo enkrat nehalo verovati frazam in demagogom ter razdiračem, kadar se bo oklenilo zjedinjevalne misli, takrat bodo ti voditelji odfrčali, radi ali ne radi, v pozabljenje. Ne skrbi nas priti preko voditejev na dnevni red, k zjedinjevanju, glavna skrb nam je, da se delavstvu odpro oči, da spregleda in. da samo z elementarno silo zahteva: konec bratomornemu boju, konec sektaštvu, obrekovanju — vsi hočemo rdeč veletok, ki naj potegne s seboj vse, ki so poštene volje in socialističnega prepričanja!
In ta rdeč veletok v Sloveniji nas mora pripeljati preko naše Socialistične stranke Jugoslavije v svetovni rdeč veletok v socialistično internacionalo politično in strokovno organiziranega proletariata. Kajti brez internacionale ni socializma!
Kadar se bo naše delavstvo po bridkih izkušnjah dokopalo do tega spoznanja, takrat bo poplavil vse naše sovražnike — rdeč veletok!"
IVAN CANKAR:
KURENT
Starodavna pripovedka.
(Nadaljevanje.)
"Tod bodo živeli veseli ljudje!" je pomislil Kurent; godel je in gledal, nič ni vprašal. S svojimi veselimi svati je prišel do svetle, bogate hiše; tista hiša pa je bila krčma. Takoj je bila polna, ko se je prikazal Kurent s svojo procesijo; vse duri so sneli, še v vežo in na dvorišče so postavili mize. Kurent pa je sedel na za-peček, kakor se spodobi in je godel brez neha-nja. Na ljudi je gledal, ki so plesali pod njim in zazdelo se mu je časih, da jih je vse videl nekoč — v daljnih, žalostnih sanjah.
Primajal se je starec med svate; v levici je držal kozarec, z desnico je objemal starko. Njegov obraz je bil trd, opaljen od solnca in od skrbi, pijane oči pa so se gorko svetile.
"Zaplešiva, mati, zavrtiva se!" je kričal. "Še to uro plešiva, saj več ne bova!"
Kurentu se je zazdelo, da je videl nekoč tega starca in tudi njegovo starko — obadva kakor v daljnih, žalostnih sanjah. Od starosti in od vina so se jima opletale noge, starcu so se razgalile črne prsi, starki je zdrknila ruta na rame in sivi lasje so viseli na oči.
"Ročno, mati, nikar se ne kujaj!"
Starka je bila zardela in potna v lica, sopla je težko in je plesala.
"Kje sem vaju videl?" je pomislil Kurent in se ni domislil.
Pijan kmet mu je vrgel na zapeček kup srebrnikov.
"Eno so mi oderuhi vzeli, drugo so mi vzeli davki, tretje pa vzemi ti!"
Kurent je godel, ali zdelo se mu je, da je že videl nekoč tistega pijanega kmeta. Tam je stala bela, vesela hiša z zelenimi okni, vrt pred njo, prostrano polje za njo — kje, kedaj? Kurent je godel in je gledal, izpraševal ni nič.
Sredi izbe je plesal upognjen starec, tako suh, siv, krivenčast in betežen, kakor da je bil ob belem dnevu iz groba vstal. Ko je bil stopil v izbo, je imel harmoniko pod pazduho, ali komaj je zaslišal Kurentovo pesem, je zalučil harmoniko v kot, da je zastokala in se razsula.
"Kdo bi godel, kadar gode Kurent? Godi nam, Kurent, do sodnjega dne, da ne ugasne veselje v srcu, da ne izpregledajo te pijane oči!"
Vrtil se je v kolobarju, krilil je z rokama, vzdigal je tenke stare noge do pasu, nazadnje pa je telebnil ter obležal.
"Tudi tebe sem že videl, bratec, in tudi tvojo harmoniko sem slišal!" je pomislil Kurent.
Zmirom več je bilo svatov, kolikor bolj se je nagibal dan. Dekleta so prišla s polja, prišli
so hlapci in prišle so dekle. Kdor je zaslišaj Kurentovo pesem, je zavrisnil in je bil pijan, še predno si je ustna omočil z vinom. Fantje so bili s petami ob tla, dekletom so lica gorela Kurent je godel neutrudoma, po vsej dolini se je razlegala njegova pesem in zvezde na nebu so ji odpevale.
Pod njim se je v prahu in vinskem vzduhu prerivala in gnetla pijana fara. Eden se je zvr nil, namesto njega pa se je vzdramil drugi ter je zakolovratil s težkimi nogami. Gneča se je bila tako zagozdila, da Kurent ni več razločil posameznih parov; njih ples ni bil več ples temveč bilo je omahovanje, vrtoglavo opote-kanje in prešestno prerivanje. Smrad je puhtel od potnih teles, osteklele oči so komaj še gledale, težki jezik se je komaj še ganil v napol odprtih, hropečih ustih. Grla pa so kričala zmirom glasneje, skoraj so že prekričala Kurentovo pesem.
"Zagodi nam, godi nam, Kurent, od Boga nam poslan! Tvoj je ta dan, ta ura je tvoja! Dežnico smo lokali čez leto — vina na mizo, krčmar! Ovsenjak smo glodali, da se je krhal zob — svinjine prinesi, krčmar! Tovore smo vlačili, da se je hrbet krivil — zdaj bodi pa ti moj tovor, dekle! Dolgo je leto, kratek je praznik — Kurent, zagodi!"
Iz gneče se je zasvetila rdeča ruta; Kurenta je spreletelo kakor spomin iz daljnih sanj. Rdeča ruta se je zazibala v urnem plesu, približala se je Kurentu in vesel obraz se je zasvetil pred njim. Na potno čelo so viseli črni kodri, črne oči so mežikale in pozdravljale, rdeče ustnice so vabile; vrat je bil razgaljen globoko do belih prs.
"Tudi tebe sem že videl, ti lepo, pijano dekle — kedaj sem te pač videl?" je pomislil Kurent.
Stopila je do njega in se ga je oklenila z vročimi rokami.
"Kako sladka je tvoja pesem, o Kurent! Vesela je tvoja pesem, veselo ljubezen oznanja! Kam gre tvoja pot, Kurent? Kamorkoli gre, daj, da pojdem s teboj! Moj pijani mož leži na gnoju — da bi se ne vzbudil več! Spi in smrči vsako dolgo, pusto noč; sirota stojim ob oknu in pri-livam nageljnom s svojimi solzami. Grenko je življenje, grenko meni; pa si ti prišel in zdaj je moje srce vse polno veselja in ljubezni. Nikar ne hodi odtod, da ne umrjem od samega koprnenja; in če moraš na pot, ne goni me, kadar pojdem za teboj. Lepo ti bom stregla in ubogala te bom, kakor se spodobi!"
Kurent je nagnil glavo, godel je veselo pesem in ni ne pogledal, ne govoril.
Ona pa je prosila in vzdihovala.
"Vsaj lepo besedo mi daj, vsaj prijazen pogled! Veselje si nam prinesel, še meni ga dodeli na vekomaj! Boljše nobenega praznika, nego v letu en sam! O stokrat grenkejša grenkost, če
srce sladkost občutilo! Kje me je rodila ma-• nesrečnica! Ozri se po dolini, Kurent, ozri
na lJudi — smrt	jaz Pa ne umrla
se^ai Bosa poj dem za teboj, pa če se nameriš
deveto deželo!"
Dolg fant, pijan in prešeren, jo je zgrabil tako krepko, da ji je razparal jopo do pasu. I Treščila sta med svate in sta se viharno zasuk-■ ila, rdeča ruta je utonila v gneči; Kurent se je ozrl in je ni več videl.
Njegova pesem je šla, kakor gre veter po svobodni poljani: jagnedi trepečejo ob cesarski cesti, žito šumi in se priklanja do tal, tepke ob razoru sklepajo in razklepajo stokajoč svoje dolge temne veje in nazadnje, kakor vzdram-ljeri in ranjen, zabuči v daljavi črni gozd . . .
Vsekrižem kakor snopje so padali pivci in plesavci. En sam je nazadnje še kolobaril med spečimi, smrčečimi svati, dokler ni telebnil nanje dolg in širok. Nihče več se ni ganil. Ležali so tam, vsi nečedni, razgaljeni in potni, usta odprta, lica nabrekla. Časih je kdo v vinskem spanju zakričal ali zastokal. Od stropa je visela svetilka; gorela je že rdeče in dimasto ter je ugašala.
Kurent je stopil z zapečka med svate.
Starka, ki ga je bila najprej pozdravila, je slonela pod pečjo; glava ji je klonila do kolen, v rokah pa je tiščala črni molek. Kurent je snel svetilko s stropa ter je posvetil starki v obraz.
"Videl sem te že nekoč!" je rekel. "Ali sem te videl v sanjah, ali pa v drugem življenju, ki več ne vem zanj. Kaj nisi bila ti moja botrca, kaj me nisi na kolenih zibala, božala me, nebogljenca, s temi rokami? Bog s teboj in milost njegova! Dobrega ti ni bilo veliko na svetu; ne bo te podil nebeški vratar, kadar se vinska primaješ!"
Posvetil je v obraz sosedu in sosedi in tudi tistemu kmetu, ki je bil odrešil biriču in oderuhu zadnje svoje srebrnike, zato da jih je veselo zapil in zaplesal. Ležal je na trebuhu, vse štiri od sebe, tako da ga je Kurent šele obrnil kakor mrtvo klado.
"Kje sem te že videl in kedaj?" je rekel Kurent. "Ali nisi bil ti moj bogati boter, ki je stal na pragu svojega belega doma širok in debel ter cvenketal s srebrniki, kadar sem šel mimo, Kurent-siromak? Ali me nisi stresel za lase ter mi dal svetlo desetico, zato da nisem kričal? B°g s teboj in milost njegova! Če se bil boter moj, ali če nisi bil, če sem te videl kdaj, ali ne videl — nič ti nikar ne bodi žal, da si pod moje n°ge zalučil poslednje srebrnike! Le kdor je bridkost užil, se upijani od veselja; takih pijancev ne pode od nebeškega praga!"
Kurent se je razgledaval po smrčečih sno-P!h in je prišel do starke in starca, ki sta se še na tleh držala za roko. Vzel je kamižolo, ki je
ležala na klopi in jo je podtaknil starki pod glavo. Posvetil jima je v obraz, dolgo je gledal na obadva in obšla ga je žalost.
"Kje sem vaju srečal in kedaj, sivolasa nebogljenca? Ne poznajo vaju moje oči, moje srce pa je zavzdihnilo. Kako je bilo mogoče, da sta doživela to sramotno uro, to razuzdano noč? Trudoma skrita, nikoli speča bridkost je rodila to noč in to uro. Bog vama dodeli sladko spanje, pa naj ga dodeli do poslednjega jutra; po-vodnji ne bo treba, da izpere greh te noči!"
Dalje je šel Kurent, dalje je svetil, oprezno je stopal med snopi. Pa je prišel do onih dveh; tik pred pragom sta ležala, kamor sta bila bu-tila v prešernem plesu, in še zmirom sta bila objeta — njen pas je objemala njegova desnica, njena levica je ležala pod njegovim vratom.
Kurent se je sklonil globoko in jima je posvetil v obraz. Takrat so trenile njene črne trepalnice, tudi njena ustna so se genila in so tiho izpregovorila.
"Kamorkoli pojdeš, ne pozabi name, ne goni me . . . grenko je moje življenje, oj!"
Še nižje se je sklonil Kurent, iztegnil je roko in je pobožal tista rdeča, vroča lica. Takrat se je lok ponevedoma dotaknil strune in jekni-lo je, kakor spomin iz daljne davnine.
Bdeča ustna so se v spanju nasmehnila.
"Kako sladka je tvoja pesem!"
Kurent se je vzdignil, posvetil je na obadva in hudo se mu je storilo.
"Za eno močno koprnenje ti bodo vsi grehi odpuščeni! Zakaj ni je bridkosti hujše, nego je tista, ki rodi koprnenje. Zdi se mi, da sem te videl; v svojih najlepših sanjah videl — kedaj, da je bilo, Bog sam razsodi! če videl, ali ne videl — tvojo besedo sem slišal in v tvoje srce sem pogledal, v to srce žalostno. Tisočkrat bodi pozdravljena; če je božja sodba, se srečava še kdaj!"
Postavil je svetilko na zapeček in jo je u-pihnil; nato je šel. Oprezno je stopal med hro-pečimi, smrčečimi snopi, ki so ležali vsekrižem po široki veži, kakor jih je bilo telebnilo. Ležali so tudi pred hišo, na prostranem dvorišču, in celo na cesti; Kurentu se je zdelo, da vidi črne sence tudi na polju in na loki. Zamolklo je hro-pela in smrčala v pijanih sanjah vsa dolina; zvezde so gledale nanjo, mežikale so in so se čudile.
Počasi je stopal Kurent po beli cesarski cesti. Že je hladilo zgodnje jutro, zvezde so mežikale zmirom hitreje in so tiho ugašale, nad hribom se je belilo. Kurent je pospešil korak, da bi stopil v gozd pred svetlim jutrom. Begot-ne sence so iskale mraka, tiho so izpod neba tonile za hrib — copernice so se vračale s Kle-ka. Za njimi je zapihal veter, čist in bister; za-šumelo je v drevju in rosa je padala.
(Dalje prihodnjič.)
DOPISI.
AGITACIJA IN ZBOR J. S. Z.
WARREN, 0. — Vsaka štiri leta imamo v Zedinjenih državah burno politično vrvenje. V raznih državah bodo volili governerja, poslance v legislaturo, kongresnike in senatorje. In izvolili bomo tudi novega predsednika.
Razne stranke se tepejo med seboj in politiki in-trigirajo. Časopisje je polno osebno gonje in očitki dežujejo na vse strani. To je v volilnih kampanjah navada. Ljudje se pričkajo in kregajo v sporih radi kandidatov, ki jih zagovarjajo ali napadajo. Eni hočejo republikance, drugi demokrate. Republikanci zmerjajo demokrate in demokratje pljujejo na republikance. Večina državljanov ni še zapopadla, da so oboji enaki. Republikanska in demokratska stranka nastopati skupaj, kadar nima nobena večine kot posamezna stranka. To je bilo že neštetokrat dokazano, posebno v slučajih, kadar se jima je šlo za zmago nad socialisti.
Stranka ameriškega ljudstva je SOCIALISTIČNA STRANKA. Ako se je večina ljudstva še ni oklenilo, ne pomeni to nič drugega kakor golo dejstvo, da še ne zna varovati svojih interesov in da po nevedoma služi svojim sovražnikom.
Ta teden zboruje v Clevelandu peta redna konvencija Jugoslovanske socialistične zveze. Delegatje, prišli ste skupaj iz raznih krajev, kjer živi naše zavedno delavstvo, ki se ni strašilo dela in žrtev ter je zgradilo socialistične postojanke. Vi ste predstraža upornikov proti krivici. Vi veste, da kapitalizem ni večna ustanova. Vi veste, da ga bo nasledil boljši, pravičnejši družabni red. Vi natančno veste, da so družabni preobrati stvar dela. Zavedate se, da socializma ne bo brez socialistov. Jasno vam je, da od kapitalističnih strank delavstvo ne more pričakovati ničesar, kar bi mu bilo v korist. Zato ste se organizirali v svoji, v socialistični stranki.
Naša Zveza, sad našega dela, je nam v ponos. Ni pa še to kar mi hočemo da postane. Svojih postojank nima še v vseh naselbinah. Malo je še delavcev, ki poznajo važnost svoje organizacije. Vse te moremo pridobiti pod zastavo mednarodnega socializma. Vsaka jugoslovanska kolonija v Ameriki mora imeti socialistični klub in vsaki mora biti vodilna sila v naselbini!
Po zboru se lotimo agitacije še z večjo energijo. Razširimo naš list "Proletarec"! iPojačajmo naše klube. Sodelujmo v volilni kampanji z ameriškimi sodrugi za socialistične kandidate.
Socialistična stranka v Ohiju je postala zopet dovolj močna postaviti svoje kandidate. Persekucije med vojno in pozneje notranji boji so oslabili njeno organizacijo v Ohio, toda vztrajnosti lojalnih sodrugov se je posrečilo premagati krizo in sedaj je stranka zopet v akciji kakor nekdaj. Ni se še opomogla v vseh mestih, ampak energičnemu agitatoričnemu delu se bo posrečilo zgraditi povsod aktivno postojanke.
Socialistična stranka zahteva, da bo ljudstvo gospodar svoje usode. V knjigi "Roparska trojica" je zapisano: "Socialisti nočemo nič drugega kakor ves svet. Oprostite nam, ako smo preskromni!"
Da, socialisti hočemo ves svet za ljudstva vseh dežel! Da ga bomo dobili, je treba, da postanejo sila, ki ga bo v stanju vzeti in sposobna vladati.
Jugoslovansko delavstvo v državi Ohio bo tore: letos imelo priliko glasovati za kandidate, ki kandi! dirajo na socialistični platformi in bodo v slučaju iz. volitve v resnici delali za ljudstvo. Za governerja kan-didira Joseph W. Sharts; za podgovernerja Edgar \ Williams; za državnega tajnika John P. Baker; za državnega avditorja Jerry Mincher; ,za blagajnika Sid-ney Yellen; za generalnega pravdnika Frank W. Kreh-biel. Preskrbite si kampanjske letake in jih razdajte volilcem v vašem okolišu. Če mogoče, aranžirajte kampanjski shod, na katerem naj nastopijo slovenski, in če mogoče tudi govorniki drugih narodnosti. Vsakdo naj agitira po svojih močeh, kajti le kot aktiven sodrug je vreden član svoje stranke.
V 870. štev. Proletarca sem pisal o pogovoru, ki smo ga imeli v Barbertonu glede možnosti za organiziranje konference soc. klubov JSZ. v Ohio. Suge-stiral sem klubom, naj bi o stvari razpravljali na svojih sejah in rezultat sporočili v našem glasilu. Razni klubi so bili o tej zadevi tudi v korespondenčni zvezi. Za takojšnjo organiziranje konference so se izrekli klubi v Warrenu, Girardu in Barbertonu. Kluba v Clevelandu in Glencoe pa sta izjavila, da naj se radi obilice drugega agitatoričnega dela z organiziranjem konference počaka.
Vsi ti klubi bodo zastopani na petem zboru JSZ. s svojimi delegati. Priporočam, da se sestanejo skupaj in se pogovore, ako je akcija v obstoječih razmerah izvedljiva ali ne.
Po mojem mnenju je v interesu našega gibanja, da klubi enega gotovega okraja sodelujejo med seboj. iKonference klubov JSZ. v Pennsylvaniji so dokazale, da se je z njimi naše gibanje poživelo in ojačalo. Čim jačja je organizacija in čim večje so organizirane aktivnosti, toliko večji so uspehi.	Jacob Kotar. •
Članstvu kluba št. 1.
CHICAGO, ILL. — Ta mesec odpade diskuzijska seja, ki bi se imela vršiti v petek 11. julija radi našega zbora, ki prične isti dan v Clevelandu.
Bedna seja se bo vršila v petek dne 18. julija v navadnih prostorih. Udeležite se je polnoštevilno. — Tajnik.
Iz Slovenije.
CELJE, SLOVENIJA. — Iz "Proletarca" razvi-dim, da naši izseljenci v daljni Ameriki niso pozabili na socialistično gibanje in prosvetno delo. Vesele nas poročila o Jugoslovanski socialistični zvezi in o delovanju njenih podružnic po raznih krajih prostrane republike v Severni Ameriki.
Našim sodrugom gre vsekakor priznanje, ker so si zgradili tako vplivno organizacijo in ker imajo za glasilo tako izboren list kakor je "Proletarec". sklepam iz poročil, je socialistični pokret v Ameriki mnogo bolj složen kakor pa n. pr. v Sloveniji, kjer imamo dve socialistični struji.
Socialistična stranka v Sloveniji je po prevratu mnogo obetala. Žal, da so jo notranji spori razdrapahi
. skoro popolnoma oslabela. Na konferencah, ki J vršile prošlo leto, se je prišlo bližje enotnosti in S oloženje za popolno zedinjenje obeh socialističnih
Jruj P°staja jačje"
jfjj ga hujšega sovraštva kakor je sovraštvo med
■ .j enih nazorov, kadar se spro in ločijo narazen, ttj je lepše stvari, kot je solidarnost.
O trboveljski tragediji ste gotovo čitali. V naših ajih je napravila med delavstvom veliko razburjenje • istotako med narodnjaki, ki prisegajo na fašistično zastavo. Orjuna (kakor se imenuje "Organizacija jugoslovanskih nacionalistov, je imela dne 1. junija v Trbovljah slavnost razvitja svojega prapora in ob tej priliki je prišlo do izgredov, ki so zahtevali več človeških življenj na obeh straneh. Orjuna ni politična stranka v pravem pomenu besede. Pravi, da se bori za edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov in njen boj je naperjen proti namišljenih notranjim sovražnikom Jugoslavije, predvsem proti zavednemu delavstvu. V politiki je na strani demokratov (Pasičeve stranke, s katero so tudi slovenski liberalci, kakor ste jih nekdaj poznali).
Socialisti se ne navdušujemo za take poboje in se jih izogibamo, ako le mogoče. Mi vemo, da delavstvu ne bodo prinesli niti najmanjšega uspeha, pač pa pro-gone in, škodo. Jugoslavija ni "na pragu revolucije", kajti država kljub svoji mizeriji in nesposobnosti vlade ni v stadiju anarhizma in kaosa. S spopadi tu in tam se je torej ne bo oslabilo, pač pa bi se z njimi oslabilo delavsko gibanje.
iS. H. S., kakor se naša država uradno imenuje, je na papirju ustavna monarhija in parlament je njeno najvišje zakonodajno telo. Vlada mu je odgovorna in, če izgubi zaupanje, mora odstopiti. Ampak stranke, ki so zastopane v skupščini, so razun vladne demokratske stranke in radikalov neenotne in edine so samo v opoziciji proti vladi. Radičevci so šli v zbornico, prisegli zvestobo vladarju in ustavi in se potem pridružili opoziciji. Naš stari Pašič pada in drugi dan sestavi "novo" vlado. Možno je, da bomo kmalu imeli nove volitve v skupščino v katerih bo glavno vprašanje centralizem ali federacije, oziroma avtonomije Slovenije in Hrvatske. Delavstvo ima dve stranki: Socialistično in neodvisno delavsko, ki je nastala po razpadu komunistične stranke. Socialisti imajo v sedanji skupščini samo dva poslanca, komunisti nobenega.
Socialistično delavstvo beleži zelo lep napredek v konsolidiranju strokovnih organizacij, Slovenija pred-"jači na zadružnem polju in, nekatere zadruge se krasno razvijajo. Spori, ki prepregajo vse naše javno živ-•jenje, so v precejšnji meri zašli tudi v zadruge, upamo pa, da jih ne bodo spravili v opasnost.
Treznost se polagoma vrača in klici za enotno delo postajajo vedno glasnejši. — K. P.
SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako ^rugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako Četrto nedeljo ob 2:30 v kluboviih prostorih v Slov.
domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističen gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da Postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoStevajmo Seslo; "v organizaciji je moč."'
Dnevni red V. zbora J. S. Z.
Provizorični dnevni red, kakor ga je sprejela eksekutiva J. S. Z., je sledeči:
A.
1.	Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z.
2.	Volitev verifikacijskega odbora (za pregledanje pooblastil) — pet članov in gl. tajnik.
B.
Konstituiranje zbora.
1.	Pravilnik.
2.	Volitev predsednika in podpredsednika.
3.	Volitev dveh zapisnikarjev.
C.
Referati in poročila.
1.	Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z., o Izobraževalni akciji JSZ., volilni kampanji in • aktivnostih Zvez* od zadnjega zhora. — Poročevalec Chas. Pogorelec.
2.	Poročilo sekcijskik odborov;
a)	za slovenske sekcijo poroča Frank Alesh;
b)	za srbsko in o propagandi med hrvatskim in srbskim delavstvom poroča Miloje V. Lučič.
3.	Zvezno glasilo, kampanjska in druga literatura; poročata F. Zaitz za uredništvo in Anton Slabe za u-pravništvo Proletarca.
4.	Delo Prosvetnega odseka J. S. Z., poroča John Olip.
5.	Gikanjo za ustanovitev federativno stranke ameriškega delavstva, poroča Frank Zaitz.
6.	Socialistična agitacija v unijah in drugih organizacijah, poroča John Terčelj.
7.	Ekonomsko delovanje delavskih strokovnih in političnih organizacij, poroča Anton Garden.
8.	Problem naseljevanja in izseljevanja ter gonja proti tujerodcem ▼ Zed. državah, poroča Anton Slabe.
9.	Poročilo o načrtu za gradnjo lastnega doma za J. S. Z. in Proletarca.
10.	Načelna izjava in pravila, poroča odhor treh: Blaž Novak, Pogorelec in Zaitz.
11.	Razno (volilna kampanja in drugo).
12.	Razpust zbora.
IMENIK DELEGATOV.
Dosedaj so prijavili delegate za V. redni zbor J. S. Z. sledeči klubi:
Št. kluba. Kraj. Ime delegata.
1,	Chicago, III.—Joško Oven;
2,	Glencoe, O.—Nace Žlembergar; 10, Forest City, Pa.—Joseph Paušek; 20, Chicago, III.—Petar Kokotovich;
22, Chisholm, Minn.—Charles Pogorelec, zastopnik; 27, Cleveland, O.—Joseph Jauch; 41, Clinton, Ind.—Christina Omahne; 45, Waukegan, 111.—Frank Zaitz, zastopnik; 47, Springfield, III.—Frank Krmelj; 69, Herminie, Pa.—Anton Zornik. 114, Detroit, Mich.—Rudolf Potočnik; 118, Canonsburg, Pa.—John Jereb; 157, Gross, Kans.—Ant. Slabe, zastopnik; 182, Meadow Lands, Pa.—John Jereb, zastopnik; 184, Lawrence, Pa.—Louis Britz; 213, Carlinville, 111.—Joseph Korsich; 222, Girard, O.—Anton Russ, Youngstown, O.;
224,	Chicago, 111.—Charles Pogorelec, zastopnik;
225,	Avella, Pa.—Louis Zgonik; 230, Library, Pa.—Anton Kralj; 232, Barberton, O.—Anton Kukovatz.
234,	Harwick, Pa.—Hajndrich Vulch;
235,	Sheboygan, Wis.—Joseph Kraintz;
238, Universal, Ind.—Christina Omahne, zastopnica;
241,	Verona, Pa.—Ročk Lesar;
242,	Cliff Mine, Pa.—Frank Bogatay;
243,	Warren, O.—Jacob Kotar;
Za konferenco klubov zap. Pennsylvanije, John Terčelj in Lov. Kaučič;
BRATSKI DELEGATJE POSLANI OD DRUŠTEV IZOBRAŽEVALNE AKCIJE J. S. Z.
Štev. društva
1, SNPJ., Chicago, IU.—Frank Alesh; 344, SNPJ., Sheboygan, Wis.—Joseph Kraintz;

EKSEKUTIVA J. S. Z.
Chas. Pogorelec, tajnik J. S. Z.
Člani eksekutive: Frank Alesh, Sava Bojanovich, V. Cainkar, M. Lucich, Blaž Novak, F. S. Tauchar, Frank Zaitz.
Nadzorni odbor J. S. Z.: Philip Godina, Milan Sla-vich, Frank Udovich.
Urednik Proletarca, Frank Zaitz; upravnik Proletarca, Anton Slabe.
Tajniki klubov naj sporoče imena delegatov in njihovih namestnikov tajništvu J. S. Z. kakor hitro bodo izvoljeni. Društva Izobraževalne akcije J. S. Z., ki bodo zastopana na V. rednem zboru s svojimi bratskimi delegati, naj sporoče njihova imena, da jih uvrstimo v imenik. — Klubi, ki radj enega ali drugega vzroka ne morejo poslati svojega delegata, naj izvolijo zastopnika izmed delegatov drugih klubov ali članov eksekutive J. S. Z. ter mu pošljejo navodila. Delegatje, oziroma zastopniki, ki reprezentirajo več klubov, imajo samo en glas. Vožnje stroške delegatov od klubov plača J. S. Z. Dnevnice plačajo klubi. — Stroške bratskih delegatov plačajo društva, katera jih pošljejo.
TAJNIŠTVO J. S. Z.
Telebanova pisma.
MONSHINE CITY, KOKAKOLA. — Ker ste me vprašali za mnenje o vašem listu in za nasvete, vam povem, da jaz sploh nimam nikakih mnenj, ampak samo prepričanja, ki se menjajo kakor vreme. Jaz nisem kot vi, da bi se držal enega pa se kregal z ljudmi, ki imajo drugačna. Špetiri kvarijo vaš list in če bi bil jaz na vašem mestu, bi se držal krščanskega reka: "Kdor te udari po enem licu, mu nastavi še drugega!" Tako bi vas bolela oba, pa bi mislili, da vas nikjer ne boli. (Imenitno razlagaš. — Pomožni urednik.)
Tudi jaz sem nekoč poskusil biti socialist, pa mi ni nič neslo. Sedaj sem kar kdo hoče in imam že precej tisočakov in pri ljudem sem priljubljen. Guli jih in varaj, pri tem jim laži in se jim laskaj, pa te bodo radi imeli. Tako delam jaz in mi je dobro. (Takih nasvetov ne vpoštevamo. — P. u.)
Vaš list "Luč" je dober za ljudi, ki lahko prenašajo žarko svetlobo. Za druge ni in ti so v večini. Če se jim hočete približati, denite na vašo "Luč" malo sence, tako da bo otemnela, pa bo postala privlačna.
Priobčujte več novic in genljive ljubimske povesti. Boljše je priobčevati otrobe, samo da bodo ljudem ugajali, kakor pa stvari, ki jih ne marajo brati. "Cesarski vitez" je po mojem mnenju zelo privlačen, roman. Junak romana je imeniten! "Erazmov prstan" bi vam tudi pridobil nekaj naročnikov, kajti prstani imajo čudežno moč! "Cvetina Borograjska" bi vam pridobila prijateljev, ki so prišli iz okolice Polževega mesta. "Grofica beračiča" vam bi pridobila več naročnikov kakor vsi vaši agitatorji skupaj. Vidite, dobro literaturo morate poznati!
Tudi novic se mnogo dogaja. Opisi zanimivih umorov so skoro ravno tako privlačni kakor lepe povesti. Novice o čarugi, ki celo rokovnjače prekaša, bi ljudem gotovo ugajale. Navdušujte se za osebno svobodo, to je za vino in pivo, pa vas bodo razumeli veliko bolj kakor če jim pripovedujete o socializmu, klubih itd.
Nič se n,e bojte za vaš radikalizem. Vi morate bolj kričati in bolj zmerjati take ljudi, ki jih čitatelji prav nič ne poznajo, pa bodo prepričani, da ste od sile radikalni. Pustite pa pri miru vse tiste, ki so koka-kolski publiki poznani, če se nočete nikomur zameriti.
Tak list kot je vaša "Luč" ne bo nikoli imel sreče Priporočam upravi, da odslovi sedanjega urednika jJ dobi takega, ki misli da je prepričanje kakor klobuk — ducat klobukov, ducat prepričanj! Ne govorite to' liko o vzgoji, kajti ljudje so uverjeni, da vedo velik0 več kakor vi in. veliko jih je prepričanih, da so več pozabili kakor vi veste. Danes je na svetu taka moda da poštenjaki niso na glasu kot pametni ljudje. p0' glejte bogataša! Ogulil in obral je ljudi, pa so veseli če smejo pred njegovo obličje in mu ponižno seči v roko ali se mu vsaj prikloniti! On je gospod, pameten in imeniten, in vsi, ki obožujejo njegov kupček zlata, so njegovi pristaši. Kje pa so vaši? Niti toliko jih nimate, da vam bi zložili za lečo na starost!
Kozma Teleban.
DETR0ITSK1M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Dom«, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
"THE NEW LEADER"
Najboljši angleški socialistični tednik v Ameriki je "The New Leader", ki izhaja v New Yorku. Vsebina je izbrana in za sotrudnike ima sposobne pisatelje in časnikarje. Prinaša pregled socialističnega gibanja doma in po svetu. Razprave in članke ter vse kar prinaša, je vredno, da se čita. Naročnina na "New Leader" je $2 na leto. Naslov: "The New Leader", 7 E. 15th St., New York, N. Y. Naročnino sprejema tudi tajništvo JSZ. Sodrugi in somišljeniki, širite naše liste!
OB PRILIKI V. ZBORA J. S. Z.
sklicuje klub št. 27 V CLEVELANDU
VELIKI SHOD
ki so bo vršil
v Slovenskem narodnem domu
v petek zvečer dne 11. julija.
Govorili bodo:
JOSEPH W. SHARTS, socialistični kandidat za governerja FRANK ZAITZ, urednik "Proletarca"; CHAS. POGORELEC, gl. tajnik J. S. Z.
Razun teh bodo nastopili tudi drugi govorniki.
V petek 11. julija vsi v Slovenski Narodni Dom.
Kakšni bi člani ne smeli biti.
Za nekatere člane pomenijo pravila čisto nekaj ,ugega kakor za druge. [Nekaterih se sploh ne tičejo •n se smatrajo nad pravili in nad zakoni. 1 Člani, kakršnih ne bi bilo treba, si pravila takole
tolmačijo:
Pristopne priprave.
pripoveduj naokrog, da bi rad pristopil v društvo ali klub, pa te nihče ne povabi. Ko pristopiš, se delaj, kot da si že od nekdaj član in da si storil za organizacijo več kot vsi drugi skupaj. Preiskuj prepričanja in privatne zadeve drugih ljudi skozi povečalno steklo, na svoje napake pa ne smeš misliti, niti ne dovoli drugim, da bi ti jih predbacivali. Ko te društvo ali klub sprejme v svoj krog, se delaj, kot da si jim izkazal velikansko uslugo.
Pravila.
1.	Ne udeležuj se sej, ako se ti zdi, da ne boš mogel napraviti nobene škode. Kadar se seje udeležiš, pridi pozno; ne oziraj se na red in ne vprašuj predsednika za besedo, ampak si jo vzemi sam. Moti druge i medklici. Med sejo se na glas pogovarjaj, zato da boš motil druge.
2.	Ako nisi izvoljen v noben odbor, jezi se! Ako si, ne udeležuj se sej! Potem vprašaj druge, kaj so sklepali in jih poduči, da so njihovi zaključki napačni.
3.	Na sprejmi nikakršnega odbora in nominacije vztrajno odklanjaj. Ko jih sprejmejo drugi, govori okoli, da so se polastili organizacije za svoje interese. Očitaj jim nepoštena dejanja in blati njihovo požrtvovalnost.
4.	Zavlačuj plačevanje članarine kolikor najdalj moreš. Če te tajnik opominja, mu odgovori, da se sam zavedaš svoje dolžnosti. Ako te suspendira, ga napadaj kjerkoli moreš in povdarjaj, da si poštenjak, ki točno plačuje svoje račune.
5.	Ne prigovarjaj nikomur, naj pristopi v društvo ali klub, v katerega ti spadaš, ampak jim rajše svetuj, naj pristopijo v nasprotne organizacije.
6.	Kadar organizacija priredi zabavo, pripoveduj, da izrablja svoje člane; če jo ne priredi, pripoveduj, da je brez življenja in da zanemarja svoje naloge.
7.	Ne čitaj pravil. Ako se ti vsled nepoznanja pravil dogodi neprilika, zvali vso krivdo na odbor.
8. Ako te predsednik vsled tvoje nagajivosti da ukor, se zgražaj in mu zabrusi, da drugi počno kar hočejo, tebi pa se odvzemajo vse pravice.
10. Pazi, da boš dobro izrabil organizacijo h kateri pripadaš. Potem ji očitaj, da nimaš od nje ni-kake koristi. Daj ji samo toliko, kolikor ji absolutno moraš, da ne izgubiš članske pravice. Ne sodeluj pri nobeni akciji in se norčuj iz drugih, ker delajo za društvo ali klub.
11.	Predlagaj ali podpiraj na seji take predloge, katere boš po seji pobijal in dokazoval, kako so nesmiselni.
12.	Glavne odbornike obdolži korupcije in stori kolikor moreš, da jih v naselbini dobro oblatiš.
13.	Ko se ti bo zdelo, da si dobil vse kar si v danih okolščinah od organizacije mogel dobiti, odstopi in pripoveduj, da ni slabše organizacije pod soln-cem, zato si jo pustil in slovesno zatrjuj, da ne bo dolgo, ko jo bodo pustili tudi vsi drugi.
(Po "Zajedničaru".)
Agitatorji na delu.
Naročnin na Proletarca so poslali:
Frances A. Tauchar, na agitaciji v 111.............30
Andrej Bogataj, Cleveland, 0...................8
Anton Debevc, Sheboygan, Wis. ..............................5
Jernej Kokelj, Irwin, Pa..................................................5
Joe Korsič, Carlinville, 111..............................................3
Anton Za<?ar, Sheboygan, Wis. .................................2
Louis Bri z, Lawrence, Pa...................2
Charles Pogorelec, Chicago, 111......................................2
John Krebelj, Cleveland, 0..........................................2
John Pirih, Slovan, Pa..................................................1
Frank Klun, Chisholm, Minn......................................1
Jos. Pavšek, Forest City, Pa.......................1
Tony Zupančič, Star City, W. Va..............................1
Listu v podporo.
XIII. Izkaz.
CHICAGO, ILL. — Slov. soc. klub št. 1 ......$148.50
CLINTON, IND. — Slov. soc. klub št. 41 ____ 5.00
WARREN, O. — Slov. soc. klub št. 243, $2.00;
Jacob Kotar $1.00 ........................ 3.00
LITTLE FALLS, N. Y. — Martin Penich ...._.25
Skupaj.................................$156.75
Prejšnji izkaz ............................ 302.67
Skupaj...............................$459.42
V zalogi Proletarca je izšla nova ilustrirana brošura
|	"ROPARSKA TROJICA"
Spisal August Claessens. Poslovenil Ivan Molek. Ilustracije narisal Stanko Žele.
Cena posameznemu izvodu 50c. Pri večjih naročilih primeren popust. — Poleg te brošure vam priporočamo, da naročite še sledeče: "Ali je religija prenehala funkcionirati", 20c., "Katoliška cerkev in socializem", 25c., "V novo deželo", 25c. Ako naročite vse te štiri brošure skupaj, vam jih pošljemo vse za $1.00. Naročite jih in ne bo vam žal!
Naročila naslovite na:
"PROLETAREC"
3639 W. 26th St., Chicago, 111.
927 naročnikov do 1. julija.
i k. __
Agitatorji za razširjenje "Proletarca" so poslali v prvi polovici tega leta 927 naročnin ali 73 manj kakor tisoč. Število od agitatorjev poslanih naročnin v prošlem letu je bilo nekoliko višje, ker smo imeli tekmo, ki je mnogo pripomogla k razširjenju glasila J. S. Z. tekom leta 1923.
Sodrugi in somišljeniki, zavzemite se pridobiti "Proletarcu" v tej polovici leta še več naročnikov. Ja-mranje in pritoževanje ne more razširiti nobenega delavstva in nobenega drugega lista. Četudi je agitacija težka, se jo moramo posluževati, ker ni druge poti. "Proletarec" ima lepo število dobrih agitatorjev, toda jih še ni dovolj. Veliko število naselbin takorekoč spi in ne čuje bitke, ki jo vodijo zavedni delavci v drugih krajih. Povsod moramo zanesti trombni glas socializma in zato mora "Proletarec" v vse naselbine, v vsako hišo, kjer žive Slovenci in drugi Jugoslovani.
Noben delavski list, ako nima ogromne cirkulacije ali mnogo oglasov, se ne izplačuje z dohodki naročnine. "Proletarec" pokriva svoj deficit ves čas od kar izhaja s prebitkom, ki ga napravimo s prodajo knjig, koledarjev in s prispevki listu v podporo. Tudi letos bomo morali plačati dolg, ki bo znašal par tisoč dolarjev. To svoto bo treba zbrati potom kolekt. Ako ste prejeli nabiralne pole, pojdite okoli rojakov delavcev in jih vprašajte za prispevek; še važnejše pa je, da jih pridobite, da se naroče na "Proletarca".
Zbirajmo fond za razširjenje "Proletarca" in za pokritje njegovega primankljaja. Pridobivajmo nove
naročnike in Jugoslovanski socialistični zvezi nove člane! Naprej v boju za socializem!

Zedinjene države so neodvisne. Ljudstvo pa je odvisno od tovarnarjev, rudniških, oljnih, mesarskih in drugih podobnih kraljev, ki ga odirajo v prid svo. jih blagajen. Neodvisnost ljudstva pride, kadar se pridruži socialističnemu delu in uvede socializem.
NAPRODAJ
dva stavbišča (loti) v Berwynu, blizu | Metropolitan nadulične železnice. Prodam obe skupaj ali pa vsako posebej. Kraj je lep in grade se samo z opeke zidane poslopja. Cena tem stavbiščam je $450 ena. Malo vsoto je treba plačati | takoj, ostalo na obroke. Za nadaljna pojasnila pišite ali se oglasite: P. Urbane, 2911 No. Talman Ave., Chicago, Illinois.
BLAGODEJNA MOD HRANJENJA
Varna banka ▼laganje vašega denarja.
Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste.
CHICAGO	ILLINOIS
Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parobrod-skimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge potrebne listine.
Knjige! Knjige!
Velika izbira slovenskih in angleških knjig. Prečitajte cenik knjig in si jih naročite od Proletarca. Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER
(MS W«I*fc BUf.)
434 Diamond St,
PITTSBURGH. PA.
bdelnjem pooblastila, kupne in darovaine pogodb«, testamente in vsa v notarski pottl ■padajoča dela.
CENIK KJIG.
VITEZ IZ BDEČE HIBE. (Aleksander Dmnas star.), roman iz iasov francosle revolucije, 604 utrani, broširana 80c, vezana
v platno ...................
yZ0BI IN BOJI, črtice, vezana.. ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... »ADNJA PBAVDA, (J. S. Baar)
roman, broširana............
^JBDALCL (Ivan Molek), po-vsst, 304 strani, vezana ▼ plat-
no
2A SBECO, povest, broSirana.... ZAPISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levetik), vezana.......
ZLATABJEVO ZLATO, (Aug. fienoa), zgodovinska povest is
JVL stoletja, vezana..........
ZMOTE IN KONEC GOSPODUJTE PAVLE, (L Zore«), broši-
1.26
1.60
.66 .76
1.76
.45
1.00
rana
Nadaljevanje z 2. strani. IGRE
ANFISA, (Leoni! Andrejev),
broširana..................60
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana......
1.20
.40 .65 .30
1.36 2.00
1.75 1.60 1.50 1.25 1.00 1.00
ZVONARJEVA HM, povest, broširana .......................
ŽENINI NAIE KOPRNELE,
(Bado Mnrnik), broširana . .. SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................
FEAN ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana ......................
JOS. JURČIČ, ubrani spisi, I. sv.,
vezan ......................
II. zv. vezan ................
HL bv. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zr. vezan ................
VI.	zv. vezan ................
PESMI IN POEZIJE.
BASNI. (Jean de la Fontaine, is francoščine prevel L Hriibar)
vezana ..........*.......... 1.00
HLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba...........75
MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. D&beljak), vezana ...................... JH)
PESMI ŽIVLJENJA (Fnu» Al-
breeht), trda vezba...........60
POEZIJE. (Fran Levstik), vezana .»0 POHORSKE POTL (Janko Gla-
««0, broSirana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do modarne, (C.
G°lar), vezana...............1.20
»TEtrp iz JTJDEJE, (J. 8. Ma-
vezana ............... 1.10
»LOVENSKA NARODNA LIRI-
poezije, broširana.......65
SOLNCE IN SENCE, (Ante De-
broširana ............50
•VOJEMU NARODU, Valentin
| »-L0daLk> broširana ............ .25
«^ZKE PESMI, (Peter Benrač), t^a vezba.................. .50
^^LJE. (Tone Seliškar), ' foietarske pesmi, broširana
Tftr«LVMana.................75
^JfJU EX SIBERIA, (Voje-
VaI.aT^o,e), vezana ........... 1.25
VIDOVE, (Oton Zu-pesnitve, ferottrana.... .40
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRUE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana .........................
DNEVNIK, veseloigra ▼ 2 dejanjih ........................
GAUDEAMUS, komedija r 4 dej.
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra ▼ patih dejanjih, bro-širana « • « ••••••••••»•••••••
KASUA, drama ▼ 3 dejanjih ...
JULIJ CEZAR, (W«l Shakespeare), vezana.............
lilAGBEIH, (Wm. Shakespeare), vezana ....................
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala ▼ treh dejanjih, broširana ..................
NOČ NA HMELJNIKTJ, (Dr. L Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ....................
OTHELLO, (Wm. 8hakespeare),
vezana .....................
ROMANTIČNE DUBE, (Iran Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ...............
ROSSTJM'3 UNIVERSAL ROBO T8, drama s predigro v 8 dejanjih ......................
SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana . ......
UMETNIKOVA TRILOGIJA
(Ak>ie Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75e; vecana . ..
.75
.25
.30 .80
.60 .75
.75
.75
.36
.35 .75
.86
.50
.75
1.00
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISL UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20
ANGLE9KO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00
BEMOKRATE5EM IN ŽBN-
STVO, (Alojzija štebi) .......10
GOSPOBARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. Sarabon), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST,
(Kari Marka in Friderik En-gels)....................... .20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Memeej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana .................2.00
MLEKARSTVO, s črticami e živinoreji s slikami ..............76
NALEZLJIVE BOLEZNI .......85
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ......................... 4«
NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana ....................... .40
NAS SADASNJI USTAVNI POLOŽAJ .....................75
O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10
O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE,
(Dr. L Prijatelj), broširana... .40
OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50
POGLED V NOVI SVET........JO
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, ao 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 76c, vezana 1.00
POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami ...........................
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI, (Ivan
Robida, vezana............1.15
RASTLINSTVO NAŠIH ALP. (F.
SeidI) ...................... jm
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-gels, prevel M. Žagar)....... M
REFORMACIJA IN 800. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditos) broširana....................
SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, indala SNPJ., 364 strani, vezana v platno ...... 2.00
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA (Dr. K. Ozvald), bcoM-
SPOL-LJUBEZEN-MATEBIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda vezba................
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana...........
SVETOVNA VOJNA IN ODGO
VOBNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana..............
USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike..........
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana..............
.50
ftABBUžNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . .
ZAKON BIOGENEZUE. (J. Ho-ward Moore, prevel L M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec^ .................
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) .........................
ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ......
.80 1.25
.60 .10 .25
.10 1.50 .50
.30 M

ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broSirani, I. zv. 85e; II. zv. 75c; HI. zv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
BAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ........................40
letnik 1917, vezan ........................50
letnik 1919, vezan ........................50
letnik 1920, vezan ............................65
letnik 1921, broširan ....................50
letnik 1922, vezan ........................75
letnik 1922, broširan ....................50
letnik 1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
Številka) ...................10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. St 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DB2AV..... .40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweie-Trat9ni£ki) .. .10
PROLETAREC, vezani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ____5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .....................25
AKGLESKE KNJIGE. ANABCHISM AND BOOIAL-
ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os-borne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANCIENT SOCIETT, (Lewi» H.
Morgan), vezana............1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20
"DEBS, HIS AUTHOBIZED LIFE AND LETTERS'*. (David Karsner), rezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
WiLhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wil-
helm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PBOPERTT,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MT NEIGHBOB, (Robert Blatohford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00
IMPEBIAL WASHQTGTON, (B. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demo-kracdje v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavrne.....1.20
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ......................1.00
KARL MART, biographic&l me-
moirs, (Wilhelm Liebknecht), vezana....................60
KINO COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premegarjev, trda vezba . . ............ 1.20
LAW OF BIOGENE8I8, (J. Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF KISTOBT, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00
PH7SICIAN IN THE HO USB,
(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ......... 2.00
BEPUBLIC OF PLATO, vctana 2.00 RIGHT TO BE LAZY, (Paul
Lafargue), vezana.............60
«0
ROBEBTS RULES OF OBDtB^ I
vezana ......................^ J
SAVAGE SURVTVALS, (J. How-
ard Moore), vezana ..........^
SCIENCE AND REVOLUTION,
Ernest Unterman, vezana ...
SOCIAL BEVOLUTION, (ILail
Kautsky), vezana ............ J
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPE&8VI.
TION, (A. M. Lewis), vezana u THET OALL ME OABPENTBB, J (Upton Sinclair), trda vezba.. i j^ THE CRT FOR JUSTIOE, (Up.
ton Sinclair) vezana .........
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ................... j,
THE PBOFITS OF RBLIGION. "1 Razprava o izrabljanja ver ca
privatne interese .............^
THE UNIVERSAL KINSHIP, (J. Howard Moore) ..........
THBOUGH THE BUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys
WiIIiama), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00
HUNDRED PER CENT (Upton
Sinclair). Povest patrijota.. 1,80 VIT AL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewk), vezana......................3/1
THOUGHTS OF A FOOL, (Ev»-
lyn Gladjs), vezana . . -----1.25
Naročilom priložite poštni ali «kc-presni money order, ček ali gotovino. Za manjSa naročila lahko poiljete poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111.
Zavarovanje dragocenih stvari.
Izvirniki Izjave Neodvisnosti in Ustave se nahajajo sedaj na razstavi v kongresni knjižnici v Wash-ingtonu, D. C. Nalašč za to izdelani oltar je iz mra-morja in listine se nahajajo v omaricah, ki so pokrite z neke posebne vrste filmov iz gelatine, ki branijo svetlobnim žarkom dotik s temi zgodovinskimi dokumenti in da s§ isti na ta način ohranijo nepokvarjeni. Najdragocenejša stvar n.a svetu je naše življenje. Vsi naši upi se vpleteni okoli tega. In če ga hoče te varovati, potem morate ohraniti svoj želodec in čreva čista, ker mnoge bolezni je slediti do želodca, in lahko se jih je obvarovati ako je želodec v dobrem redu Trinerjevo zdravilno grenko vino drži prebavni sistem v najboljšem stanju. Slab tek, slaba prebava omotica, duševna pobitost in slični znaki želodčnih neredov bodo zginili, če jemljete Trinerjevo zdravilno grenko vino. Za zvijenja, otekline in zmučene mišice in noge je Trinerjev Liniment izvrstne zdravilo. Daje hitro odpomoč. Če ne morete dobiti Trinerjevih zdravil pri domačem lekarnarju ali trgovcu z zdravili, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pilit« po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, TA-
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vseako tre tjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni
dvo
rani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.