vtis o znanstveni vrednosti te knjige, ki je lep prispevek k češki in slovanski stilistiki. Češkim uporabnikom, posebno študentom in učiteljem, je pač povsem nenadomestljiv pripomoček pri študiju. Tomo Korošec Filozofska fakul te ta , L j u b l j a n a FRANCE BEVK, SUNDUK S SEREBROM S u n d u k s s e r e b г o in je naslov knjige, v kateri je prevedeno iz slo- venščine v ruščino pet Bevkovih povesti: Bridka ljubezen (Gor'kaja ljubov'), Hiša v strugi (Dom v uščele), Srebrniki (Sunduk s serebrom), Tu je dete (Čužoj rebenok), Mati (Mat') in novela Težka pot (Tjažk i j šag). Prevod je izšel pri »Izdatel'stvo Hudožestvennaja literatura, Moskva 1971«. Prevajalci so več ali m a n j znani ruski slovenisti iz Moskve in Leningrada. Bridko ljubezen je pre- vedla M. Ryžova, Hišo v strugi, Tuje dete in povest Mati I. Makarovskaja, Srebrnike E. Rjabova, Težko pot pa È. Barutčeva. Knjiga ima lepo napisan uvod izpod peresa prevajalke Maje Ryžove. Uvod govori na splošno o Bev- kovem delu, nekoliko več o prevedenih povestih, posebej pa velja pohvaliti tiste stavke, ki govore o Bevku kot borcu za slovensko narodno enotnost na skrajnem Zahodu slovanskega sveta. Izbor povesti je priskrbela E. Rjabova. V glavnem gre za Bevkove povesti 30-ili let, izjema je le Težka pot, vzeta iz zbirke novel Krivi računi. Če bi ocenjeval prevod kot neodvisno delo, bi smel reči, da je odličen. V ruščini se bere gladko z vidika jezikovne in literarne tradicije. Bralec izvir- nika ne pozna, zato besedilo sprejme takšno, kot je. Mene zanima prevod v pri- merjavi z izvirnikom. Umetniško najmočnejše sta prevedeni povesti Srebrniki in Bridka ljubezen. Prevaja lka Srebrnikov je opazila, da gre pri Bevku za prepletanje več jezi- kovnih plasti. S presenetljivo natančnostjo naha ja za slovenske stilno opazne pojme najrazličnejše ruske izraze in sinonime, npr. kamra — kladovku (306 —221 );' zaničev — nekudyinyj (315—230); okrogel denar — meločiška (317—232); r/a frčati — prokutit' (319—234); zahl яка'i — promotat' (319—234); rajska vratu — rujskie vrata (316—231); jezikuti — vslust' pozloslooif (327—241); krčma — korčrnu (329—243); sramotiti — sramif (341—254); mulo — čutočku (356—269); podmetnicu — strupu ju (357—269); godni juti — perečit' (357—269); zate glu in otožna pesem — razdol'nuju i pečuinuja pesnju (359—279); ti)io — tihonko (366—278); dunes — пупсе (371—283); razuzdana pojedina — obžorstoo (385 —295); pohajkovati — lodi/rničat' (388—299); >orečit — izgovoriti — brjuknut' (393—504) ; bajta je pri Rjabovi lahko xulupu (394—505), xiburku (430—339), razvilijuxa (380—292) in lučugu (405—516); omotica — zatmenie (413—323); 1 Prva številka pomeni slovenski tekst, druga ruski. Citirani iz naslednjih knjig F. Bevka: Srebrniki, Izbrani spisi (dulje IS) IV, Ljubl jana 1955; Bridka ljubezen, IS II. Lj. 1952; llišu v strugi, IS II. Lj. 1952; T u j e dete, IS III, Lj. 1953; Mati, IS Vil, Lj. 1959; Krivi računi, Koper 1956; Sunduk s serebrom, Moskva 1971. dotrpeti — otmučit' sja (428—337) ; oditi po svetu — pustit'sja po belu svetu (433—341); srepeti — vozzrit'sja (439—347); vsakdanje — budnično (440—348); mali kupček denarja — mala ja tolika deneg (441—349); denar — den zon'ki (444—353). To vam je žverca — Eto sušč i j o lux (439—347) ; Malo prida sem, res... — Ja xot' i ne bog vest' kakoj čelovek (440—348). Lej, lej... — Von ono čto (432—340). Navedene ruske besede se rabijo v pogovornem jeziku. V slovarju Ožegova imajo kvalif ikator »razg.«. Beseda lačuga je po Dal ju čuvaška in znana v ne- katerih ruskih dialektih. V ruskem jeziku Bevkovih junakov in v jeziku avtor ja samega je precej prostaških izrazov, značilnih za pogovorni jezik nižje vrste. Slovenski nevtralni pojem hlače prevaja s porty (310—226), živina je skotina (313—228); šivati — lotat', rovtar — nedotëpa (341—254); gledati — glazet' (358—271); pisan dolenje — pestraja ispodnica (360—272); lajnati — slat'sja (380—291); zmerjati — x a jat' (432—340); sesesti se — pljuxnut'sja (437—345); zavrženec — zabuldyga (438—346). Poznal je njeno n a g n j e n o s t n a d e n a r — On znal, čto o n a o x o č a d o d e n e g (398—309); Poplačam ti za tvoj d o l g i j e z i k — O 11 u p 1 j u t e b j a z a tvoj d 1 i n n y j j a z у k (439 —347). Nemalo je v ruskem prevodu zastarelih in stilno pridvignjenih izrazov, npr. mrko čelo — xmuroe čelo (307—222) ; domači — domocadcy (383—295, 303) ; otrok — ditja (432—340). Mestoma prevaja lka jezik hote arlmizira in uporabl ja izraze, ki jih pri Bevku ni (stražduščaja Mar'janca — 267, jastva — 295. . . ) . Prevaja lka uporabl ja nekatera jezikovna sredstva, ki so značilna za prav- ljični jezik. V ruskih l judskih in umetnih pravlj icah še srečamo pogojne zasta- rele veznike, l judska rekla, dialektizme in ritmično ubrane stavke. Veliko tega uporab l ja tudi sam Bevk v originalu: če — koli (355—267); saj ko — kaby (363—275) . . . Nato je z a č e l a ž e t i s m r t — Potom ix n a č i n a 1 a k o s i t ' s m e r t ' (307—222). N u j , s t r u p , o d M a r j a n е е p o j e n j u j — P r o č ' , j a d , o d M u r ' j a n с y n a z a d (354—267). Pravijo, da s e v a l j a v d e - n a r j u — D e n e g u n e g o k u r y n e k 1 j u j u t (358—270) . . . Grem že v platišče — Menja už v dugo sognulo (363—275); biti priklenjen k peči — sidnem prosidet' (312—227) ; nič vedeti — n i č e v o š e n ' k i ne znat' (342—255). Morda je še najbl ižje k podčrtani besedi tversko ničevohonko. Ko žeblji v bosi nogi — kak goozdju v pjatke (437—345); zaluskuti denar — pustit' den'gi na veter (393—304) . . . Iz navedenega gradiva lahko zaključimo, da je prevajalka nekatere slo- venske stilno nevtralne besede in frazeologeme približala l judskemu izrazu. Vprašanje pa je, kako prevajat i slovenske dialektizme. Najenostavneje jih je prevesti z ustreznimi ruskimi. Tokrat je vzela za dialektizme izraze iz pogo- vornega jeziku. Najvažnejše pa je, da je ostala pri p reva jan ju zvesta Bevkovi vsebini, tako da je podala Bevkovo ljudsko povest z ruskim »ljudskim« jezikom. Vsebinskih in jezikovnih lapsusov v prevodu ni opaziti. Nu žalost ne morem tegu reči o drugih prevodih; pri tem se zavedam, du je lahko najt i napake pri sicer dobrih prevajalcih. Lepše bi bilo, ko bi takih slu- čajnosti ne bilo. Ene in iste napake se ponavl jajo večkrat. Napake nas ta ja jo zlasti zato, ker prevujalke ne poznajo leksike slovenskega jezika ali pa se niso dovolj poglobile v kontekst. Zaradi teh napak je Bevkovo delo precej okrnjeno. Maja Ryžova ni razumela slovenske dialektične besede zvon (tj. /ara), zato jo je prevedla s se/o (tj. nas) (278—12), ustrezneje je rus. prixod; bežno p revaja z bystro (279—14), lepše je beglo, mimolëtno; senožet — lug (283—17), izraz je preveč splošen, v slovenskem smislu bi bilo po rusko senokos, pokos. Deležnik prepaden (tj. potrt) nepravilno prevede: »Jakec pa je bil p r e p a d en« — >A Jakec p e r e p u g a 1 s j a« (288—21). Jakec se po Bevku ni prestrašil. Pridev- niški del povedka bi lahko prevedla z izrazi: podavlennyj, udrucënnyj, unylyj, grustnyj, pecal'nyj. Kočo prevede z dom (289—23). V Srebrnikih so za ta pojem štirje izrazi, druge prevajalke še uporabl ja jo xižino in izbuško. Besede krioek, krajec pri k lobuku, p r eva j a lka ni razumela, zato jo j e prevedla kot perje za klobukom: >Se tedaj je smel nositi sooje k r i v k e le ponižno, dasi so jih ne- kateri nosili na dna kr a j a , izzivajoče na boj« (293) : >No i posle ètogo p e r ' j a n a š I j a p e Jakeca smirenno podragioali. togda как и drugix parnej oni razoevalis' tak derzko, budto vyzyvali na draku« (26). Redanice sena prevaja kot požu.vlaja trava (tj. posušena) — (299—32). Podobnega je še več. /. Makarovska v povesti Hiša v strugi dosledno p reva ja moški z mužik (180—135), če že gre za kmeta, bi morebiti lahko ostala beseda krestjanin. Mužik ima arhaičen prizvok. Za sinoči uporabl ja novgorodski (narečni) prislov večor (181—156): za skrivno pisavo ima ieroglify (181—136), na drugem mestu upo- rablja tainstvennye pismeny, kar se mi zdi pravilneje (136). Enači javor in klen, ne glede na to, da poznajo javor tudi Rusi (182—156). Izpustila je pri- devnik hrastov: hrastvo štor — pen' (185—139), lahko bi dodala dubovyj. Strmo skalo je prevedla s trebušasto: s t r m a skala — p u z a t a j a skala (186—140) : močna kakor gajd — mogučaja, kak dub (187—141), rus. bi ustrezalo mogučaja kak ispolin. Ker ni razumela slovenske besede trg. jo je prevedla z vasjo ozi- roma s tržiščem: *Še redkeje je kdo pogledal v trg. v mesto skoraj nikoli (189): >Ešče reže bi/vali n a b a z a r e v s el e , a už v gorode počti nikogda (143). Lahko bi rekla mestečko. kot Rusi govore naseljem, podobnim trgu. Drobtinice (krulia) je prevedla s prekajenim mesom. Iz njenega stavka ne zveni tista rev- ščina, ki jo podaja Bevk: » S u h e d r o b t i n i c e , z e l e n a s i r o t k a , krom- pir in zelje so jim komaj tešili lakoto zimskih dni« (189): » K o p č e n n o e m j a s o , kartoška i 'kapusta edva utoljali golod v zimnie dnu (143) — (od prekajenega mesa. krompir ja in zelja se človek nasiti ne samo pozimi). Pravil- neje bi bilo suliie kroški (xleba) i syvorotka ... Časopis — časnik je prestavila s farni duhovnik: » Č a s n i k jim je bil skoraj neznan« (189): » P r i x o d s k o g o s v j a š č e n i k a oni edva znali v lico« (143). Koš prevaja s torbn (kotnmka, 190—144). Ni razumela glagola uživati, razlaga si ga s hrv. užiti, t j . zoževati: »Samotno pot skozi sotesko sta zavlačevala v neskončnost, u ž i l a s l e d n j o m i n u t o« (191): tPustj/nnaja doroga v tesnine tjanulas' i tjanulas'. s u ž a j a s ' s kaïdym šagomz (145). Napačno po jmuje glagol muditi se in ga prevede s kvur- tirovat' (tj. stanovati) (197—151). Seveda bi lahko še naštevali. Tuje dete je prevedla ista prevajalka z neka j spodrsljaji . Mrliča prevaja s prividenie (tj. privid. 450—355). Ce bi se poglobila v kontekst, Ki bilo boljše rabiti izraz mrtvec ali pokojnik. Transformaci ja teksta je sicer dovoljena, včasih prevodu koristi, lahko pa mu tudi škodi. Pri naslednjem primeru gre verjetno za politično pogojenost. Gledano z ruskega zornega kota je lahko razumeti, zaka j je izpustila pridevnik ruski in zvezo ko zver, ki pije kri: »Razcapan je kot kak r u s k i berač« (431): »Fes' v otrep'jax, kak niščij (356). »Ostala (je) le velika Sibirija, otožna in strašna k o z v e r , k i p i j e k r i « (441): »... ostalas' odna ogromnaja Sibir', pečaVnaja i strašnaja« (365). — Leksikalna l iomonimija jo je privedla k napaki . Slov. rožice niso rus. rozočki (tj. vrtnice), a m p a k cvetki (434—359), enako napako srečamo še na str. 436. Podporo — podspor'e (435—359), ki jo je Meta dobivala od države, p reva ja lka ne razume. Prevod govori, da je dobivala podporo — denar od igrač, ki j ih je izdeloval s laboumni Francel j . Prejšnji dan spremeni v ta dan: i,Bil je utrujen od prejš- njega dne (442)« : >On ustal i ot ètogo dnja* (366). Slov. tolmun (458) prevede opisno kot voda na bol'soj glubine (380). Isti smisel kot v slovenščini bi se dal zajet i z rus. omut. Mars ika j neuspelega je tudi v povesti Mati. É. Barutčeoo je zavedla v noveli Težka pot l iomonimija slov. pris lova hudo in rus. pr idevnika xudoj, t j . slab, mršav. Hudo se spremeniti ne pomeni izme- nit'sja k xudsemu (18—449). I terat ivnost glagolskega de j an j a ni podana v s tavku: »Z idor je nekatero noč o d h a j a l « (19): >Odnaždy noč'ju Zidor tixo v у š e l iz domu€ (451). Vse p reva ja lke so večino fraz , ki jih je zaslediti v tekstu (z izjemo že ome- njene) lepo prestavile v ruščino. Dost ikra t so Bevkovo nefrazeološko gradivo frazeologizirale, tisto, ka r je enako v obeh jezikih, so pusti le: biti iz mesa in krvi — (byt') iz ploti i krovi (Bridka l jubezen, str. 288—22); >Potem pa nič!* — >S menja vzjatki gladkiс (Bridka l jubezen, str. 306—39); »Počasi je razmislil in ni bilo mogoče drugače, začel je najenostavnejeс — >Vremja šlo, i, kogda mol- čat' bol'se bylo nel'zja, on v z j a l b y k a z a r o g a « (Bridka l jubezen, str. •517—49); ^Prišla bo zima. ko doma ne bo dela. tedaj bosta lačna gledala skozi oknoU: >Nastupila zima. v dereone raboty ne najti, vot i k l a d i z u b y n a p o l k u « (Bridka l jubezen, str. 355—85); »Če bi dobila takega moža. da bi ne bilo treba nič delati<: »K u b v n e k a b y , t a k i Po svetu je hodil, delj je..., kot se že reče, kot si ti videle.: >Satalsja po svetu, b y v a l , kak govoritsja, t a m , k u d o M a k a r t e l j a t n e g o n j a l « (Srebrniki , str . 382—293). Slov. f r aza r a s t i k o k o - li o p 1 j a pa j e p r e v e d e n a k a r s Puškinovim verzom r a s t i n e p o d n j a m , a p o č a s a m (Srebrniki, str. 348—261). P reva ja lke so slovensko sintakso pri lagodile ruski. Včasih so izpuščeni celi stavki in posamezni stavčni členi, tako da medstavčni odnosi niso enaki slo- venskim, npr . : »Stresla se je pred vsakim tujcem, ki jo je premeril s predirnim pogledom. Vznemiril jo je vsak nenavaden ropot v hiši. Če sta se dva človeka šepetaje menila na cesti, se je streslac >Ona drožala pered kuždym nezna- 'котут čelovekom. o k i d у v a v š i ni ее vnimatel'nym vzgljadom, pugalas' každogo neožidannogo šuma v dome, vzdrugivala, u v i d e v na ulice dvuh raz- govarivajuščix vpolgolosa ljudej« (Mati, str. 250—401). Prevel ika s tavčna veriga je v škodo Bevkovemu načinu pr ipovedovanja . Tako dolgi zloženi stavki s tvorno pretekl imi deležniki (okidyvavsim. uvidev) sodijo v drug stil, Bevkovemu jeziku da je jo suhoparno oznako knj ižnost i , ne l judskosti . Bevkov stavek tudi vsebinsko razšir i jo in d o d a j a j o misli, ki jih pri Bevku ni. Nu Jakecu se v ru- skem prevodu ne zgr inja toliko temnih oblakov kot v originalu: » F hrepenenju po nedosegljivem cilju je imel nekaj skupnega z bebci in otroki«: »F ego strem- lenii k nedostižimoj celi v samom dele b y l a k a k a j a - t o d c t s k a j a b e z - o g 1 j a d n o s t' (Bridka ljubezen, str. 294—28); >Tedaj ji je ponudil desnico. Oprijela se je, da ni padla«.: » Adol'f protjanul ej гики, s l o v n o p r i g l a š a l n a t a n e c « (Bridka ljubezen, str. 369—98). Menim, da tako dinamično preva- janje ne more škodovati prevodu, ka j drugega je, kot sem zgoraj omenil, izpu- ščanje stavkov. Y celotnem prevodu (463 strani) je izpuščenih 69 stavkov, ver- jetno jih je še več, man j ne. Najbolj je zaradi tega prizadeta novela Težka pot, v kateri manjka kar 46 najrazličnejših stavkov. V povestih Bridka ljubezen in Tuje dete manjka eden, v Srebrnikih dva, v Hiši v strugi osem in v povesti Mati enajst. Kot primer bom navedel samo po en stavek iz vsake povesti: iUslavil se je sredi izbe« (Bridka ljubezen, str. 306). — >Starcu pa je bila tedaj osa beda sinovega koraka tako živo pred očmi, da je planil, kakor da mu kdo meri nož na vrat< (Hiša v strugi, str. 213). — »Stopil je na hišni prag. da se osveži, ker ga je mučil zaspanec< (Srebrniki, str. 322). — >Dolgo ni rekla no- bene« (Tuje dete, str. 433). — >Molčala sta v zadregi, kakor da si nimata niče- sar povedati, četudi se že več let nista videla« (Mati, str. 235). Vprašujem se, kje so vzroki, da je novela Težka pot tako spremenjena. Če bi ne bilo omenjeno v spremni besedi, da je novela vzeta iz zbirke Krivi ra- čuni, bi pomislil, da jo je pisatelj sam predelal. Prevajalka je izpustila skoraj celo stran, polovico dvaindvajsete in triindvajsete. Prevajalka omenja mesto Gorico, ki je sicer v originalnem tekstu ni. Na ta način lahko ruski bralec tem bolj razume besede iz uvoda, češ da se v Bevkovi prozi čuti dihanje toplega Jadranskega morja. S posebej dolgim vložkom slika prevajalka junakinjo Malko in njen duhovni boj, povezan s prebujajočo se slovensko narodno zavestjo v obdobju fašizaeije slovenskega Primorju. Prevajalke so zajele Bevkove stilne prvine, če pa ima ta in ona kako smi- selno napako, še ni najhujše. Prepričan sem, da ruski bralec ob prebiranju Bev- kovih povesti lahko dobi skorajda podoben vtis kot Slovenec ob originalu. Ne- katere ruske besede, tako zapisane, kot so, odstopajo od veljavnega ruskega pravopisa, pa se zato mestoma bolj približujejo ljudskemu jeziku kot origi- nal sam. Res je, da Bevk uporablja precej lokalizmov (zagrabek, zvon, spre- jov...), res pa je, da je zato tudi marsikatera rusku beseda (lačuga, užo, gvoz- dju...) pokrajinsko (oblastno) pogojena. Prevajalke imajo bogat besedni za- klad. V ruščini bajta ni samo bajta, temveč je lahko xižina. lačuga, razva- Iju.va ... Povest Srebrniki in Bridka ljubezen dajeta vtis originala. Bevkov rea- listični oris, naturalistična faktografija, ekspresionistična izraznost, elementi pruvljičnosti in mestoma religiozni klišeji so prisotni v prevodu. Od umetni- škega prevoda zahtevamo, du bi poustvaril ne samo avtorjeve like in misli, marveč tudi shemo sižeja, avtorjev literarni prijem, njegov stil.2 Prevajalka Težke poti je dala Bevku svoj lasten stil in je pisateljevo osebnost spremenila v svojo lastno. Jurij Roj s Pedagoška gimnazija Celje ! O tem govori Kornej Čukovskij v knjigi Vysokoe Iskusstvo, Moskva 1968.