XIV. letnik. V Gorici, dne 2. avgusla 1900. 31. številka. —G)"''-1 Izhaja vsakCctrti-k ob 11. uri dopoldno. Rokopisi sc m1 vra-Ssjo. Nofraiikovana pisnin so ne sprejemajo. Cena listu znaki celo letu 1 krone, ia pol leta 2 kroni. Z« manj premožne m celo leto, 3 krone. 7» pol iet.vfs* Za Nvničijo je Vna li»tii 6 K, za' mige dežele izven Avstrije 6 K. Rokopisesprejema „Narodna Tiskarna11 t Gorici, ulica Vet-turini St. 9. tarif i € Naročnino in naznanila s p r e j ema iipravuišlvo. (iorica, Seineniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSOn nasproti mo-stneni vrtu, pri Vaclavu liaunr nil v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Itiva (.orno) št. 11. po S vin. IIšiasi in poslanice se računijo i>o potit vrstah in sicer: čo se tiska enkrat li v., dvakrat 12 v., trikrat ID v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in'odgovorni urednik: lvnn Hiijt v Gorici. Tisku ..Namilim Tinknrna“ (odgov. L. Lnkežič) v Gorici. Dne 12. t. m. ob 10 2 se b« vršil v prostorih velikega semenišča v Gorici shod katerega skliče „(ioriško slov. kat. delavsko društvo“ z dnevnim vsporedom: Tretji katoliški shod v Ljubljani. Vsi somišljeniki se vabijo, da se tega shoda vdeleže v polnem številu. Beseda višjega pastirja! (Dalje). Zdi se mi, da bi Vašo razumnost žalil, ako bi hotel ta Vub dolgočasiti in pobijati te navidezne ogovore zoper katoliški zakon. Pravemu katoličanu je neločljivost sv. zakona tako umevna in jasna, razporoka pa tako neumna, da je občni glas v deželi: „Tako neumne si niso že davno izmislili naši naprednjaki!“ Zaradi nekterih nesrečno, morda lahkomiselno oženjenih zakonskih, naj trpi cel človeški rod na žalostnih posledicah, ki bi zaradi ločljivega zakona nastale 1 Ločenci, ki bi se zopet poročili, bi bili zopet nezadovoljni; zakon bi se tedaj dvakrat, trikrat, petkrat razdiral in sklepal ! To bi bila strašna zmešnjav* 1 Dboge ženske 1 Mož si po svojem razumu, žilavosti in delavnosti lahko tudi sam pomaga skozi življenje, šibka ženska pa se mora naslanjati na moža. Prašam Vas, kaj bo začela uboga ženska s kupom otrok, ako jo zakonski mož zapusti? Kaj bo pa z otroci ? Kdo naj jili preskrbljoje in vzgojuje? Kakošen vzgled bi imeli otroci ravno pri svojih slariših, ki bi LISTEK. Kokoš na varnem. Slika izza Sivčevih vojaških let. PastiiSkin. Še sedaj, v dnevih burnih, revnih, polnih trpljenja, žuljev in srag, se mi zjasni mračno čelo, nasmehne se moje lice, ko se spomnim dogodhe ki mi jo je pripovedoval pred leti Sivšev Miha v krčmi. — Ker nisem sebičen, privoščim tudi vam, dragi čitatelji, da se prav od srca zasmejete nad Sivčevo dogodbico. Zato vam jo hočem povedati, Sivčev Miha vam je ne more: lani je potrkala na njegovo okence nekega zimskega večera sključena koščena Marka in rekla : „Miha, z menoj! Gospod te kliče. Dovolj si se ubijal, dovolj trpel na t^m grešnem svetu !“ Miho bo vzradostile le-te besede; šel je — in živ krst ga ni videl več. Nekega večera sva sedela sama z Miho v Pekčevi krčmi. Kakor svoje dni Jurčič sem občeval tudi jaz kaj rad z vaškimi moži take vrste, kakor je bil Sivčev Miha. Vedno sem jih rad poslušal, ako so mi pripovedovali kaj zanimivega iz proštih dni. Tudi nocoj sem imel lepo priložnost zadovoljiti to svojo željo. Zato poprosim Miho, naj mi pov6 kaj iz svojega vo- imeli biti prvi njih vzgojevalci? Ne, ne, zakon je preresna, presveta ustanova, da hi se ž njo Uko lelikomiselno postopalo. Če je res pri drugih modernih mehkužnih narodih razporoka postavno dovoljena, to ni še noben dokaz za njeno dobroto. Pri vltežkili Rimljanih se je začel zakon ločevati še le za časa cesarjev, ko je nravnost začela propadati Pri Nemcih je šele nesrečni Martin Luter oskrunil sv. zakon in provzročil se svojimi verskimi in socijalnimi novotarijami brezmejnega zlega. Kako pa izumira francoski narod zarad nenravnosti v zakonu in razporok, vsak izobraženec- Veliki narodi se zaceli propadati, ko so začeli nenravno živeti in zikon ločevati. Naš majhen narod je kljuboval vsem nasprotnikom, dokler se je držal sv. katoliške vere in njenih postav, a umorilo ga bo liberalstvo, verska ne-brižnost, nenravno?!, breznačajnost Zatorej moramu zavreči razporoko ne samo z verskega in človeškega ampak tudi zgolj z narodnega stališča Nič boljše ni pravno stališče, na ktero se postavljajo zagovorniki razpo-roke, češ, da je zakon le pogodba, ktera se da medsebojno razvezati ali jo sme vsaj država, ktera ima soditi o pogodjah, razrešiti. Ali zakon po svojem bistvu ni pogodba, kakor to meni državni zakonik, temveč je božja drnžabna ustanovitev, ktere ne morejo zakonski poljubno pre-meniti. Pri človeških pogodbah določujejo že naprej stranke, kake pravice in dolžnosti bo imela ena ali druga stranka, pri sv. zakonu pa so dolžnosti in pravice zakonskih že določene. Da bolj jasno govorim, ženinu ali nevesti ni dovoljeno spreminjati ali izključevati na-inene sv. zakona, n. pr. množitev človeškega rodu, medsebojno pomoč, tn je že po naravni in cerkveni postavi natanko določeno. Pri drugih pogodbah se gre samo za zunanjo gmotne stvari pri sv. zakonu pa se gre za žive, razumne jaškega življenja. Miha se ne da dolgo prositi. Povezne kozarec na Bvoje pošteno oblično predgorje, postavi ga zopet na mizo in jame pripovedovati, povdarjajoč posamezne besede s tako izraznimi znamenji, kakor nejspretnejši govornik : .Ja, vidiš, fhnte, nekdaj je bilo vse drugače kakor sedaj. Dandanašnji pošljejo menda tisti gospodje, ki se pogovarjajo s cesarjem, kateri fanti bi bili dobri za vojaško suknjo, po pošli listke edenindvajsetletnim mladeničem : Ti, Jurij Vozel, ali kakor se že kličeš, pridi ta in ta dan v to in to mesto na nabor. Fant gre. Potem ga potrdijo, ali pa ne — kakor se jim zdi. Če ga — se zjoče kakor otrok — mevža ! — zato ker bo moral zapustiti za tri leta materino krilo in domače gnezdo. Pa še v teh treh letih pride vsako leto domov za praznike, ako je v Gorici ali v Trstu, tudi vsak teden, ali vsakega pol meseca. Saj pravim, Bog naB previdi, ali je to vojaščina ? Dandanes ne vidiš več pravega vojaka, mevže mehkužne so vsi skupaj. Ali, mi smo b'li 1 Sam presvetli cesar dunajski so uas pohvalili, da smo fantje za to, kedar so nas prišli gledat, kako znamo. Tako se je tresla zemlja pod našimi nogami, kakor se ne bo nikdar več, pa osi*lie človeško, ki si dajejo pravicj 'drug j do drugega. Dolžnost zakonskih so notranjo, n. pr. ljubezen, zvestoba drug do dragega, ter se ne dajo se silo izterjati, pmpuk so odvisne od njih proste vol|«\ Če bi bil zakon samo pogodba, bi se ta pogodba smela razrešiti, kedar bi to hoteli pogodniki. Ali temu se upira lijžja postava, po kteri je zakon neločljiv. Samo to je res, da so zakon sklepa ali začenja s pogodbo, če bi kdo zaradi tega imenoval zakon | .•"■)tno po-odbo, bi bilo ravno isto, če 1. K-io rekel: tkoz vrata stopam v izbo, torej so vrata — izba. — Sv. zakon je tudi kakor pogodba podvržen cerkveni oblasti: zakaj pogodba se ravna po njenem predmetu. Če je predmet pogodbe duhovnega značaja, bo pogodba duhovna, če pa je njen predmet posveten, bo tudi pogodba posvetna. Ker pa je sv. zakona predmet duhoven namreč sv. zakrament, zatorej ;e zakon podvržen cerkvenemu postavo-dajalstvu, kakor vsi drugi zakramenti, lezus Kristus, naš Zveličar in poslavo-dt.Jilec, je pač dal oblast do sv. zakramentov Cerkvi in ne državi. Ne in stokrat ne, sv. zakon je tudi kakor pogodba nekaj svetega, verskega in neodvisen od vsake državne postave. To prepričanje je tako vkoreninjeno v našem vernem ljudstvu, da šteje to civiln i zakon, sklenjen pri županu — za komedijo. Ko bi se vpeljala prosta ljubezen in ločitev zakona, se odprejo zatvornice navalom vseh človeških strastij mesenosti vživanju, sebičnosti, ktere bi imele za seboj celo trumo rev, nadlog in nesreč. Preljubi moji kristjani! Veseli me presrčno, da ste tako številno podpisali protest zoper nameravano razporoko in tako za enkrat odvrnili pretečo nevarnost. Ali veselje so mi ogronili oni izobraženci, ki hočejo biti prijatelji učitelji našega ljudstva, in tega ugovora v svoji zaslepljenosti niso podpisali. S svojim naj pridejo vsi vojaki petih dežel skupaj in še kralj iz devete dežele naj privede svoje jagre, ako jim ni predaleč! Osem let nisem videl doma, osem dolgih let sem pohajal po tem božjem svetu, jedel „menažo“ in hrustal ^komis** na cesarjev račun. Najbolj veselo je bilo vedno za časa „manobri'' (vojaških vaj). Puško na ramo, sabljo za pas — pa hajdi za par mesecev ven iz mesta čez gore in doline, reke in ravnine! Medtem časom ni bilo vse tako natanko kakor v kosami, kjer so te gnali v tiste zlomkove verige za vsako malenkost. In sploh je bilo zame bolje kakor za druge tudi zato, ker sem bil bobnar in mi ni bilo treba nositi tistega hudir-jevega telcčnjaka, pod katerim se ti hrbet tako salamensko poti, kakor da bi te polival kdo z vodo. Že zmalega sem občutil posebno veselje do bobna, od tedaj, ko mi je pravila moja ranjka mati — dobra je bila, Bog ji daj nebesa 1 — da sem napet kakor boben, kadar sem se najedel prav dosita in sem si moral odpenjati hlačice, da mi niso popokale v pasu. Tudi kot mladeniča me ni minilo veselje do bobna — pa sem se prijavil pri vojakih, da bi bil rad bobnar; prošnja je bila uslišana in tako sem nosil boben. mol kotu so oni dobro stvar ovirali. Da’ Beg, dii bi prišli do časa k spoznanju in ne bili enkrat za to od B iga kaznovani. Ker pa sovražnik ne spi, zatorej čujte m moliti*. Poslužujte se tudi v prihodnje vseh pravic, Iti jili vam daje državljanska postava. Ni zadosti, da samo ugovanate zlobnim nakanam svojih sovražnikov, napadovalcem sv. zakona, volite pri prihodnjih volitvah značajne katoliške može, ki sp bodo borili za svetinje naše sv. vere. Np trpite, da se oskruni družinsko svetišče — sv. zakon. Stopite na noge tudi Ve krščanska dekleta in žene, ker Vaša čast in sreča sta v nevarnosti. Katoliška cerkev vas je osvobodila od nevrednega suženjstva, v katerem je zdihovalo pogansko žanstvo, zdaj Vas hočejo zopet pahniti nazaj v poganstvo. Pazite pa posebno Vi zakonski, da spolnujete natanko dolžnosti svojega težkega in imenitnega stanu, da živite v edinosti, ljubezni, zakonski zvestobi, da dajate drug drugemu dober vzgled in otroke izrejate v strahu božjem. Vedite, da je dober zakon podlaga človeški družbi, sreči in blagostanja. (Dalje prih.) Spomini tolminskega turista. (Dalje). Na Libiišnjem. Vse v zastavah; topiči grme; ljudi kakor mravelj; — shod je! Libušnje velja malo še za božjo pot, od vseh krajev prihajajo ljudje — seveda se ne manjka tudi kramarjev in zijalov. Ne bom popisoval cerkvene slovesnosti, da pa ravno ne boste rekli, da nisem bil v cerkvi, kakor oni vojaki, povem vam, da so bili dopoldne 4 duhovni pred altarjem, popoldne pri litanijah presv. Srca J., pa jih je bilo 6.; pridigo in peto sv. mašo je imel prvi kapelan iz Tolmina... ali ste sedaj zadovoljni? Če hočete vam popišem tudi kaj je pridigal g. kapelan — pa že Prav ponosen sem bil, kedar mi je nkazal oficir, naj bobnam, da bodo hodili vsi v korak. Začel Bern udrihati po napeti koži, da bi si bil tiščal moj tovariš prste v ušesa, ko bi bil smel. Jaz sem imel svoj boben nad vse rad in on mene ludi. Zato sva si šla vedno na roko, kedar je zahtevala sila — in zahtevala je večkrat, posebno v „manobrah;‘, ko je bilo treba zdaj tu zdaj tam kaj vkrasti in skriti. Nekoč pa bi ine bil spravil moj boben vendarle kmalu v veliko zadrego in, da smo bili v kosarni, tudi v zapor. Da so mi je izteklo tedaj tako srečno, sem se imel zahvaliti samo našemu dobremu lajtnantu. To pa je bilo tako-le: Če se ne motim, je bilo v petem letu moje cesarske službe. Tisto Ir to smo imeli „manobre“ tam nekod po Štajerskem. Prenočevali smo pri kmetih ia spali po skednjih, ali pa v svojih šotorih na prostem. Ko nas sedi tako nekega večera kakih pet okoli ognja zunaj na trati ia glodamo za večerjo nekaj suhih skorjic, ker drugega nismo imeli, densrja pa tudi ne, da bi si mogli kupiti v bližnji vasi kaj boljega, pravi eden polglasno: „Fantje, ali se vam zdi to pravično, da grizemo vidim, da mi ritjo verujete, kakor, da bi brali pridigo. No pa naj bo, ne bom vas silil, dovoli je, da sem dokazal, d« nem pošten kristjan ! — Nbom pa tajil, da sem bil tudi tam, kjer bog roko ven moli. Kateri lnri«t pa bi se tudi ne šel pokrepčati? Pa v gostilni se tudi marsikaj zve ! Prisedel sem k neki boljši družbi, ukazal merica vipavca ter nekaj za pod zob — ter poslušal: pogovor se je vrtiI o poli na Libušnje, ki jo ravno pozdravljajo. Zanimalo vas bo kar sem zvedel. Pot na Libušnje in najprej na Vrsno je bila poprej jako slaba, sedaj pa je že v precej dobrem stanu, popravili so jo tako, da s» že do Vršna prav lepo pelješ v vozu. Cestni odbor je spoznal važnost le ceste, ki veže Kobarid s o vasmi in zato je sklenil sprejeli jo med skludovne in jo lepo urediti. Na predlog poslanca in predsednika cestnega odbcra, g. J. Lapanja je tudi deželni zbor sprejel to cesto med skladovne; sedaj pa poslušajte, ljudje božji! Kobariški krčmarji in k rumu rji, katerim prav nič ne škoduje to, če je cesta na Libušnje in Vrsno skladovna; oni, ki imajo vos dobiček le od kmeta; oni, ki se vodne vrtijo, da žele našemu kmetu dobro — oni so se vprli, napravili rekurz in mogočno rekli: mi ne pustimo, da bi cesta na Vrsno poslala skladovna — za kmete jo dobra vsaka steza! Kmet ni za drugega, kakor da nosi mogotcem v Kobarid denar, da jih redi in voli — poštene ceste ni vreden. 0 ljudje božji, dobro si zapomnite to, — še letos proti jeseni bodo Kobaridci zopet letali okrog vas se sladkimi ustnami in vam obljubovali zlate gradove, če volile liberalne može, v žepu bodo pa figo tiščali, vi jim pa kar pokažite figo zabeljeno in jim povejte v brke. da poznate hinavce, ki vam za časa volitev vse obljubijo — potem pa še poštene ceste ne privoščijo. Taki so liberalci — zapomnite si! Pa še več sem zvedel, zvedel sem; Kako ni mogoče dvema gospodoma služili. Kaj ne, ljubi moji, prva naloga vsakega turista je, da skrbi za dobre poti, kajti pravi turist vedno hodi in bo nikdar ne vozi. Posebno pa turist, ki je v odboru plan. društva, ima prvo nalogo skrbeti, da se razne poti poboljšajo, zaznamujejo, če jih ni, napravijo i. t, d., tako turisti laže pridejo na gore. Najimenitnejši vrh, kar jih spada pod soško plan. podružnico je gotovo Krn, ki glede razgleda malo zaostaja za Triglavom. Najbližnja pot, ki pelje iz Kobarida na Krn, je pot skozi Libušnje in Vrsno. Toraj naloga odbornikov soške podrnžnice je gotovo skrbeti, da se kar mogoče lepa pot napravi skozi te vasi na Krn (Dalje pride.) Politični pregled. Karol Ilavliček Borovski. — V nedeljo je minolo 50 let, odkar ie umrl znameniti češki novinar Karol Ilavliček Borovski. Češki listi brez razlike strank slavili so te dni spomin na tega češkega rodoljuba, ki je bil v najtežavnejših časih tukaj ta trdi komis, lako da zrbamo pri tem glodanju več zobov kakor skorje, medtem ko se mastijo oficirji z mesom, vinom in drugimi jedili? Meni se ne. Ali bi ne bilo bolj pametno, da gremo tja v vas zdaj, dokler smo Se prosti in dokler nam ne ukažejo leči, ter si prilastimo na skrivnem kaj boljega za svoj hruleči želodec!“ Vsem se je zdel predlog pameten, kar je tudi res bil. Pomenimo se še, na katero stran naj jo mahne vsakdo, da no bomo kradli vsi pri enem „pauerju'1 (Bauer, kmet. Miha je vpletal take besede v svojo povest, ker je hotel pokazati, da ni pozabil še vso svoje vojaške nemščine, kar smo opazili že pri „manobrahM). Nato se razidemo. Bilo je ob onem časa zvečer, ko je že bolj temne kakor mračno. Jaz se napotim proti neki kmetiji, ki je stala nekoliko vun iz vasi bolj na samem in pri kateri sem ie vedel, kako je vse vrojeno, kje je karnik in kje hlev, kje se lahko kaj uzma in kje ne. Za hišo se splazim natihoma kakor senca do nizkega zidu preko kojega sem mogel skočiti na dvorišče. Pogledam tje po dvora, je li vse varno. Ničesar ne opazim. Hop ! — in bil sem onstran zidu. (Konec pride) politične borbe najboljši češki novinar, a bil je tudi češki mučenik, kajti živeti je moral 3 leta v prognanstvu, in sicer v Itriksenu na Tirolskem, kamor so gi odvedli 10. dec 1851. I. Dogodki na Iluskem. — Iz Ku-sije prihajajo še vedno pomirljive ve^ti. Zli se, da se bode posrečilo vdobiti na Ruskem premoč z onim življem, ki želi prevstrojiti Rosijo potom mirnih reform. Skoro gotovo je, da vstopijo v minister-stvo že prihodnje dni možje naprednih misli in ki nt pripadajo bnrokrac ji in sicer pod nekimi pogoji, v katere je baje min. pred. Stolipin že privoli1. Jeden takih pogojev je tudi ta, da se skliče duma v teku t. I. in ne šele 7. marča prih. leta, kakor jo bile določeno v carskom manifestu o priliki razpasta bivše dume. Tako poročajo razni ruski listi, da se bodo nove volitve vršile že m. oktobra, za slučaj seveda, da bode na Ruskem do takrat vse mirno. Vse to so vesti, ki da-jajo sklepati, da se z razpuščenjem prve dume ni hotelo zadati udarca parlamentarni inštituciji sami. Če so sedanji kr-mitelji ruske države res prosvetljeni, bodo odslej hiteli z reformami sposobnimi v to, da ozdravijo bolno raško državno življenje, ter prinesejo narodu zboljšanja in oddihljeja. To bo najbolja in najsigurneja revolucija proti revoluciji. * * * V nedeljo je bila v Sebastopclu proglašena obsodba proti mornarjem, ki so sodelovali na uporu minolega leta. Štirje mornarji so bili obsojeni na smrt, eden na dosmrtno prisilno delo, 32 pa na večletno prisilno delo. Šest obtožencev je bilo rešenih obtožbe. Dopisi. Iz Štanjela. — Pri slovesni otvoritvi bohinjske železnice na tukajšnjem kolodvoru pri vsprejemu nagovora ni bilo nobenega. Njegovo blagorodje gosp. glavar Rebek je blagovolil izmod številne duhovščine predstaviti samo dva, in Bicer g. tomajskega dekana monsign. Sila in domačega g. kurata Gleščiča, vsi dragi smo smeli biti zadej, kjer smo hoteli. Uradništvo in župani in morda učitelji pa so bili predstavljeni. Da šolski otroci so imeli v rokah zastavice, a slovenskih trobojnic ne, kako je s to zadevo, naj poizvedujejo dragi. Ljudstvo je preskrbelo zadosti velikih trobojnic, a tisti ki so to zadevo urejevali, jih niso znali tako razpostaviti, da bi bile s kolodvora zadosti videti. Saj so bile namenjene, da jih visoki gostje vidijo s kolodvora, a mnoge zastave so bile v vasi, da so jih gledali Bami domačini. Sicer pri spodnjem dela kolodvora v Kobdilji pa so trobojnice bile res lepo videti; o hiši v Kobdilju nad kolodvorom molčim. Na zvoniku in vrh vsega Štanjela, t. j. na podrliai starega opazovalnega stolpa pa ste vihrali 2 trobojnici, da je bil izražen značaj Štanjela. Vsa olepšava in ves vsprejem je napravilo nek ntis, kakor da vse skupaj tlači nek p tuji duh, ki napravlja v spominu neko praznoto in nezadovoljnost. Ni bilo tega, kar se je pričakovalo. A ljudstvo z mogočnimi pozdravi je popolnoma pokazalo, da je zavedno in razumi svojo nalogo; visoki gostje so se prepričali, da tudi na Krasu teče železnica le po slovenskih tleh. Iz tega se razvidi, da naše slovensko ljudstvo na Krasa jo že zavedno in ima zdrav razam; ono že pozna svoj položaj ; samo mu treba še poguma in delavnosti, da pride do boljših voditeljev, kterih ima še vse premalo. Posebno zapomnite si duhovniki, kako Vas vpošte-vajo: saj smo smeli biti zadej, kjer smo hoteli. Moj poklon I Duhovnik druge vrste. Iz Soške dolino. — Oh ta Soška dolina, kako si krasna, pa tudi še zaspana. Namesto, da bi se upeljala razna koristna društva in uporabljale moderne naprave, se širi od dne do dne med ljudstvom neka gorečnost do izdajalske liberalne klike. Ognjišče vsega tega je seveda Kobarid, kjer imajo prvo besedo novodobni svobodomiselci. To so vam pravi naprednjaki. Daleč na okoli menda ni tako navdušenih za liberalizem,kakor so Kobaridci. Če hočete čitati liberalne časnike, ta pridite, in kmalu jih dobite na razpolago v^ake vrste. Posebno narodna čitalnica se odlikuje v lem. Ta je bila pred leti ustanovljena popolnoma v versko-narodnem daha, sedaj je postala ta pravo kačje gnezdo. „Sočo“ in ,,Primorcu' tudi urejuje Kobaridc, namreč Kramarjev Drojc. Njegova svetovnoznana rojstna hiša psi stoji sedaj zapuščena in pozabljena. Dal Bog, da bi tudi liberalna stranka tako hiral i in razpadala, kakor Drejcev — krov. Preselimo se v duhu v gorsko zatišje, pod orjaški Krn. Tudi tu ni padlo seme liberalnih časnikov mod trnje. Nahaja se tu neki f.intast, ki se baha so svojim „Primorcjm“ tor daje priliko, da ga drugi prebirajo. Nevedn ljudje ga seveda kaj radi jemljejo v roki*, ker ne slutijo nič slabega v njem. To jo treba odločno obsoditi, zakaj dandanes velja načelo: „Povej mi kaj bereš, in povem ti kaj si‘M Sedaj pa kličem vsem, posebno pa mladeničem: „0gibajte se takih javnih prostorov, kjer dobite smrdljivo liberalno cunjo" I Zihtevajte poštenih časnikov. L:beralue neslanosti naj prebavlja „go-stiln čarček'1 sam. Iz goriške okolico. — Kakor strela z jasnega, je zadel prvi pastirski list novega knezonadškofa liberalno svojat krog „Soče“. Vemo, da jih boli. ker kaj ta-cega niso dolgo dobili. V njih veliki ošabnosti so si vže mislili, da so nedotakljivi. Mislili so tudi, da so vže vse sijonske čuvaje vstrašiii oziroma uspavali; toda varali so se. Čuvaj čuvajev ne spi in se tudi ne boji, ko preti nevarnost. Zatrobental je! Zdramil in užgal je srca svojih zvestih bojevnikov, in kor sovrage krščanstva še najbolj plaši, izdal je tndi povelje in ukaze, kako naj se katoličani branijo in kako orožje naj rabijo proti zakletim sovražnikom. Vsled lega pastirskega lista sta „Soča'‘ in „Primorec" skoro znorela. Kaj je mislila liberalna gosp)da. da se ne sme nobed**n postaviti po robu njih stiahovladi? Mi pozdravljamo in z navdušenjem sprejmemo nauke in navodila našega nadpastirja. Provzvišoni dobro pozna razmere in potrebe sedanjega časa, zato jo njegov glas popolnoma opravičen. In mi se hočemo teh naukov držati in se po njih ravnati. Liberalci pravijo v „Soči“, da sprejmejo boj, katerega bodo tudi bojevali proti vsem, pričenši pri nadškolu in kon-čavši pri zadnjem kaplanu. Mi pa pravimo : Ne mislite, da se bodete le z nadškofjm in kaplani bojevali, čeravno bi vam to najbolje ugajalo. Vedite, da za nadškofom in kaplani stoje vrste vseh slojev naroda in v prvi vrsti naše ljudstvo, ki vas bo pomelo s površja, na katero se vam zdi, da ste vže prišli. Da bi si pa ne mislil kdo, da naš boj naproti liberalcem ni opravičen, naj objavimo ta le slučaj: V Gorici je eden liberalni odvetnik rekel nekemu italijanskemu odvetnika : Slovenci želimo, da bi bil novi nadškof raj!i Italijan nego Slovenec (bilo je to namrti po smrti prejšnjega nadškofa). Italijanski odvetnik se začudi in vpraša kako to? Ta mn odgovori : Zato, ker mi (t. j. liberalci) se moramo boje-jevati proti vsakemu škofu, in zato želimo, naj bi b.l novi nadškof Italijan, da bi toliko 'agjo po njem udrihali pod pretvezo, da je Italijan, ako bi drugače ne mogli. In italijanski odvetnik ma je na obraz rekel: to ni pošteno ! In kaj naj mi rečemo na takšen izbruh sovraštva? Mi pravimo: To je framasonsko, in ker je I rainasonsko, se bodemo tudi bojevali proti našim liberalcem, kakor framasonom. Od Sv. Luciji*. — Parani sveto-lucijski so si oskrbeli z radovoljnimi doneski novo zvonenje, troje zvonov za farno cerkev v čistem dur-trizvoku, in dvoje za podružnico sv. Marka na pokopališču. Ulil jih je Samassa. Največji zvon — glas \ii tehta 1059 kg in nosi napis: „Slava Bogu v višavah in na zemlji mir ljudem dobre volje/ — Srednji zvon — glas G — 556 kg. z napisom : .Sveta Ciril in Metod, prosila za slovenski rod!J — Manji — glas B — 360 kg. z napisom : „Sv. Florijan, stoj nam ognju v bran! — Pri podružnici tehta veči — glas D — 220 kg. z napisom : Večni mir jim daj, Gospod, in večna luč jim sveti! — Manji — glas K — 156 kg. Z napisom : „Zdrava Marija, Milosti polna 1“— Okrašeni so zvonovi s podobami naših domačih svetih pokroviteljev: sv. Lucije, sv. Cirila in Metoda, sv. Mohora in For-tunata, sv. Roka in Sebastjana, sv. Valentina in Florijana, sv. Mavra, sv Nikolaja in Brezmadežne. Milo nam je bilo ob srca, in ok6 se nam je zmočilo, ko so stari zvonovi zapuščali svoj stari dom, zdelo se nain j/!, da glodamo pogreb starih in zvestih znancev. Tudi nas poneso kdaj tako kot stare in ub:t<* zvonove, in naša m^sla zasedejo drugi. Nihče nas ni nenadomestljiv. Ko smo izginili, se za nas nihčo več no zmeni in sto so jih poganja za naše mesto. — F. Novice. GuriSki pripravljava! pododbor za III. slov. katolISki shod je v svoji včerajšnji seji razpravljal o različnih zadevah tičočih se udeležbe goriških Slovencev pri tem važnem shodu. Na vsa županstva so se razposlali pozivi, s katerimi se vabijo vsi župani kakor tudi člani starešinstev, da so udeleže katoliškega shoda v obilnem številu kol zastopniki svojih občin. Pripravljavni odbor prosi vso somišljenike v mestu in na deželi, da z vso živahnostjo delujejo za najobilno udeležbo z Goriške. Sklonilo so je, da se določi golov vlak, b katerim so odpeljejo goriški udeleženci kolikor mogoč'« skupno v Ljubljano. O tej priliki jo prišla v razgovor tndi IV. resolucija Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, s katero so zaupniki koroški sklenili preklicati napovedano udeležbo pri katoliškem shodu v Ljubljani, ker. so slovenski Korošci bili prikrajšani pri volivni reformi! Ne da bi se hoteli ntikati v koroške zadeve in vprašanje volivne reformo, so člani pripravljavnega odbora soglasno izrazili svoje začudenje 0 naved-ni resolaciji koroških zaupnikov, kateri bi vendar mogli in morali razločevati volilno rebrmo od katoliške stvari, ki jo povsem nedolžna na krivici, ki jo trpijo koroški Slovenci • v vprašanju volilne reforme. Društveno gibanje. — Preteklo nedeljo dopoldne se je vršil v društvenih prostorih „Kat. slov. delavskega društva“ v Gorici sestanek, na kojem je jdr. Dermastja v kratkih potezah obrazloži! zgodovino in namen katoliških shodov. Vsi navzoči so bili jedne misli, da mora biti udeležba z Goriške na III. kat. shodu po novinosti velika. — Istega dne pop. je priredilo „Kat. dolavsko društvo v Mirna1* Ijadski shjd z dnevnim sporedom „111. slov, kat. shod-'. Veleč. gošp. kaplan Podobnik je prečkal resolucije dodavši primerna pojasnila, na kar je dr. Dermastia na kratko narisal zgodovino katoliških shodov in njihov trojni namen: manifestacija, demonstracija in organizacija. Ker so ti trije nameni katoliških shodov tako važni tudi za sedanji položaj katoliškega slovenskega ljudstva zato: Na tretji slovenski katoliški shod! Osebna vest. — Gosp. dr. Aleksij Roji c odpotoval je v sredo v Boh. Bistrico, kjer ostane najmanj jeden mesec dni. Za „Slovensko slrntišče“ : P. n. gg. Terezija Tronkar 96 v, Frančiška Čeme 50 v, Marija P.lher 50 v, Terezija Černe 1 K, Jožefa Kulot 1 K, Ana Pich 5 K. Bog plali! Za „Alojzijcvišče“: Preč. g. Jan. Ev. Kolavčič praznujoč 40-letnico mašništva daruje 10 K; preč. g. Ant. Rerlot 10 K, preč. g. Jos. Golob 10 K, preč. gosp. Fr. Kranjec 10 K, preč. g. Ign. Valentinčič 10 K. Bog stotero povrni ! Uprava ,,1'rim. Lista" je prejela za ,.Šolski Dom“ 2 K, katere jodarovala vesela družba v Vojščici, za „Sirotižče'* je daroval Ivan Doljak 40 v, Andr. Krtelj 1 K, Miha Drufovka 40 v, Iv. Lisjak 44 v. Na občnem zboru „Alojzijevlšča1‘ dne 26. julija se je poročalo o šolskih vspehih v tem zavoda. Število gojencev se je iz raznih razlogov skrčilo na 36; izmed teh so bile v I. polletju 3 odliko, 3 dvojke ; v II polletja 7 odlik, 3 dvojke, 2 ponavljavna izpita. — Letni račun kaže 9.70206 K dohodkov in 8.563 85 K stroškov. Da je mogel zavod poravnati tekoče stroške, se je moral letos zadolžiti še za 500 R. To zgabe je kriva nekaj draginja hrane, nekaj pa pičlo število plačujočih gojencev in vele-dašnih dobrotnikov. — Nato sta bila izvoljena preglednikoma računa: preč. mons. Jos. Pavletič in preč. mons. Jan. \Volf. Gimnazijci, ali ie veste? — Pod tem naslovom sta prinesla pred kratkim Bogo- in Domoljub črtice o novem zavoda misijonarjev -- Lazaristov v Lju- iljani. Kakor je znano dopisnika, spro-Pinsjo v ta zavod slovenske dijake sploh. Namen lega zavoda jo vzgojiti liudske misijonarje. Kolik) dobrega storijo ljudski lisijoni, ni treh« na drobno popisovati. Aogoče, bi »e vsaj e len ali dragi ijatcuv iz Primorskega čutil nagibnega „ ih zavod, zato posnamemo iz imenovanih MbIov sledeče : Misijonarji pri cerkvi presv. Srca ezuiovega v Ljubljani so predlanskem lostavili na svojem vrtu krasno novo loslopje. To je: „Dijaški dom" mi-ijon-ike družbe: prostorna učilna sobana, ,račna spalnica, obednici, igralnici, naravoslovna zbirka, izbrana dijaSka knjižica, domače kopališče, telovadnica — 5-e kakor za nalašč za dijake! Gjjenci ibiskujejo kot javni učenci c. kr. I. in državno gimnazijo, dom* pa imajo itanovanje in hrano in skrbno vzgojo iod nadzorstvom učnega prefekta d r. U o j z i j a M a s t r a n a. V Dijaški lom“ se sprejemajo gimnazijci, ii so v, saj prvi gimnazijski razred že dovršili in Bicer v prvi vrsti taki, si imajo veselje in želje, pozneje vstopiti v družbo misijonarjev sv. Vincencija 'avljanskega in se posvetili v tej družbi nisijonskema dolovanju v Avstriji, zlasti ned Slovenci. In ravno mladih, [repkih misijonarjev dandanašnji vedno doIj potrebujemo. Ne samo iz ljubljanske, avantinske in tržaške škofije in goriške aadškofije, tudi 17 Hrvaškega in celo iz 3eneške Slovenije skrbni dušni pastirji sidrom bolj kličejo misijonarje na po-noč. Gimnazijci, ki hočejo prositi za sprejem, naj vsaj do srede avgusta z navedbo zadnjega spričevala naslove prošnjo na: ..Predstojnika misijo- narjev pri cerkvi presv. Srca Jezusovega r Ljubljani". — Dobrodelnim prijateljem mladine pa ta zavod kar najtopleje priporočamo v podporo. Saj naši ljubi dijaki dobivajo tukaj stanovanje in hrano in deloma tudi šolske potrebščine popolnoma zastonj. — Gotovo blag namen zavoda. Ljubi Bog naj podpira to delo. S tem dopisom pa ne mislimo rušiti drugih duhovnih zavodov na Goriškem, kojih istotako hvalevreden namen je vsem dobro znan. Nekdo iz Gorice. Kake duše Imajo nekateri pri-slaSi „Sočeu. — V neki krčmi v Št. An-drežu sedi zvečer precejšnja družba pri mizi. Neki mladenič, ki se pohvali, da je ,Sočin“ pristaš, začne po „S >činem“ vzgledu kritizirati našega prevzvišenega knezonadškofa. Ko mu pa nekdo iz družbe oporeka, izreče dotični mladenič glasno in dobesedno sledečo modrost: Moja daša je kakor od osla, se ,.glih*1! — „Soči“ pa iz srca čestitamo, da zbira okoli sebe bitja z oslovskimi dušami! Novo Izobraževalno društvo. — Minulo nedeljo so obhajali v prijetni občini Veliki Dol na solnčnem Krasu vsakoletno praznovanje sv. Jakoba, pa-irona. Že zjutraj je bila vsa vas v narodnih, deželnih, in drugih običajnih zastavah. Streljanje je oznanj evalo daleč na okolo lepo slovesnost. Letos pa je hila ta slovesnost še bolj zanimiva radi tega, ker je bil pop. po sv. blagoslovu vstanovni občni zbor novega „Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva11. Novo društvo ima pravila, ki so v marsičem slična novim pravilom ,.Slov. katol. delav. društva v Gorici41. Zbralo se je prav lepo število vplivnih mož in mladeničev občine Veliki Dul. Govorili so čč. gg. Leopold Stu-belj, dr. Andrej Pavlica in K. Oblak. Vpisalo se je okolu 50 mož in mladeničev. V odbor so bili izvoljeni: Andrej Kante št. 11, Franc Trobec št. 31, Kudolf Živec št. 22, Franc Zavadlav št. 68, Al. Šušteršič št. 21, Franc Grgič št. 35 in Anton Žigon, Kreguljišče št. 3. Odbor je izvolil za predsednika vrlega moža Andr. Kante, za podpred. Rudolfa Živec, za tajnika Alojzija Šušteršič, za njegovega namestnika Franca Grgič, za blagajnika Franc« Zavadlav, za knjižničarja pa duhovnega voditelja, č. g. Leopolda Stubel|. 'ia pregledovalca računov sta izvoliena: ožef Trobec št. 1 in Al. Saban, Tuilie Ut. o. Naj bi se nad novim društvom iz-lolnile besede, ki|ao jih poudarjali čč. gJ-orniki: Društvo je podobno kraljestvu, ie majhno kraljestvice. Ker pa je to kra-Ijestvice po pravilih katoliško, iedaj je ožje kraljestvice. Kot božje kraljestvo ^aj bo podobno gorčičnemu zrnu. ki je '>cer naimanie med semeni, ko pa zraste, e visoko drevo, da pridejo ptice in se-lejo nanje Naj se novo društvo lepo razvije in naj raste, kakor gorčično zr-nice, naj postane visoko in košato drevo, in naj rodi obilo sadu ! 1/, Mirna nnin pišejo: „Kat. dol. društvo-1 se pripravlja na praznovanje lf> letnico svojega obstanka, ki se bo vršilo dne 19. avgusta (no 2. septembra, kakor je bilo zadnjič poročano). Društvo jo bilo vstanovljeno v času l. slovenskega katoliškega shoda, in naključjo je naneslo, da ravno letos, ko se vrši lil. slovenski katoliški shod, obhaja 15 letnico. Društvo priredi o tej priliki veliko zborovanje združeno s koncertno veselico, pri kateri sodelujejo tudi druga društva. Goričani, pokažimo o tej priliki, da smo se začeli dramiti! V resnici mnogo se jo zadnji čas zanemarilo! Zatorej naj bode ta slavnost neka predpriprava za lil. slov. kat. shod. Navdušili bomo ljudstvo za edino prava katoliška načela v smislu resolucij, ki bodo stavljeno na 111. slov. kat. shoda. Torej na noge za edino prava načela, in v nedeljo 19. avgusta v Mirenl „Kat. del. društvo11 v Mirnu. Iz Mii-un uam pišejo : Tako kakor drugod, tako smo tudi pri nas pod ntisom zadnjega pastirskega lista. Mi pa smo kakor prerojeni. Podobni smo rastlinam, katere je po dolgi suši, dež zopet osvežil. Da osvežil nas je glas višjega nadpas-tirja in po njegovih naukih hočemo tndi ravnati, Med dolžnostmi, katere ima pravi katoličan, je tudi ta, da ne podpira društev v katerih se čitajo brezverski listi, se ne udeležuje njih veselic, da s tein ne pripomaga gmotno takim društvom. Osebni promet na bohinjski železnici. — Osebni promet na bohinjski železnici je bil v nedeljo naravnost veli-kansk. Vsi vlaki, imajoči nenavadno dolgo vrsto vozov, so bili prenapolnjeni. Posebno mnogo izletnikov se je odpeljalo proti Jesenicam, ki so pa na raznih postajah med Gorico in Jesenicami izstopili. Največ jih je izstopilo pri Sv. Luciji in v Kanala. Pa tudi v Gorico se je pripeljalo iz Trsta prav veliko število izletnikov. Nenavadno obilo izletnikov pa se je pripel.alo na Kras z zabavnim vlakom, ki vozi med Trstom in Štanjelom, kakor tudi z drugimi vlaki. Na večer okolo 8. ure, ko se je imel vrniti zabavni vlak iz Štanjela v Trst, videli smo na štanjelski postaji zbranih kakih 500 tržaških izletnikov, ki so se odpeljali v Trst deloma z zabavnim vlakom, deloma pa tudi z onim, ki prihaja ob ti uri iz Gorice v Štanjel. Pa tudi na postajah Opčina, Re-pentabor in Dutovlje je izstopilo ta dan vse polno izletnikov. Iz Trsta se jo odpeljalo ta dan po novi železnici v razne kraje 3264 oseb, iz Gorice pa 1500. Seveda niso bili izletniki posebno zadovoljni s postrežbo, kar je pa popolnoma naravno, ker niso bili krčmarji, posebno po kraških vaseh, prav nič pripravljeni na ta izvanredni mnogoštevilni obisk, in je sploh po naših vaseh jako slabo preskrbljeno s prostornimi gostilnami. Izletnikom, katerih je prišlo nad 520 v Štanjel, je lega tega kraja neizrečeno dopadala, in četudi niso bili tara tako postreženi kakor so želeli, tolažili so se s tem, da so prebili nekaj ur na čistem in hladnem zraku, veselč se prekrasnega razgleda, s kakoršnim se ne more ponašati nobena druga vas na Goriškem. Na vsak način pa bode treba skrbeti, da dobimo tudi v Štanjelu prostornih gostiln in ugodnih stanovanj za tržaške letovičarje, kajti ako se ne bodemo sami domačini za to brigali, poskrbeli bodo. za to gotovo tujci in bodo oni imeli dobiček od nove železnice. Poštne vest". — Dne l. avgusta 1.1., t. j. včeraj se je pričela vporabljati bohinjska železnica za poštni promet. V ta namen bodo služili sledeči vlaki, in sicer: iz Trsta bTzovlak št. 8 ter osebna vlaka št. 16 in 18; z Jesenic brzovlak št. I in osebna vlaka št. 15 in 17. Istočasno se otvorita v Trstu in v Gorici dva nova poštna urada. Novi poštni urad v Gorici pod naslovom „Go-rica 4J opravljal bode posle dosedanjega glavnega poštnega urada. Direktna zveza med Trstom in Dunajem na bohiujski železnici. — Ravnateljstvo državne železnico naznanja, da bode upeljalo na bohinjski železnici razon že obstoječe zveze med Prago in Trstom ter Monakovem iu Trstom direktno zvezo med Dunajem in Trstom, skozi Amstetten, Beljak, Trbiž, Jesenice in Gorico. V ta namen bode priklopljen brzovlaku St. 1 in 2 voz I. in II. razreda. Vlak bode odhajal z Dunaja ob 9. uri pop ter dospeval v Trst ob 1 uri 20 min. Iz Trstu pa bodo odhajal vlak ob 3. ari f> min. pop. ter dospeval na Dunaj ob 7. uri 50 min. zjutraj. Oznanilo. — Z ozirom na § 217 zak. o oseb. davku se naznani, da izvlečki plačilnih nalogov za osebno dohodninski davok za leto 1906 cenilnega okraja „Gjrica - mesto" in političnega okraja „Gorica-dežela‘‘ bodo razpostavljeni za vpogled skozi 14 dnij računajoč od 1. anglista t. 1. naprej ob uradnih urah pri davčnem oddelku podpisanega c. kr. okr. glavarstva, Via Cappuccini št. 16 I. nadstrop., Boba 8. C. kr. okr. glavarstvo v Gorici. Nesreča. — Sedemletni Leopold Kenda iz Štjaka se je igral z dinamitno patrono, po koji je začel tolči s kamenjem Patrona se jo razletela in mn odtrgala na levi roki tri srednje prste, prizadevni mn objodnem težke poškodbe na trebnlia. Nesrečnega dečka so pripeljali v tržaško bolnišnico; ni dosti upanja, da okreva. Orožništvo je napravilo v hiši ponesrečenca hišno preiskavo, kjer je našlo precejšnjo število dinamitnih pa-tronov, ki baje izvirajo od novo železnice, kamor je brat ponesrečenega dečka hodil delal. /akouski mož užignlcc. — Alojzij Lasič iz Vrtojbe, star 58 let, prišel je v soboto v stanovanje svoje žene, od katere živi ločen, in ki stanuje na Gradu št. 13, ter zahteval od njo denarja, katerega pa mu ni hotela in tadi ni mogla dati, ker si mora z lastnimi rokami prislužiti živeža. Zaradi tega je pograbil Lasič za petrolejko, zlil petrolej na posteljo ter jo zažgal. Klicanju na pomoč uboge žene prihiteli so sosedje, katerim bo je posrečilo pogasiti ogenj, ki je napravil škodo 50 kron. Ko so ga privedli na policijo, se je hotel Lasič na vse mogočne načine izgovarjati, kar mu pa ni pomagalo. Denili so ga pod ključ. Lasič je človek, kateremu delo smrdi. Hodil je ves razcapan po ulicah ter nadlegoval mimoidoče z beračenjem, in posrečilo so mu je večkrat, da je tu pa tam vzbudil usmiljenje pri onih, ki ga niso poznali. Neljub obisk. — V pondeljek pop. prišla je obiskat služkinja, 17-letna Marija Velikonja iz Sv. Lucijo svojo prijateljico Ružo Luviščik, stanujočo v ulici Goldoni št. 7. — Ko sta si prijateljici povedali svoje skrivnosti, zapustila je Velikonja tovarišico, ki je pa koj opazila, da ji je zmanjkal jeden prstan, par uhanov ter jeden srebrn goldinar, vse skupaj vredno 22 kron. Lavišček je koj naznanila stvar policiji, kateri so je posrečilo pol are pozneje aretirati Velikonjo v njenem stanovanju, kjer so našli ukradene reči. Državni poštni avtomobil na Krasu. — Kakor smo ravnokar Culi, namerava poštna uprava vpeljati tudi na našem Krasa poštno avtomobilno vožnjo. Ti avtomobili naj bi vozili med Štanjelom inDntovljami, med Štanjelom,Komnom in Nabrežino in, ako smo prav razumeli, tudi med Štanjelom, Komnom, Kostanjevica in Biljami. Poštna uprava se je te dni v tem pogledu že obrnila do prizadetih občin, do katerih stavi glede vzdrževanja cest razne pogoje. Grozovitno mesarjenje in samomor, _ V Pivoli pri Mariboru je neki Oskar Staudinger v potek zvečer najprej , hudo razmesaril z nožem deklo l ršulo | Pepelnik, ko je ta molzla krave v hlevu, potem pa večkrat ranil kuharico Ano Rebek, ki je na vpitje dekle prihitela v hlev. Ko so hoteli kasneje Staudingerja aretirati, so je pa sam astrelil s puško in ostal takoj mrtuv. Oskar Staudinger je odslužil kot prostovolec jedno leto pri vojakih in se je hotel dati aktivirati. Ker pa ni bila njegova prošnja uslišana, začel je neredno živeti, ter je mnogo pil in je tudi v pijanosti izvršil vsa zgoraj opisana grozodejstva. Nalivi na Tirolskem. — V torek po nofii se je v Albeinskem okraja zopet utrgal oblak. Naliv jo provzročil ogromno škodo. Ljubljanski župan Hribar je izstopil iz eksekutivnega odbora narodno-napredne stranke. Ženo je obesil. — V Veliki Gorici je obesil svojo drago ženo Josip Soliti. Prišel je pijan domov, obdolžil ženo, da mn je vkradla denar, jo s pomočjo svoje hčere iz prvega zakona zvezal na rokah in nogah in jo nato obesil na kljuko v stropa. Tako je visela 12 ur, in oprostil jo je šele njen otrok i iz prvega zakona, ko jo je našel v tem močnem položaja. Žena je nmrla a Soča in hčer so zaprli. Slepce umoril otroka. — 24 letni skoraj popolnoma slepi pastir Jernej Porko jo bil do 20 let v hiši posestnika Jožefa Čimžarja v Orehovljah pri Kranju. Ko sta šla Jožef in Marija Čimžar v ponedeljek na polje, je umoril Perko tačas njunega enoletnega otroka. Zabodel ga jo trikrat z nožem, enkrat pod desno oko in dvakrat v vrat. Perko je po činu zbežal, a so ga drug dan dobili pri Kranju. Dejanje je obstal. Rekel je, da ju umoril otroka, kor ga je Čimžar obdolžil, da mu krade klobase. Sprva da jo hotel Cim-žarju zažgati, potem se je pa odločil za umor otroka. Perka so izročili sodišču. Fant je oslepel pred štirimi loti in je duševno čisto normalen. Otroku Čimžarje-vega je imol drugače jako rad. .Deset stavkov o alkoholu* (o piva, vinu, žganja, modu itd.) — 1. Opojne pijače, ki imajo v sebi alkohol (vino, pivo, žganje, mod), so zdravemu človeku popolnoma nepotrebne, o gotovih boleznih so pa samo začasno zdravilo na priporočilo zdravnika, ako ni na razpolago drugih zdravil. 2. Tadi zmerno uživanje alkohola je škodljivo. Alkohol kvari namreč razne organe telesa, n. pr. povzroča želodčne težave, vnetje trebušne mrene in ledvic, stolščenje in razširjenje srca, vnetje možganov in živcev. Alkohol slabi odporno silo telesa tako, da je pivec bolj podvržen raznim boleznim, n. pr. mrzlica jim lažje in hitreje podleže, kot trezen človek. 3. Opojne pijače razburjajo v začetku in dvigujejo živčno delovanje, potem pa povzročajo upadec; omamijo sicer častvo gladu in trudnoati, toda ne morejo podpisati telesnih sil ali nado- mestiti hrano. 4. Opojne pijače so zlasti nevaren strup za otroke, ker so njihovi živci bolj občutljivi. Pivo, vino, žganje itd. povzročajo pri otrocih razne duševne ali telesne bolezni, ker delajo otroke lene, nepokorne, nenravne slednjič tndi dostopne in nagnjene k pijanstvu. 5. Alkohol, ki kvari delavnost možganov, vpliva ha človeška nagnjenja in sposobnosti,duši plemenita stremljenja vzbuja najnižja čustva, vodi do nravne razbrzdanosti in prestopkov. 6. Alkohol kvari duševne zmožnosti, škodaje razumu, vodi do norosti ali do popolne duševne toposti. 7. Alkohol, ako se uživa v večji meri, opaja do nezavednosti, more celo povzročiti naglo smrt vsled mrtvouda na možganih ali na srcu. 8. Alkohol deluje zelo škodljivo na duševni in na telesni razvoj potomstva. Otroci pijancev postajajo bolehni, bebasti, slaboumni, zlobni, često trpe na padavici ali na duševnih boleznih. 9. Alkohol povzroča mnogo telesnih pokvečenj. nesreč, prestopkov, ubojev in samomorov, polni ječe in norišnice, vodi k reščini in uboštva. Uničuje narodno blagostanjein politično odpornost narodov, 10. Najboljše sredstvo zoper škodljive posledice alkohola je, ako se popolnoma odreče opojnim pijačam. Skušnja kaže, da ako ne uživajo alkoholnih pijač so ljudje bolj zdravi, gibčni, prenašajo lažje lažje napore, se lepše zabavajo in izobražujejo, a njihovo blagostanje na-rašča“. To je čista resnica o alkoholu. ..Piščalka11. Skrb vsake gospodinje je posvečen« družinski blaginji! Kathrelnerjeva Kneippova sladna kava je po Kathreinerjevem nafi.iu svojega proizvajanja okusna, rdravju f v orospeh in poceni, ima torej n^precen- v» O o Želji naročnikov, lina in prodaja različne moke, fina peciva, Jina vina in likerje po amerui ceni. /a Veliko noč posebno gor iško pitno in potice itd. -v-i I. Primožič slovenski optihnr u Gorici ulica Murini 3. fr / Lekarna U CristolMi t Gorici f Prave In edine žel. kapljico g znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije _ Okrepi šelodec, storš, da egine v kratkem času omotica in Si-votna Ičnost (mrtvost). Te kapljice tudi storš, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prosiva za li tov a ti listke! Največja trgovina z železjem j Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upcljavo. strežna okna, vsakovrstne okove, obrtniško' orodje, železo einkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi. pumpe za kmetijstvo, .safijerejo in vinorejo, ler vsakovrstna orodja. Ccjic nizko, solidna postrežba! EliO krvno liagctldc izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove ninorikaaskfl blagajne, da je kupil pri naju tOO kron blaga. O t*i o fr T 1 o i mmssmi jpfiT' P r o n i v a uahtevati t i 8 t k o ! £ „Narodna Tiskarna" priporoča vizitnice« Priporoča č. duhovščini in sl.občinstvu v mestu in na dosoli svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre toplomerje, zdravniške toploraerje, daljnoglede, vuge za vino, žganje itd. m Sprejema naročila inpoprave in pošilja na doni. . <3e* aG) Peter Mic, Gorico, Riva torno h. št. 13 (nasproti zaloue vina b- bratov Bolaffio) priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne g. Auer-jevih dedičev v Ljubljani. — | HajiioljSe stiskalnice za vino Stiskalnica za vino. in OLIKE so naše stiskalnice „HERHUL“ »ajnovojloiM in najbolj&epa sestava r dvojnim innoprotr^aniin pritiskalom ; zajamfeono najboljfco delovanje, ki proka&a vso drnjji' »tiskalni'-««; hidravlična stiskalnira, najboljšo milo* miilifne )»ut«• ni«i- C U D U fl N I H11 *'' dolu joj o name Mlin* škropilnice yyll I I II UniH od aebo, no da bi jih bilo treba c-niti. IMugi, mlini za |;rozdjo, uadjo in oljke, iiebkalnic« za trrotdjo. Vino^radski plugi. Suftilniru za Kadjo in drugo vogotalno, živ-ijenskein mineralno pridelku. Stiskalnico za hoiio, slani« itd. na roko. Mlatilnico za žito, čistilnico, rešutalnico. Slamo- ■HflfjTAJa Jjt&srT*; reznico, rofni mlini za žito v K&Ihv. *) razni \olikosti in vsi drugi It* * -O! stroji za poljedelstvo. Iulolujo ‘4 in prodaja z jamstvom kot po-Mobnoat najnovojo, izborno iz- 00 ktiSono, knt najbolj&o pripo- Ifilžl znano in odlikovano icntavi \ 6 Fh. JKlayfart 80 tovarna za pnljodolsko in vin »ko »trojo D^~ na IM NA.M II. TahuratriiNKe št. 71. Odlikovani v vsoh državah sveta z nad f»GU zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik n podobami in ninoirofttetilnH polmitnn planili. Kn/prodajalci in /aNtopniki ae Iščejo porsodl, kjer še nismo r.iiHtopani. v . ' - Antmnat. (kropilnica km s§ »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani11 %zr Dunajska cesta 19 — v Medjatov hiš v pritličju — Dunajska cesta 19 i Vsprejema: 1. Zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. Zavarovanja zvonov proti vsakoršni poškodbi in 3. Zavarovanja za nižjoavstrijska deželno zavarovalnico na Dunaju za življenj«1 in za nezgode. V f i Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Taeditta slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti provziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem popolno varnost. # t Svoji k svojim! Glavno zastopstvo za Trst, Goriško in Istro pri g. Dragotinu STAREC, Trst. Via Valdirivo 16. Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! ■ J Jako izdatno sredstvo proti reviM in ti 011111 dlll u 111 v vy * je liker GODINA, katerega napravljala v Trstu lekarnarja Rafael Godina, lekarna _Alla Madona della Salutle-1 pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna * ulici Fornelo St. 4. — Stekleničita stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali dopošlje naprej 7 K, cakar bb stekleničice dopošljejo franko in so v tem znesku zapopadeni »si pošiljatveni stroški. Dobiva se t vseh lekarnah. „AII’ Uea' pa, ako «>