Žalost. 
Ptička poje, cvet dehti,                   žalost tetnnolica
srce tnoje srečno ni . . .                  kot ujedna ptica
V sreče moje vrt stopila                 prag mi prestopila je.
tiha smrt —                                    Seči, ne presečeš
mater zlato zagrnila                        curek — vse zastonj —
v groba prt.. .                               senci svoji ne ulečeš,
Padlo solnce je z višine                  če si na perutih konj! tja v morje,
meč pekoče bolečine                        Ptiček gnezdo vsak ima,
blisnil je v srce. —                        zvezdo svojo rožica:
Drugim potnlad, solnce sije,            ona poje, ta dehti —
meni ne,                                           srce moje krvavi!
L\^a«-^>                              Fran Žgur