#

&

1

$

Kedar že poganja belo murbino drevje in njegovo perje
dosega velikost kakor pod. 1., če se ni bati poznega mraza
ali slane, začni pečati se s svilorejo. Navadno je proti koncu
maja ta čas; pred sredo maja ni varno začenjati s svilarstvom.
V ta namen pomoči od zad platnice (pod. 2.), na ktero je
svilni metulj (pod. 31.) nanesel jajčic, in ktero je v jeseni,
po zimi in s pomladi bilo shranjeno na suhem kraji ali v
nevlažni, mraza prosti kleti, in s tumpastim nožem spravi j a j -
čica s platna. En del jajčic deni v platno ko roka veliko;
to se zaveže in to naj po dnevi mož nosi pod naprsnikom
(lajbičem), po noči naj se deva v posteljo, kjer človek spi;
en del jajčic pa naj se dene v klet nazaj, da lahko' vdrugič
začneš svilorejo, ako pozni mraz pokvari murbino perje, da
ga ne moreš pokladati črvom. V nekoliko dneh se izležejo
jajčiea s pomočjo človekove gorkote. Izvale se pa tudi, ako
jih 10 dni deneš v izbo, v kteri je prva 2 dneva 14 stopinj
gorkote R., vsaki dan potem pa 1 stopnjo več. Kdor nima
jajčic iz lastne prireje, naj previdno ravrni pri nakupovanji
zavoljo bolezni, ki se zdaj nahaja pri svilnih črvičih; najbolj¬
še je obrniti se do kake kmetijske družbe ali do kakega
svilorejnega društva, da dobiš zanesljivih svilnih jajčic.

V enem dunajskem lotu je 20 do 30.000 svilnih jajčic,
kakor je velikost plemena; vendar dobiš iž njih le kakih 12
do 15.000 črvičev, ker je mnogo jajčic neživih

Pod. 3. so izvaljena jajčiea in pod. 4. mladi črviči. Orviče,
ki so se izlegli prvi dan, imej posebej, ravno tako loči tiste,
ki izležejo drugi dan, od onih tretjega dneva. Za klajo se
daje črvičem (pod. 4.) omladno murbino perje (pod. l.j in lepo
zeleno (pod. 6.), črviči se z lesenimi bleščicami (pod. 5.) prelože
na lese, s hoduiškim papirjem (pod. 13.) pogrnjene. Lese
(pod. 7.) so iz vrbovja ali trstja, ki je za en prst nirazen z
nitmi privezano na leseno, poldrugi palec visoko okvirje; te
lese se postavijo na stalo (pod. 8.), poldrugi čevelj ena od druge.
Stalo je leseno, ima 2 ali 4 nekaj palcev debele stebre s klini, stebri
segajo od tal do stropa. Stati mora nekaj palcev preč od stene v
izbi, ki se da kuriti in ni vlažna ali mokrotna. Blizo stala naj visi
gorkomer (termometer). Na lesah ostanejo črvi 32 dni, v
tem času 4krat pospe in se 4krat gole. Vsakratno spanje
trpi 24 ur, takrat se črvom ne poklada. črviči, hi zaspe
prej ko njihovi vrstniki, naj se odbero in zavržejo, tako
tudi tisti, ki spe 24 ur poznej ko drugi enake starosti.
Prvo spanje nastopi okoli 5. dne potem, ko so izlezli iz
jajčic, drugo spanje okoli 9., tretje okoli 15. in četrto okoli
dne. Spanje se spozna na tem, da črvič s prednim

koncem stoji po koncu in nepremakljivo (pod. 9.). Med
spanjem ne pokladaj in ne moti črvov. Pred spanjem črv
najbolj je; med spanjem se mora gorkota za 1 stopnjo po¬
višati. Ko mine spanje, potem se črvič okida in še le po¬
tem se ogoli, to je, kožo sleče s celega trupla. Pod. 10. je
odvržena koža in pod. 11. izlezli črv. Po vsakem golenji
daj črvičem še enkrat toliko prostora, ko so ga imeli po-
pred, gorkoto pa zmanjšaj za 1 stopinjo s tem, da manj
kuriš, okna ali vrata odpreš. Poleg spanja in goljenja mo¬
raš v teli 32. dneh gledati še: na gorkoto, prostor, klajo
in postrežbo.

dan napeljati novega zraka, samo takrat ne, kadar spe (pod.
9.); tedaj zapri okna in vrata. Črvi pod. 17., 18., 19. (ki
so 22 do 32 dni stari) zmerom potrebujejo bistrega zraka;
piš ali sapa in solnčni žar jim škoduje. Črvom pod. 4., 11.,

15., IG. (ki so stari 1 do 22 dni) pokladaj 4 kr at na dan,
namreč ob 4 zjutraj, ob 10 dopoldne, ob 4 popoldne in ob
10 zvečer, tistim pa, ki so stari 22 do 32 dni (pod. 17.,

18., 19.) 6krat na dan,  le takrat ne, kedar spe; klaja
je perje belega murbinega drevesa, ktero na lahko nanje
polagaš, rosno in nesnažno ne sme biti, daš jim ga potem,
ko so prejšnje poldrugo uro pred do dobrega požrli, 1 do
5 dni stari črvički (pod. 4. in 15.) dobivajo mladih peresc
(pod. 1.), stareji črvi (pod. 16., 17., 18., 19.) pa perje (pod.
12.), kakor ti natrgano kaže pod. 13. Perje se nabira
zjutraj, kedar izgine rosa, in zvečer, prodno zaide solnce;
hranuje se za klajo v hladnih krajih, kamor ne sije solnce

in kjer ni sape, ali pa v kleti. Mokro perje se mora opro¬
stiti mokrote, predno se poklada. Dima, tabakovega in žvep¬
lenega puba, kakor tudi miši, pajkov in mravelj ne sme biti
v izbi, ki je odmenjena sviloreji. Tudi mora biti kolikor
mogoče snažna; torej moraš skrbno spravljati z les črvičji
gnoj (pod. 14.) in večkrat menjevati papirnate pole (pod. 13.).
Zrak v izbi mora biti čist in brez duha, ako je treba,
zboljšaj ga steni, da na okno včasi nasadiš zelenili pelinovih šop¬
kov. Da se črvi ne kopičijo in ne tlačijo, braniš s tem, da jim
daješ dosti prostora. Ako na tanko paziš na vse to, ne bo
z lepa bolezni. Bolehave črviče spoznaš, ako imajo iz jajčic
lazeči rudečo barvo, ako črv oteče, če postane mehek in
masten, ali če se na truplu pokažejo rumenkaste lise, ali če
prihaja trd, okoren in umazano bel. Bolne črve urno spravi
iz izbe. Kako črviči rasto, ako so zdravi, kaže pod. 4.
mladičke iz jajčic, pod. 15. po 5 dni, pod. IG. po 8 dni,
pod. 9. in 11. po 14 dni, pod. 17. po 3 tedne in pod. 18.
in 19. po 4 tedne stare. Kedar črvi dosežejo starost in ve¬
likost pod. 18. in 19., začne se jim iz gobca vleči svilnata
nit pod. 20. in 21.; le-ti črvi se morajo vsak posebej pre¬
nesti v grmičje; ktero je iz metličja ali druzega suhega
dračja napravljeno med svilnim stalom in med steno pod. 22.
in 23. Takim črvom ni treba nič klaje več. Pod. 24. in
25. kaže kokone, to je, svilne mešiče, ki so pri domačem
in brianskem plemenu beli in rumeni, pri japanskem pleme¬
nu pa so veliko manjši ter beli ali zeleni. Poberi kokone
iz grmičja, potem ko so bili 8 dni v njem, in oberi jim
kosmato svilo (pod. 26.). Stalo (pod. 8.) in grmičje (pod. 22.)
spravi iz izbe in hrani na pripravnem kraji v hiši za drugo
leto, vendar oboje popred dobro omij in osnaži. Potem iz¬
med kokonov odberi tacih, ki so najboljše spredeni, najtrši,
in sicer nekaj okroglih, večih, na sredi nič stisnjenih in
nekaj ravno toliko manjših, špičastih in sredi preščenjenih,
enojnih, da jih boš imel za pleme; vse druge prodaj. Enojni
kokoni (pod. 27.) so taki, v ktere se je zapredel en črv,
dvojnati (pod. 28.) pa tisti ?  v kterih sta zapredena po dva.
V kokonu se črv spremeni v bubo (pod. 28.), buba v metulja
in 12 dni potem, ko je bil kokon doveršen, izležejo metulji
(pod. 29.), on (pod. 30.) in ona (pod. 31.) se spojita, on zatem
pogine, ona pa na platno znese 350 in več jajčic, ki so s
prva rumena, poznej pa temno osive. Ona pogine, jajčiea
pa se od julija do konca prihodnjega maja hranijo na prav
suhem kraji, kjer ni mraza, v gorkoti 10 stopinj, ali pa v
suhi kleti, do njih ne smejo miši, tudi ne prah, lahko jih

Natisnil J. It. Milic v Ljubljani.

s kitico obesiš na strop ali jih hraniš v platnenem žepu.
Metulji ničesa ne jedo. GO parov ali 120 kokonov da 20.000
ali 1 lot jajčic. Iz kokonov (pod. 33.), iz kterih so izlezli
metulji, in iz kosmate svile (pod. 2G.) se nareja sukana svila.
Taki kokoni se devajo v vrelo vodo in se razskubejo. Drugi
iz grmičja pobrani kokoni (pod. 34.) se prodajejo fabrikantom.
225 do 250 novih kokonov (japanskih 400), telita 1 funt,
in 8 do 10 funtov kokonov da 1 funt svile ali Žide. 1 funt
kosmate svile sc prodaja po 1 do 2 gld., 1 funt sukane
svile po 4 do G gld., 1 funt razvitih kokonov po 10 gld. in
1 funt filirane ali predene svile po 14 gld. in še više.
Kokoni, kteri niso odmenjeui za pleme, naj se v Žakljih de¬
nejo v peč, kjer je 25 stopinj gorkote in sicer na 4 ure,
ali pa še boljše je, če se postavijo na vodeni sopar, da
buba v kokonu pogine in ne izleze metulj ter ne naredi
luknic na kokonih. Po tem se kokoni hranijo na suhem,
zračnem kraji, ali pa se s potoma denejo v kotel, poln vrele
vode, od tod se niti razvijajo na svilno motovilo (pod. 35.)
in se narejajo vezki in štrenice (pod. 36.). Vendar pa je za
malega svilorejca najboljše, da nove kokone preč proda,
razen tistih, ktere hrani za pleme; pri prodajanji so mu v
pomoč tudi kmetijske družbe in svilorejna društva.

Tako tedaj je dovršena vsa sviloreja. Njen čas je
mesca junija do začetka julija okoli 6 tednov. K temu je
treba murbinega perja in izb za 4 do 6 tednov. Stroškov
ne prizadeva, dobiček pa je velik. Ako med čas sviloreje
spadajo druga važna kmečka dela, lahko se zedinijo cele
vasi ali vsaj več gospodarjev, da se vrste v postrežbi pri
sviloreji. Tudi si lahko s tem kruh služi mnogo starih ali
mladih oseb, ki niso za težka dela. Pri sviloreji mora biti
murbino perje, torej je treba gojiti murbino drevje, ki naj
se nasaja kot ograje in kot posamna drevesa. Ravna se ž
njim kakor s sadnim drevjem. Murba rada raste po vseh
južnih deželah, le ne po previsokih hribih in po močvirnih krajih.
Dobro gleštana 20 letna murba daje že okoli pol centa perja;
pa tudi dobro gleštano v ograje nasajeno murbovo grmovje
daje že v 4. ali 5. letu precej veliko perja, in en seženj
na dolgo v ograji se šteje po 12 murbovih grmov. Murbo
se prav lahko v navadni drevesnici ali drevesni šoli priprav¬
ljajo iz semena, in najboljše je, da svilorejci jemlje belo
murbino drevo  (morus alba).

n

$

m

70