312                                                Književne novosti.
II. »Zabavna knjižnica«, XIV. zvezek. Vsebina: »Učenjak«, veseloigra v treh dejanjih, spisal dr. Fr. Detela. »Sami med seboj«, dramatični prizor, spisal F.J. Doljan. — III. Zabavna knjižnica. XV. zvezek. Vsebina: 1. »Pogreb«, slika iz življenja koroških Slovencev, spisal F. J. Doljan. 2. »Brez volje«, spisal Pankracij Gregorc. 3. »Črtice«, spisal Fr. Ks. Meško. — IV. Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, IV. zv. Za »Zbornik« so prispevali sledeči gg. pisatelji: dr. Ivan Prijatelj, Pavel Grošelj, Ivan Subic, Ivan Steklasa, Dragotin Wenger, Peter Bohinjec, Evgen Lah. Razen tega nahajamo v tej knjigi dr. K. Glaserjevo »Bibliografijo slovensko«. — V. Letopis »Slovenske Matice« za leto 1902.
Profesorja Orožna knjiga »Vojvodina Kranjska« se je zakasnila, kar je tudi vzrok, da se še ni moglo pričeti z razpošiljatvijo  knjig poverjeništvom.
Natančnejšo oceno doposlanih nam knjig prinesemo pozneje.
»Slovenska Šolska Matica« je izdala za leto 1902. sledeče knjige:
1. Pedagoški Letopis, II. zvezek, uredila H. Schreiner in V. Bežek. Vsebina »Pedagoškega Letopisa« je raznovrstna in obsega sledeče razprave: Dr. J. Bezjak: Nemščina kot drugi deželni jezik; dr. J o s. Tominš ek : Grščina; L. Lavtar: Računstvo; Fr. Orožen: Zemljepisje; Jožef Schmo-ranzer: Prostoročno risanje; dr. J. Bezjak: Kernova teorija o osebku in povedku; M. J. Nerat: Statistika ljudskih šol 1. 1870., 1880. in 1890.; Jakob Dimnik: Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah 1. 1902.; Fr. Gabršek: Poročilo o delovanju »Slovenske Šolske Matice« 1. 1902.; nato sledi imenik upravnega odbora in društvenikov. 2. Učne slike k ljudskošolskim berilom. Prvi del: Učne slike k berilom v Začetnici in v Abecednikih, uredila H. Schreiner in V. Bežek. 3. Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v realijah na ljudskih šolah. Pomožne knjige za ljudskošolske učitelje I. del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole, drugi snopič.
O teh knjigah izpregovorimo v našem listu prilično kaj več.
Slovanska knjižnica 115—120. Henrik Sie nk iewicz : »Križarji«, zgodovinski roman v štirih delih, poslovenil Podravski. V Gorici 1902. Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršček. Cena?
To je   drugi  veliki  roman  velikega  Poljaka,   ki ga je  izdala podjetna, s
potrebo   časa   vedno   računjajoča  »Goriška   Tiskarna«.    Prevod   romanov
»Quo vadiš?« in »Križarji«   je  prelepa poklonitev  slovenskemu občinstvu
in  želeti je  le,   da  bi   se   tega  tudi  docela   zavedalo in pridno segalo po teh
knjigah, ki nudijo starim in mladim toliko izrednega duševnega užitka.
—k.
Mali vitez (Pan Volodijevski)., Tvrdka Kleinmavr & Bamberg je razposlala 7. in 8. sešitek slovenskega prevoda tega Sienkiewiczevega romana.
Matica Hrvatska za leto 1902. I. Šišič Ferdo, Vojvoda Hrvoje Vukčič Hrvatinič i njegovo doba (1350.—1416.), IV-f-288 str. 8°. Z enim tlorisom in zemljevidom ter štirimi rodoslovnimi tablami. — Ta zgodovinska monografija nam po arhivskih virih slika velezanimivo in preburno dobo bosenske povesti neposredno pred prihodom Turkov v deželo, ko sta se na-poljsko-beneško-italijanska sila in pa moč ogrskega kralja Žige trgali za oblast ob Vrbasu. Tekmeca sta morala računati še s tretjim činiteljem, z domačimi hrvatsko-srbskimi, ponosno-silnimi velikaši in »pravi i vjerni predstavnik modne