Svetovalni center v Šiški praznuje 30-letnico
Pomoč v stiskah in težavah
Sredi Šiške, v neposredni bližini osnovne šole Valentina Vodnika stoji nizka hiša, ki so jo Ljubljančani pomagali zgradki z lastnimi prispevki. To je SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE, ki letos praznuje svojo tridesetletnico.
Na začetku se je ta ustanova imenovala Vzgojna posvetovalnica in je imela svoje pro store na Poljanski cesti, nato v neki stanovanjski hiši na Tugomerjevi v Šiški. Zdaj pa je ta hiša, ki želi pomagati otrokom in mladostnikom v njihovih stiskah in težavah ter svetovati staršem in drugim poklicnim vzgojiteljem, v namensko grajeni stavbi na Gotski ulici 18.
Letno pride v to ustanovo okrog 1200 do 1400 otrok in staršev, ki iščejo pomoč ali na-svet. To je ustanova mesta Ljubljane, vendar prihajajo tudi od drugod, iz vse Slovenije, vanjo zaide tudi kdo iz Pulja ali Dubrovnika, iz Trsta ali Celovca. Največ pa jih prihaja ravno iz občine Šiška.
Prihajajo starši s predšolskimi otroki, pridejo mladostniki, največ pa je osnovnošolcev. Naj-pogosteje so vzrok njihovega obiska težave v šoli, pri učenju, pri branju, pisanju.računanju. Nekateri imajo težave z govorom, nemirni otroci z nenehno aktivnostjo motijo učitelje in starše, drugi spet se pri delu ne morejo zbrati, so počasni ali nerodni. Za nekatere predstavlja problem leva roka, ki jebtilj spretna od desnice in enostavno prevzema vlogo vodilne roke. Nekateri otroci se strašansko bojijo psov, cesie ali teme, drugi se bojijo šole — tako zelo, da jih boli trebuh, glava, bruhajo ali dobijo dri-sko. Marsikateremu roditelju predstavlja hud problem otrokovo rnočenje postelje v letih, ko večina tega ne počne več, ali pa je otrok začel močiti po tem, ko je bil že nekaj časa suh pod-nevi in ponoči. Za okolico je še b(?lj neprijetno, če otrok blati v hlačke.
Prihajajo tudi srednješolska dekleta in fant-je, ki zaradi različnih vzrokov zaidejo v tako sti-sko, da se jim zdi življenje brez pomena. To niso samo pubertetne krize. Mnogokrat je vzrok šola, če niso kos njenim zahtevam in pri-čakovanjem staršev.
Včasih pripeljejo starši otroka, za katerega so v skrbeh, da se ne razvija normalno, drugič spet jih napotijo iz šole ali zdravstvene ustano-ve.
Pri nekatenh otrocih se zaradi šolske neu-spešnosti,   nerazumevanja   v   družini,   po-manjkljivega nadzora, slabe druščine in suge-stibilnosti otroka ali mladostnika razvijejo take oblike vedenja, ki so za okolico zelo moteče. To sokraje, potepanja, špricanja šole, grobost in druge oblike vedenja, ki jih naša družba ocenjuje negativno. Odkriti skušamo vzroke takega vedenja in doseči, da bi za okolico po» stali manj moteči in bolj sprejemljivi. In kakšni so rezultati vačega dela? Različni, odvisno od zastavljenega cilja. Če otrok neha močiti ali blatiti in je zaradi tega pri-šel v Svetovalni center, je to popoln uspeh. Če pa je prišel otrok, ki se v šoli slabo uči, pa so njegove sposobnosti za učenje skromne, je nerealno pričakovati, da bi postal odličnjak. Zanj in za nas je uspeh že to, če obiskuje šolo brez izrazitih čustvenih pretresov in če uspe-mo, da mu šola kljub njegovim manjšim spo-sobnostim ostaja še naprej naklonjena, tako da je otrok ne zasovraži in da ohrani zaupanje vase. Pri fantu ali dekietu, ki sta zašla na stranpot, ki sta postala vedenjsko problema-tična, pa je včasih uspeh že to, da se stanje ne
poslabšuje ali da se vsaj malo izboljša. Spet bi bilo nerealno pričakovati preporod vedenjsko molenega v povsem neoporečno osebnost. Kakc prideš v Svetovalni center? Če ne upoštevamo zavitih ulic. čisto eno-stavno. Zavrtiš telefon, poveš, koliko je otrok star in za kakšno težavo gre. Administratorki v sprejemni pisarni ti podatki zadošča/o, da bo otroka napotila k pravemu strokovnjaku. Starši bodo zvedeli za njegovo ime ter datum in uro, ko naj se oglasijo.
In kateri strokovnjaki pravzaprav oprav-Ijajo to delo?
Največ je psihologov in ponavadi eden od njih prvi sprejme starše in otroka. Po pogovoru s starši in pregledu otroka presodijo, če bi bilo umestno, da ga napotijo še h komu. V hiši na-mrec delajo tudi zdravnik, logoped (to je tisti, ki popravlja govorne motnje), specialni pedago-gi, ki se največ ukvarjajo z različnimi vrstami učnih težav in socialni delavec.
Nekateri otroci pridejo samo enkrat ali dva-krat, ker starši potrebujejo le en nasvet. Pogo-steje trajajo obravnave več mesecev, če gre za težje učne težave, pa tudi več let, tako da pomagamo pripeljati otroka do konca šolanja. Včasih nas vprašajo, če kdaj kdo pride po nepotrebnem. Nikoli, jim odgovorimo. Inzakaj ne? Če starše nekaj skrbi zaradi otroka in če potem zvedo, da ni vzroka za bojazen, so se s tem obiskom razbremenili skrbi, ki jih je težila. Živeti v neki bojazni pa ni prijetno; ne za tiste-ga, ki ima strah v sebi in ne za njegovo okolico. Svetovalni center ni ustanova, ki bi samo gasila požare. Skuša jih tudi preprečevati. Z organiziranim študijem za šolske svetovalne delavce, s seminarji in predavanji za učiteije, vzgojitelje in starše, z različnimi prispevki v tisku, pripravljanjem publikacij, priročnikov in knjig, pomaga pri preprečevanju negativnih pojavov v šoli, doma, v družbi širše.
Tudi pri delu s posameznim otrokom vzpo-stavimo stik s šolo in težave rešujemo skupaj z učitelji ali psihologi na šoli. Za nekatere učence organiziramo pomoč prostovoljnih so-delavcev, študentov ali dijakov, ki je brezplač-na, prostovoljci pa si ob mentorstvu delavcev Svetovalnega centra, z udeleževanjem semi-narjev in drugih oblik študija nabirajo še do-datno znanje in izkušnje, ki jim ga njihov redni študij ne omogoča.
Med oblike preprečevanja nastajanja težjih oblik motenj sodi tudi vsakoletna terapevtska kolonija v obliki taborjenja in delo s skupino tabornikov prek vsega leta.
To je kratka predstavitev dela 28-članskega ko-lektiva, ki si prizadeva, da živijenje otrok in mladost-nikov ne bi potekalo v prehudih čustvenih pretresih in da bi se njihovo življenje izboljšalo.
Tereza Sitar-Žerdin, SVETOVALNI CENTER