MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Vradnlitvo la uprava* Maribor, Gosposka ul. 11 / Talafon uradnlltvfl 9440. uprava 240» Uhaja raaaa nadaljo la praznikov vsak dan ob 18. »I / Valja arasaCno prajaman v upravi al po poiU 10 Oln, dostavljsn aa dom 13 Din / Oplaši po oaniku / Oglasa aprajouM tudi oglašal oddalok »Jutra* v Ljubljani > Patini 6okoval račun M, 11.400
99
JUTRA!
n
Razgovori med Mussolinijem in Litvinovim
OZADJE PRIHODA RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA TV RIM.
Na povratku iz Združenih držav Severne Amerike, kjer je v Washingto-"U sklenil v pogajanjih s predsednikom Rooseveltom pogodbo o medsebojnem priznavanju, sodelovanju in poveljstvu, je prispel ruski zunanji minister L i t v i n o v v soboto v Italijo ter se včeraj sešel z Mussolinijem. —
Rradno se sicer nikjer ne govori o podobnostih problemov, ki se jih bosta do-raknila diktator Italije in predstavnik *°vjetske Rusije, javnost je pa vendar precej dobro informirana o vsem, in v pijanskem in drugem tisku se že več “hi obravnavajo razne zadeve, ki so v *Yezi s tem sestankom. Predvsem gre Mussoliniju in Litvinovu za ureditev gospodarskih odnošajev med °*>enia velesilama. Italija se upravičeno ®pJi, da bo zaradi ruskih pogodb z Ame-«ko oškodovana njena trgovina, plasti izvozna. Mnoge predmete, ki jih le Rusija doslej dobavljala v Italiji, bo Uvažala odslej iz Združenih držav.
Važnejše kakor to so pa Mussolinijeva Prizadevanja, da bi pridobil Rusijo za svoje načrte v mednarodni politiki, posebno v Društvu narodov.
Znano je, da je fašistična Italija naj-Večja načelna in dejanska nasprotnica Društva narodov v sedanji obliki in demokracije svetovni mednarodni poli-
žav. Do neke mere dela Mussolini to tudi s privoljenjem Anglije, kar dokazuje že golo dejstvo, da ie mala antanta čutila te dni potrebo napraviti v tej zadevi deniaršo pri angleškem zunanjem ministru siru Johnu Simonu v Londonu. Ob strani stoji kot nasprotnica reorganizacije Društva narodov po rimskem načrtu prav za prav edinole Francija. Kako in koliko se bo L i t-vinov dal angažirati za te načrte italijanskega fašizma, je seveda nemogoče reči, vendar se nam zdi, da M u s s o 1 i-ni ne bo imel lahkega dela. Zelo verjetno je, da se sovjetska Rusija ne bo hotela tako daleč vezati, vsaj zaenkrat ne. To bi se dalo sklepati tudi iz navidez malenkostne odklonitve rimske ponudbe Litvinovu, da bi bil za časa svojega bivanja v Rimu gost Italije. Naselil se je rajše v palači sovjetskega poslaništva, ker noče biti na nobeno stran vezan in nastopa lahko tudi napram Mussoliniju popolnoma svobodno.
Pa še nekaj teži Mussolinija. Bil bi rad posredovalec med Moskvo in Berlinom. Razmerje med Rusijo in Nemčijo se je po zavladanju Hitlerja v Nemčiji močno ohladilo, če že ni postalo naravnost napeto. Rusija je Nemčiji obrnila hrbet in sklenila s svojimi sosedi, zlasti Poljsko, celo vrsto pogodb,
• •
23 laoio
CHAUTEMPSOVA VLADA DOBILA VELIKO ZAUPNICO. — NAČRT PREDVIDEVA 6021.5 MILIJONOV FRANKOV PRIHRANKOV IN NOVIH DRŽAVNIH DOHODKOV. POSAMEZNE POSTAVKE NAČRTA.
hki. Od tod njena prizadevanja za pakt j ki so vsaj posredno naperjene proti
štirih velesil, ki so uspela zaenkrat ie lormelno, stvarno pa ni še nikjer nobena sadu. Po odhodu Nemčije iz Ženeve je usmeril Mussolini ves svoj naPor k prizadevanju za rešitev vprašanja razorožitve v okviru pakta štirih.
fašistični Nemčiji. Mussoliniju kvari ta spor račune, zato bo poizkusil vse, da pridobi ruskega komisarja za zunanje zadeve za to, da bi se znova približal B e r-1' n u. S fctn bi bila pozicija Italije v med narodni politiki zelo okrepljena in front;
PARIZ, 4. decembra. Nova Chau-tempsova vlada se je v soboto predstavila zbornici in senatu. Ministrski predsednik je prečital vladno deklaracijo, v kateri se izjavlja, da je glavna naloga vlade sanirati državne finance. Državni proračun se bo spravil v rav notežje s pravično razdelitvijo bremen in žrtev. Glede zunanje politike je vla da izjavila, da bo ostala zvesta Društvu narodov, svojim zaveznikom in pogodbam, v vsem svojem delu pa bo stremela po ohranitvi in utrditvi svetovnega miru. Nikakor pa Francija »e bo zanemarila svoje varnosti. Deklaracija je bila nepričakovano toplo spre jeta. Za odgoditev politične debate je glasovalo od 410 glasovalcev 391, nujnost finančnega osnutka pa je bila izglasovana s 569 od 580 oddanih glasov. S tem je bila izrečena vladi na tl dve točki vezana zaupnica.
PARIZ, 4. decembra. Finančni pr« gram Chautempsove vlade predvideva skupno 6021.5 milijonov frankov prihrankov in novih državnih dohodkov. Samo s prihranki pričakuje vlada dobiti v državno blagajno 2022.5 milijonov frankov. Med prihranki je preračunano znižanje prejemkov državnih uslužbencev in upokojencev na 275 milijonov, reforma državne uprave ho dala 300 milijonov, »odškodnine« pa 600 milijonov frankov prihranka. Poostrena davčna kontrola naj bi vrgla 989 milijonov frankov. Sprememoa davkov, njihovo zvišanje in uvedba ne katerih novih davkov naj bi dale efekt 1482 milijonov frankov. Končno pa so še predvideni izredni državni dohodki na 1528 milijonov frankov, v čemur je zapopaden tudi dohodek državne loterije v znesku 700 milijonov in dohodek pri kovanju denarja v zneshu 628 milijonov frankov.
Konferenca denarnih zavodov v Beogradu
ZBRANIH JE 480 DELEGATOV IZ VSEH DELOV DRŽAVE. DEKLARACIJA O NAČELNEM STALIŠČU BO JA PROTI KRIZI.
Ker tudi s tem ni uspel, bi rad razširil1 proti Franciji bi bila strnjena na vseh hakt štirih na zvezo vseh velesil, zvezo,; 'področjih, zlasti pa glede razorožitve in Ki naj bi jo tvorile: Italija, Nemčija, An- j reorganizacije Društva narodov. Pa tudi
*dlla, Francija, Združene države Severne Amerike, sovjetska Rusija In Japonska.
Ker se pa Anglija upira popolnemu horušenju Društva narodov, je nastal v Rimu nov načrt, po katerem naj bi se 2veza omenjenih velesil osnovala v okvi-preosnovanega Društva narodov, ki N postalo -dejansko organ te zveze, Kateremu bi bile srednje in male države Dldeljene kot podrejen, drugovrsten toktor. Edina težava pri tem pa je, da *tiri velesile, ki prihajajo v poštev, niso v£lanjene pri tej ženevski instituciji, to sc Nemčija in Japonska, ki sta izstopili to Amerika ter Rusija, ki sploh še nista Mstopfll.
. Po tem je razumljivo, da je Mussolini povabil L i t v i n o va k sebi v Rim v Prvi vrsti zato, da bi ga pridobil za to, •to bi Rusijo privedel v Društvo narodov, če se sprejme italijanski reorgani-*acijski načrt. Nemčija in Japonska sta, Kakor vse kaže. že dali Mussoliniju tako Ugotovilo, neznano pa je vsaj zaenkrat *adevno mnenje ameriških Združenih dr-
ta oreh je trd. Rusija ne more tako zlepa nazaj, ker je že preveč vezana v nasprotni smeri, posebno napram Franciji in Poljski. Moskovski tisk je pretekli teden soglasno odklonil posredovanje Italije med Rusijo in Nemčijo, naglašujoč ob tej priliki, da ie prvi smoter sovjetske zunanje politike ohranitev prostih rok. Prav malo je zato verjetno, da bi M u s solini mogel z uspehom izvesti svojo misijo in Litvi-nov bo najbrže zapustil Rim brez kakršnihkoli zadevnih obveznosti.
Na koncu vseh koncev pa mieresirajo Italijo tudi še neka Črnomorska in dar danelska vprašanja, ki so v zvezi z od-nošaji med R u s i j o in T u r č i j o na eni in Turčijo in Italijo na drugi strani. Zato razpravljata Mussolini in Lit vino v gotovo tudi o tem. To pa bi bilo v glavnem tudi vse, kar se more obravnavati na sestankih med ducejem in sovjetskim ljudskim komisarjem za zunanje zadeve.
BEOGRAD, 4. decembra. Včeraj dopoldne se j’e pričela tukaj v dvorani hotela »Central« konferenca predstavnikov vseh denarnih zavodov iz vse države. Udeležilo se je ie 480 delegatov. Konferenco |e otvoril in vodil predsednik beograjskega društva denarnih zavodov dr. Vlada Markovič, član predsedstva pa je tudi dr. Slokar iz Ljubljane. Nj. Vel. kralju je bila poslana prisrčna vdanostna brzojavka, konferenca pa je prejela iz raznih krajev države obilo pozdravnih pisem in brzo-
javk. Takoj v začetku konference je bila na splošno željo vseh navzočih delegatov denarnih zavodov iz cele Jugoslavije pre-čitana deklaracija, ki vsebuje načelno stališče o tem, kako je treba voditi boj prod gospodarskim udarcem In nezgodam. Namen te deklaracije Je podati konferenci pravo smer za diskusije o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ob zaključku konfe renče bo sprejeta obširna In temeljna resolucija. Konferenca se danes nadaljuje.
Uvoz evropskega vina v Združene države
Amerika odobrila uvoz 150.000 hi spirituoz in 293,000 hi vina vsako
LETO. NA PRVEM MEST U ITALIJA IN NEMČIJA.
\VARMSPRINGS, 4. decembra, Predsednik Roosevelt je podpisal odlok o uvoz JJem dovoljenju za alkoholne pijače. Všečna odloka teme!!l na povprečni podlagi Rženega alkohola v letih 1910. do 1914. Jako se bo smelo uvoziti v Združene države približno 150 000 hektolitrov splrf-tooz In 293.000 hektolitrov vina v ietn, to bo prišlo za uvoz v poštev. Ta predhodnikov odlok bo veltoven tako doteo, jtokler ga koneres ne bo zamenja! z za-tohiotn. Do pretekle sobote ie ameriška klada podpisala vsega skupaj 350 uvoznih
dovoljenj za uvoz vina. Naivlšja kontingenta sta bila dodeljena Italiji in Nemčiji. Francija in Anglija sta šele na tretjem In četrtem mestu. Združene države bodo zahtevale od držav, ki bodo uvažale v Ameriko spirltuoze In vino, razne protl-konceslje. Tako bo morala Franclja zagotoviti znatne olajšave za uvoz ameriškega sadja, Anglija pa bo morala storiti Isto glede ameriškega Izvoza živine In masla. (Kaj pa je v izvozom vina Iz Jugo. slavlje? On ur.)
Uredbe o denarnih zavodih
BEOGRAD, 4. decembra. Današnje »Službene novine« objavljajo vladno uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, uredbo o zaščiti kreditnih zadrug in zadružnih zvez, uredbo o maksimiranju obrestne mere in o znižanju režijskih stroškov vseh onih denarnih zavodov, ki so pod zaščito In končno še uredbo o znižanju režijskih stroškov gospodarskih podjetij. Vse te uredbe so stopile z današnjim dnem v veljavo.
Sestanek Litvinov-Mussoiini
RIM, 4. decembra. Agencija »Stefani« poroča:	Mussolini	je	včeraj opoldne
sprejel sovjetskega ljudskega komisarja za zunanje zadeve Litvlnova v Beneški palači. Oba državnika sta ostala v daljšem razgovoru, ki je potekel zelo prisrčno. Razgovarjala sta se o vseh političnih vprašanjih, ki predvsem interesi-rajo obe državi. Razmotrivaia sta možnosti, kako Izboljšati mednarodni politični položaj. V duhu prijateljskega pakta, ki sta ga Italija in Rusija nedavno sklenili, sta oba državnika sklenila, da se bodo čimprej izmenjali ratifikacijski instrumenti te pogodbe.
DEMARŠA MALE ANTANTE.
LONDON, 4. decembra. Zastopniki držav male antante so storili pri angleškem zunanjem ministru siru Johnu Simonu sku pen korak in prosili za informacije o poteku angleških pogajanj z Nemčijo ter obenem nastopili skrajno odločno proti kam panji nekih angleških krogov na pobudo madžarskih revizionistov za revizijo mi-
rovnih pogodb. Nadalje žele zastopniki držav male antante dobiti od angleškega zunanjega ministra podrobnejše informacije o načrtu izpremembe pakta Društva narodov, o čemur se že pogaja London z Rimom.
IZ NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 4. decembra. Za danes napovedana seja skupščinskega finančnega odbora je bila odgodena na jutri. Namesto nje pa je imela danes dopoldne večina finančnega odbora važno konferenco s finančnim ministrom v ministrskem predsedstvu.
DEMISIJA ŠPANSKE VLADE.
MADRID, 4. decembra. Barriosova vlada je z ozirom na to, da so napovedali njeni socialistični člani demisijo, odstopila v celoti.
DVA POLJSKA VELEPARNIKA.
GDYNIA, 4. decembra. Poljska družba za prekomorski promet je podpisala v zadnjih dueli novembra z ladjedelnico v Tržiču v Italiji.naročilo za zgradnjo dveh velikih parnikov, ki bosta služila prekooceanskemu prometu med Gdynijo in ame riškimi pristanišči. Oba parnika bosta dograjena leta 1935. Vsak bo imel po 30.000 ton, vozila pa bosta z brzino 18 do 20 vozlov na uro. Za vožnjo od Gdynije do New Yorka bosta potrebovala 8 dni.
IZBRUH OGNJENIKA MANNALOA.
HONOLULU, 4. decembra. Na Havajskih otokih je nepričakovano pričel bruhati 4168 m visoki ognjenik Mannaloa. Tok žareče lave je preplavil ozemlje v izmeri več ko enega kvadratnega kilometra. Ta izbruh vulkana je najsilnejši "med vsemi, kar jih je bilo po letu l903.
Sfran 2	Mariborski	»Ve
Dnevne vesti
NEKAJ NAROČNIKOV je še v zaostanku na naročnini za drugo polovico leta.-Čimdalje odlašajo, tem več se nabere. Zato naj vsak naročnik pregleda zadnji naš opomin, za koliko je v zaostanku in naj zaostanek takoj nakaže, da mu bomo list še nadalje redno dostavljali. Vsem onim naročnikom, ki nam do 15. decembra zaostanka ne poravnajo, sporočamo, da jim list brezpogojno še istega dne ustavimo in dolžno naročnino sodnim potom izterjamo. Da si cenjeni naročniki prihranijo nepotrebne stroške, jih vljudno prosimo, da vsi do 15. t. m. poravnajo svoje zaostanke! Uprava »Večernika«.
Iz učiteljske službe. Vpokojena je Viktorija Trostova, učiteljica pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
Pilotom in izvidnikom rezervistom. Piloti in izvidniki, ki bivajo v naši banovini, naj se takoj javijo Aeroklubu »Naša krila« v Ljubljani radi diplom, na podlagi katerih bodo v bodoče lahko odslužili vaje tudi v Ljubljani.
Zborovanje jugoslovanskih novinarjev. Včeraj je bilo v Beogradu zborovanje Jugoslovanskega novinarskega združenja, na katerem so bili po svojih zastopni kih zastopani tudi novinarji iz naše banovine. Zborovanje, ki je trajalo ves dopoldne in popoldne, je vodil predsednik osrednje uprave JNU, urednik »Politike« Kuzmič. Glavna točka zborovanja je bila razprava o novih pravilih jugoslovanskega novinarskega združenja.
Združenje brezposelnih učiteljev. Izvršni odbor ima sejo v torek ob 18. uri v svoji sobi. Udeležba za vse obvezna!
Zveza mladih intelektualcev. Matično vodstvo ima sejo v torek ob 20. uri (ob 8.) Za vse udeležba strogo obvezna!
Koncerta dunajske operne pevke Anny Fuchsove ne bo. Za drevi najavljeni operni koncert v veliki kazinski dvorani, pri katerem bi sodelovala dunajska operna pevka gdč. Fuchsova, je odpovedan.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes, v ponedeljek, 4. decembra ob 20.15 priredi slovita zagrebška dramska igralka ga. Vika Podgorska interesanten »Literarni večer« z modernim jugoslovanskim programom, ki vsebuje liriko, prozo in dramo. Od Slovencev ,so na sporedu: Zupančič, Gradnik, Gruden, Ocvirk, Vodnik in Mrzel; od Hrvatov: Oasarij, Kranjčevič in Krleža; od Srbov pa: Jak-šič, Zmaj Jovanovič in Petrovič. Izredne umetniške sposobnosti ge. Podgorske pač ni treba posebej naglasiti. Saj je moglo naše občinstvo spoznati njene visoke kvalitete že za časa njenega tukajšnjega delovanja. Radi tega jo bo gotovo radostno in polnoštevilno sprejelo. — Blagajna se odpre ob 19.15.
Zgodovinsko društvo v Mariboru bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 10. decembra ob 10. uri v čitalnici Študijske knjižnice. Dnevni red: J. Otvoritev. 2. Poročilo odbora in preglednikov računov. 3. Volitve novega odbora., 4. Določitev članarine za 1934. 5. Slučajnosti. Vsi člani vljudno vabljeni!
Komemoracija po francoskih znanstvenikih. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je priredilo včeraj dopoldne skupno s Protituberkulozno ligo v veliki dvorani OUZD v Ljubljani svečano komemoracija po pokojnih francoskih znanstvenikih Calmetteu in Rouxju. Svečanosti se je udeležilo izredno mnogoštevilno izbrano občinstvo, med njim zastopniki vseučilišča, medicinske fakultete, raznih oddelkov banske bprave, bana in vojske, bil pa je navzoč tudi francoski konzul g. Neuvillc. Po kratkem uvodu in pozdravu predsednika SZD g. dr. Meršola ie predaval univ. docent g. dr. Ivan Matko iz Maribora o velikanskem pomenu Cal-mettea za medicinsko znanost in o njegovih velikih zaslugah, ki si jih je pridobil z odkritjem kačjega protiseruma ter z uvedbo rodbinskega in domačega skrbstva jetičnikov in njihovih svojcev s pomočjo protituberkuloznega dispanzerja. Po g. dr. Matku je predava! g. dr. Meršol in orisal oba umrla francoska znanstvenika kot človeka ter slavil njune zasluge na področju imunske biologije. Zaključno besedo je imel konzul g. Neuville, ki se je zahvalil za prireditev, želeč, da bi tudi slovenski narod ohranil slavnima pokojnikoma časten spomin.
Prepovedan Ust. Notranje ministrstvo .ie prepovedalo širiti zagrebški mesečnik j »Hrvatska smotra« in sicer 10 številko. 1
Turnir za šahovsko prvenstvo Maribora. V nedeljo je bilo odigrano 11 kolo mariborskega šahovskega turnirja. V prvi skupini je zmagal Kramer nad Kukovcem, Lupkov nad Jordanom, Strniša nad Lu-kežem in Sila nad Romešem. Partija Osta nek:Lešnik se je končala retnis. Lešnik je pridobil 1 točko par forfait. Partija Bien:Šavli je bila preložena, od visečih partij pa je zmagal Lopkov nad Romešem. Prekinjeno partijo je dobil Kramer napram Lopkovu, partija Ostanek : Šavli se je končala remis. Odločilni boj za prvo mesto pa bo med Kramerjem in Ostan-kom. V prvi skupini je stanje naslednje: Kramer 8K- (l), Ostanek 8 (1), Lešnik 7 (2), Šavli 7 (1), Konič 6Vi (2), Lopkov 6'A (1), Strniša 6, Kukovec 5 A (1), Bien 4 A (1), Lukež in Sila po 3, Romes pa 1 točko. V drugi skupini se je v nedeljo odigralo zadnje kolo in je rezu! t sledeči: Cizelj in Kotnik po 7A, Lorber 7, Gobec mlajši
6, Fišer 5'A, Gujsnik 3'A, Gobec star. 3, Trelec 2'A in Vrenko 1 točko. Cizelj in Kotnik, ki imata enako število točk, bosta med seboj odigrala še odločilno igro za prvenstvo v drugi skupini. V sredo se bo igralo naslednje kolo in bo turnir zaključen v nedeljo 10. tm.
Slepa simultanka. Znani naš šahovski mojster g. Vasja Pirc bo igral v četrtek
7. tm. v kavarni »Jadran« proti 12 nasprotnikom slepo simultanko.
Važno za naše sejmarje. Ali je sejmarju dovoljeno izvrševati sejmarstvo istočasno na raznih krajih ali na več stojnicah? Na to vprašanje je izdala banska u-prava naslednjo okrožnico: zbornica za TOI v Ljubljani, je opozorila, da se sejmarji, ki se jim v smislu obrtnega zakona ne sme izdati novo pooblastilo; okoriščajo na postavi svojega sejmarskega pooblastila več sejmov hkrati po svojih pooblaščencih, nastavljencih itd. Sejmarji imajo pri vsem tem tudi po več stojnic na istem sejmišču. Kontrola nad sejmom ji je pri takem stanju otežkočena, ker lahko vsak pokaže takšno pooblastilo za posedanje sejmov, ki jih sejmarji dajejo nameščencem v prepisu kot izkazilo in se na ta način ta obrt kljub intenciji zakono dajalca izkorišča še nadalje. Sejmarji nam reč na ta način izdajajo sami pravice, ki jih zakon ukinja. Da se napravi temu neredu konec, ne smejo odslej naprej merodajne oblasti pripustiti na sejem nikogar, razen takega sejmarja, ki se izkaže z izvir nim pooblastilom ali pa z njegovim prepisom, če je izvirnik izgubil. Ne smejo pa sejmarji postaviti po več stojnic razen če so druga poleg druge.
Prijave za knjigovodski tečaj. Več rokodelskih pomočnikov je zaprosilo pri zbornični poslovalnici obrtnopospeševal-nega zavoda v Mariboru za prireditev knjigovodskega tečaja, vendar je njih Število za dovolitev tečaja še nezadostno. Ker je pa gotovo še dovolj interesentov za tak pouk, se opozarjajo, da je možno se še prijaviti do 10. t. m. Prijave sprejema — ustmene ali pismene — obrtno-zadruržni inšpektor g. Založnik med uradnimi urami na sreskem 'načelstvu,- soba 42 II.
Združenje trgovcev v Mariboru razglaša, da bodo trgovine v Mariboru odprte na praznik 8. decembra dopoldne, v nedeljo pred Božičem t. j. 24. tm. pa ostanejo ves dan odprte.
Sv. Miklavž v Narodnem domu. Prejel sem danes obvestilo, da pride, dne 10. decembra sv. Miklavž k nam iz Renč pri Gorici. Odide brez pojnega lista. Če ga ne ujamejo na meji, pride točno ob 16. uri v Narodni dom. Povedal bo marsikaj. — Darila se bodo sprejemala v nedeljo dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Ker ni vstopnine, lahko vsakdo pride, da vidi Miklavža in sliši kaj je novega tam doli preko. L.
Več ko 100 let že hodi vsako leto med ljudstvo Blasnikova »Velika Pratika«, ki je med narodom najbolj znani in priljubljeni ljudski koledar. Zato jo kupi sleherno leto vsaka družina. Celo stoletje že je ta pratika zvest in veren spremljevalec Slovencev, v dobrih in zlih časih. Dobi se v vseh trgovinah.
Torek 5. VELIKA KAVARNA. Torek 5. Miklavževa akademija s koncertom, kabaretom in plesom. Ob 12. uri: prihod Miklavža. — Razdelitev daril. Medsebojna darila se lahko oddajo pri blagajni.
černik« Jutra
atammmmmamsssammmmammmmmmmaBsmmmasBtmm
Razkisanje vina. Banska uprava je dovolila na podlagi zakona o vinu, da se smejo letošnji kisli vinski mošti in vina razkisati, in sicer se smeta odvzeti največ 2 promile kisline. V ta namen so dovoljena naslednja sredstva:	kalcijev
karbonat, kalijev karbonat in kalijev nevtralni tartrat. Vinogradnikom se priporoča uporaba kemično čistega kalcijevega karbonata, in sicer v največji množini 130 gramov na 100 litrov vina ali mošta. Tako umetno razkisano vir.o se ne sme. več označevati z imeni »originalno«, »naravno«, »prirodnc«. »natur-no«, »pristno« vino. Zato se vinogradnikom priporoča, da se za umetno razkisanje vina odločijo samo izjemoma pri res prekislih vinih, drugače pa naj poskušajo doseči zmanjšanje kisline samo s primernimi ukrepi umetnega kletarjenja.
Slovenski izseljenci. Precejšnje je število naših ljudi, ki so odšli iz domovine v tujino s trebuhom za kruhom. V Združenih državah jih je 250.000, v Argentini 20.000, v ostalih državah Južne Amerike okrog 6.000, v Kanadi nad 6.000, v Nemčiji 30.000, v Franciji 15.000, v Belgiji in Holandiji okrog 6.000, v Avstriji nad 1000 in v Avstraliji okrog 200. Skupno jih živi izseljenih v tujih državah okrog 335.000.
Tujski promet. V mesecu novembru so bile pri policiji prijavljene 1303 osebe, med njimi 344 -tujcev. Med tujci je bilo 130 oseb z Dunaja, 38 iz Gradca in 176 iz. drugih tujih mest.
Prva žrtev letošnje poledice. Po zadnjem slabem vremenu je pritisnil precej hud mraz. Na ulicah in cestah je nastala nevarna poledica, ki si je izbrala včeraj popoldne prvo žrtev. V Maistrovi ulici stanujoči 52-letni vratar državnih železnic Ivan Jurečko je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. Nesrečnež je imel na levi nogi pod kolenom protezo tako, da je nesrečen padec za njega prav občuten. Poklicani reševalci so Jurečka prepeljali v bolnišnico.
Žrtve dolgoprstnežev. Policiji je prijavil posestnik Štefan Čebe iz mariborske okolice, da mu je izginila predvčerajšnjim z njegovega voza, ko ga je pustil nekaj trenutkov ■ brez nadzorstva pred neko delavnico v Masarykovi ulici,
I.50 Din vredna siva konjska odeja. — V gnječi pred blagajno v Grajskem kinu je izmaknil spreten žepar v petek popoldne bančnemu uradniku Ivanu Koporčiču iz žepa .usnjato denarnico s 150 Din gotovine. V času tatvine se je smukalo okrog okradenca več sumljivih fantičev, ki jih sedaj išče policija. — Da je nehvaležnost plačilo sveta, je morala izkusiti te dni šivilja Marija Rožmarinova z Meljske ceste, ki se je nekega večera usmilila neke mlajše, kakih 30 let stare, kmečko oblečene ženske, ki je bila dozdevno v blagoslovljenem stanu in jo vzela, ker je bila sirota brez vsakih sredstev, na stanovanje in prehrano. V petek pa se je neznanka popoldne po francosko, poslovila in odnesla s seboj gostite,ljičino zlato zapestno uro, ki ima vgraviran rnono-gram: »Marija Viktorija Rožmarin«. Pred nakupom, se javnost svari.
Radio Ljubljana. V torek 5. t. m.: Ob
II. šolska ura, pripoveduje pravljice ga. Minka Kusova; ob 12.15 reproduciran vokalni koncert, naših opernih pevcev; ob 12.45 poročila; ob 13. čas, reprodukcija Čajkovskega suite »Nussknacker«; ob IS. otroški kotiček ge. Minke Kuso-ve; ob 18.30 »Po naših dolih in planinah« (plošče) ; ob 19. francoščina, poučuje prof. g. Prezelj; ob 19.30 »Moja pot po Norveški«, predava g. dr. Škerl; ob 20. glasbeno oblikoslovje, predava g. dr. Dolinar; ob 20.30 »Prizori iz narave«, izvaja radio-orkester; ob 21.30 čas in poročila; ob 21.50 vokalni koncert gdč. Mire Gnu-sove; ob 22.30 angleške plošče.
Grajski kino. Danes ponedeljek zadnjikrat »Titani neba«. Od torka dalje vesel dvojnj spored: L »Ahoi... Ahoi..,« Szo-ke Szakall kot mornar. 2. »Dobrotnik naroda«, Buster Keaton. Izborni smdiapolni veseloigri. Oba filma sta v nemškem je-žiku.
Kino Union. Do vključno torka »Neki gospod Gran«, ki poleg napete vsebine nudi veliko humorja, ljubavnih zapletlja-jev, krasne glasbe in posebno lepe posnetke. V glavni vlogi Hans Albers, Olga Čelvova.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščaju na koži, tvorih uravnava »Franz Jose-fova« voda izborno toli važno delovanje črevesa.
V Mariboru, dne 4. XII. 1933.
I Na. ©cm©
REPERTOAR.
Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto.
Torek, 5. decembra: Zaprto.
Sreda, 6. novembra ob 20. uri: »Orlov«'.
Prvič. Red C. Gostovanje Djuke Trbu*
hoviča.
Letošnja premiera. Granichstadtecove operete »Orlov« bo v sredo, 6. t. m-»Oriov«, je vedno privlačno delo ter je stalno na repertoarju vseh gledališč. Letošnja premiera se pričakuje še s posebnim zanimanjem, ker gostuje kot Aleksej Dorošinski popularni operetni tenor Djtf-ka T r b u h o v i e, ki je v tej ulogi gostoval z velikim uspehom tudi v tujini. »Orlova« pripravljata kapelnik Herzogih režiser Harastovič. Zasedba je deloma nova; nastopijo: Udovičeva, Barbičeva, Starčeva, Gorinškdva, Trbuhovič, Daneš, Harastovič, Nakrst, Blaž, Tovornik, Gorinšek, P. Kovič, Rasberger, Furijan, Crnobori in drugi. Kdor ne želi »Orlova« v abonma, naj to blagovoli javiti pri gledališki blagajni, da dobi kako drugo predstavo.
Petnajstletnico Cankarjeve smrti proslavi tudi mariborsko gledališče. Ob tej priliki uprizori eno njegovih najmočnejših dram: »Kralja na Betajnovi«.
Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez rnuje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek o- 1 lajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Joselova« voda sigurno in uspešno tudi pri kougestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in rnehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Hijene na grobovih. Že okrog praznika Vseh svetnikov oziroma nekaj dni pozneje so bile ugotovljene na studenškem pokopališču mnogoštevilne tatvine nagrobnih križev in strešic iz dražjih kovin, kakor na pr. iz bakra, cinka, svinca itd. Kljub temu, da so orožniki budno iskali brezvestne hijene, ki nimajo nobenega spoštovanja in čuta pietete niti pred grobovi in pokopališčem, niso precej časa mogli zabeležiti nobenega uspeha. Med tem so brezdušni zlikovci na enak način oskrunili in oropali tudi rodbinsko grobnico tukajšnjega pivovarnarja Tscheligija na Slovenski Kalvariji. Te dni pa so vrli studenški orožniki le izsledili glavnega krivca, čigar imena v interesu preiskav® zaenkrat še ne moremo objaviti. Pri zaslišanju je pokvarjenec izdal tudi imena svojih pajdašev, katere bo oblast kmalu polovila in spravila tjakaj, kamor že davno, spadajo.
Tatvina pri tvrdki »Jngometra«. Pred dnevi so odnesli neznani zlikovci pri tukajšnji tvrdki »Jugometra« okrog 1000 : Din vreden elektromotor, več mehani- I škili ključev ip drugih manjših kovinskih predmetov, ne da bi pustili za- seboj kako sled. Včeraj pa so varnostni organi našli ukradeni elektromotor in ostale predmete pri nekem obrtniku na Tržaški cesti, kjer je ukradeno blago prodal neki neznani mlajši moški pod izmišljenim imenom za 120 Din. Tatu so že na sledi.
Zimske suknje kradejo. Iz stanovanja Borivoja Bureša v Vetrinjski ulici je neznan berač ukradel ženski plašč, vreden 1000 Din. Preteklo soboto zvečer pa jev Narodnem domu nekdo odnesel clektro-monterju Cirilu Penku zimski plašč, vreden 1.400 Din.
Sejem za prašiče. Na zadnji mariborski sejem za prašiče 30. novembra, je bilo pripeljanih 82, prodanih pa le ‘2o prašičev. Cene so bile naslednje: mladi prašiči, 7—9 tednov stari, 120—150 Din; 3 do 4 mesece stari po 20C--250 Din, 5 do 7 mesecev stari po 300—360 Din, 8 do 10 mesecev 400—550 Din in leto stari po 600—700 Din. Kilogram žive teže je veljal 6 do 7 Din, kilogram mrtve teže pa
8.50	do 9.50 Din. Z ozirom na praznik 8. t. m. bo prihodnji sejem za prašiče že v četrtek, 7. t. m.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 6.7 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 7.1 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 13 9 stopinjah 755.6, reduciran na ničlo P® 753.9; relativna vlaga 95: od včeraj na danes je padlo 0.5 mm snega; vreme je jasno in mrzlo.
č e r nik« Jutra
Skrbi in težave vzgojiteljev mladine
zborovanje »učiteljskega društva za maribor - levi breg«.
V soboto 2. t. m. dopoldne je bilo v dvorani Narodnega doma veliko redno zborovanje »Učiteljskega društva za Maribor - levi breg«, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. Mirko Vauda. V uvodu Se is Predsednik spomnil nedavno umrlih odličnih društvenih delavcev, g. Franca 9ePeta, šolskega upravitelja v Kamnici
g. Jožeta Berceta, šolskega upravitelja V Svečini. Spomin obeh so zborovalci počastili stoje s trikratnimi klici »Slava!« “Slo je predsednik pozdravil vse navzo-j-e> Posebej pa še zastopnika CMD gosp. Škulja iz Ljubljane.
V nadaljnjem govoru je poročal o živahnem delovanju društva. Glede zadkih upokojitev učiteljev je sekcija internirala pri višjih instancah, da bi se do-nia reaktivacija predčasno upokojenih elanov. Dalje so se obravnavale zadeve Manjšinskega šolstva, udejstvovanja učiteljstva v političnem področju, posebno živahna debata pa se je razvila o dopisu ZKD, ki vabi učiteljsko društvo, da prideva za ljubljanski radio. Ker se učitelj stvo zaveda, kako važna kulturna in
Glavna točka zborovanja je bila razprava o koncentraciji vsega obmejnega narodno-obrambnega dela v eni sami enotni organizaciji, ki naj bo Družba sv. Cirila in Metoda. V tem smislu je bila soglasno sprejeta tudi obširna resolucija — katero bomo priobčili posebej — obenem pa se je sklenilo, naj bi se sklicala o tem važnem splošnonarodnem vprašanju širša anketa v Mariboru, ki je kot obmejno severno središče za to najbolj kompetenten. Vse trenje ob meji med posameznimi društvi se mora na vsak način nehati!
Nato je podal zastopnik CMD g. Škulj iz Ljubljane svoj obširen referat o razmerah v naši banovini, zlasti ob meji ter o delovanju CMD. Bistvo njegovega poročila je bilo obseženo v naslednjih točkah:
1. Družba sv. Cirila in Metoda je za naše narodno-obrambno delo življenjska potreba in mora zato postati najširša narodna institucija, pod katere streho naj najde zavetje vsak dober državljan. 2. Ker ima družba posvetni značaj in sloni njeno delo na vzgoji mladine, je seveda obenem tudi nacionalna šolska družba in tako najmočnejša pobornica narodnega šolstva in učiteljstva. 3. Zato iskreno želi, da učiteljstvo sledi njenim smernicam v svojem delu, ki ga bo CMD poplačala s svojo naklonjenostjo v primerni obliki tako šolam, kakor tudi delavnemu učiteljstvu na težkih, eksponiranih položajih. 4. CMD želi, da bi se zaradi večje delavnosti in uspešnejšega udejstvovanja u-stanavljale njene nove podružnice vsepovsod, kjer je le mogoče, speče podružnice naj bi se oživele, dočini naj bi aktivne podružnice okrepile svoje delo. 5. Maribor naj postane nekako središče narodno-obrambnega dela.
Pismo z obmejnih planin
OBUPEN KLIC ZA BRATSKO POMOČ. GOSPODARSKE TEŽKOČE. POMANJKLJIVO ŠOLSTVO. DARUJTE ZA OBMEJNE BOŽIČNICE.
^sujna naprava je radio prav za njegov sMn, želi, da bi se mimo sedanjih sotrud-nikov dovolilo sodelovanje v ljubljanskem radiu tudi učiteljstvu.
Mnogo se je nato govorilo o brezpo-Selnih učiteljskih abiturientih. Društvo je ^ svojo informacijo prejelo na pristojen mestu odgovor, da se smatrajo učinki abiturienti, ki so nameščeni s sred ?'vi bednostnega sklada, za dnevničarje 1!}vse jim v smislu 2. odstavka § 158. urad Mskega zakona to službovanje ne šteje v službena leta. Zato je društvo prosilo °oČinske in bansko upravo, da se tem učiteljem priznajo posebne podpore, tako Mi Pr. stanarina itd.
. Burno debato je izzvala anketa o izdajanju mladinskega časopisa, čigar poskusna številka bo izšla za naročnike »Našega roda« proti odškodnini 50 par za izvod. Zborovalci so odobravali to zamisel, pač pa so se izrekli proti novi denarni obremenitvi.
Zanimiva je bila tudi razprava o seda-mem nastavljanju učiteljskih abiturien-za občinske tajnike. Kljub trenutno slabemu socialnemu položaju je treba nekaj ukreniti, da ne bodo naša učiteljišča VzSajala le občinskih tajnikov. V novem Mforačunskem letu bo baje nastavljenih ,800 učiteljev, predvsem s sredstvi bed-M>stnega fonda. Prednost bodo imeli pri Nameščanju oni kandidati, ki čakajo že M) 3 leta na službb. Sekcija se za to vPrašanje zelo zanima.
Ustanovil se bo »Klub učiteljev-prija-^ljev vaške kulture«. Za novega blagajnika je bil po pok. g. Bercetu izvoljen g. 'Van Ferk, za naslednika pok. g. Cepeta Pur, namesto premeščenega g. Jakop-Na pa za tajnika nadzornega odbora g. Andrejčič. Sklenjeno je bilo, da se bo Priredila poljsko-vrtnarska razstava, ki jo bo pripravil sledeči odsek: gg. Josip Pur, Leopold Salda, Adam Sardoč, Franc Kramer, Janko Droč, Drago Černko in Brane Šafarič ter ge. Ferenčakova in Pelinova.
Velecenjeni g. urednik! Mnogokrat ste že poudarjali, da igra pri vsakem narodu in v vsaki državi meja važno vlogo. Obmejni kraji naj bi bili žarišča narodne I misli ter središča kulturnega in gospodar skega blagostanja. Zadovoljstvo obmejnega prebivalstva je in bo najsigurnejše jamstvo za mir in red v zaledju. Ako je meja trden reprezentant državotvorne miselnosti, je to prav gotovo najboljše nadomestilo za vse utrdbe in žične ograje.
Po našem zedinjenju pred 15 leti severna državna meja na žalost še ni bila nikdar v položaju brezskrbnega blago-! stanja. Dozdeva se nam, da nikdar ne i pridemo na zeleno vejo, da nas le ma-! lokdo pravilno razume in da bomo ve-' dno ostali tista »Trnjulčica«, o kateri I pripovedujejo samo pravljice, v katere j pa verujejo samo otroci. In vendar je ; gola resnica, da nudijo eksponirane ob-I mejne točke danes žalostno sliko propa-i danja. Za dokaz vzamite samo ozemlje j okrog naše Kaple in Sv. Duha na j Kobanskem! Sv. Duh na Ostrem vrhu i jc vse leto moledoval za popravilo vodovoda, ki je življenjske važnosti za vso to najbolj slovensko obmejno vas. Prišla je zima, žal, o vodovodu ni govora.
| Vse prošnje so bile bob v steno; in tako
I smo na milost in nemilost izročeni usodi.
Večkrat ste že v listu poudarili potrebe in nujnosti obmejnih cest, zlasti po kobanskih grebenih. Saj so dobre komunikacije prva podlaga gospodarskemu pulziranju. Tako pa vlada tu še vedno zaostalost, počasnost in mrtvilo! — Pred leti se je sicer začela graditi cesta ob Cermenici iz Sv. Ožbalta na Kaplo, ki je pa šest kilometrov daljša od oeste Brezno—Kapla. Od nove ceste se je izgotovila proga 2 km, potem pa je vse delo zaspalo — menda radi nezadostnih kreditov. In zdaj še ta dva kilometra razpadata. Razpoloženje ljudstva je obupno, saj so vsi upi dobre zveze z Dravsko dolino splavali po vodi. Neobhodno
potrebna je sanacija v pravcu izreka: Kadarkoli se izreče beseda »meja«, se naj izgovori tudi beseda »cest a«, in to se naj ponavlja tako dolgo, dokler ne bo dograjena vsaj ena cesta na Koban-sko!
Obmejnemu ljudstvu bi morala biti orno gočena boljša in hitrejša prodaja lastnih pridelkov, tako nekako, kakor se godi to v Avstriji. Parkrat r.a teden pride avto iz Gradca v Arvež in Lučane, pobere jajca, piščance, mleko, maslo i. dr. ter vse odpelje v mesto. Pri tem ni dosti dobička, pa vendar pride kmet do denarja, ki ga v sedanjih časih tako hudo pogreša A veliko več od denarja je vredna zavest, da ni osamljen. In pri nas? O prodaji na drobno ni niti govora. Les se prodaja domačim prekupčevalcem po skrajno nizkih cenah. Živina gre v denar po takih cenah, da se reja goveda ne izpla ča. Bližnji mesarji se med seboj lepo pomenijo in potem diktirajo cene živini. Tu bi morale stopiti na plan kmetijske zadruge, ki bi naj predvsem vpoštevale obmejnega kmeta.
Gospodarsko blagostanje je res podlaga vsemu ostalemu čuvstvovanju, toda gospodarskega podviga ne pričakujte od predavanj! Treba je poseči globlje, ker bo sicer ves'trud zaman. Pri zaostalih razmerah je treba z nazornimi sredstvi pridobiti kmeta. Pfeizkusr.a zemljišča ali vzorne kmetije bodo šele pokazale napake preteklosti. Kmet bi tukaj videl. potipal, primerjal in mislil. To bi bil začetek izboljšanja in vsega napredka. Namesto vzornih kmetij, dobivamo na-redbe, ukaze, okrožnice, brošure, letake, razstave in predavanja. Uspeh? Smo tam. kjer smo bili pred desetletji in si mislimo: »Mi pa ostanemo, kakor smo b’H!« Za čitanje razprav dandanes kmet nima smisla, prav kakor za predavanja, h katerim gre na posebno prigovarjanje, na koncu pa pove svojo modrost: »E, gospodom je lahko govoriti, a mi reveži...«
Benls Diderot:
Skrivnosti	s
Roman.
Delala se je, kakor da ji je žal zaradi Moje usode, jokala se je in mi svetovala, naj ne storim ničesar, kar bi bilo v protislovju z mojim mišljenjem; še več, obrabljala mi je, da bo v ta namen stopila v stik z mojimi starši. Kako so bile laž-Nijve njene besede! Tega si nihče niti Misliti ne more. Pisala je zares, toda vedela je že vnaprej, kaj bodo odgovorili, 'J1 mi je potem odgovor tudi pokazala. Se tedaj sem ji verjela; šele kesneje sem Pričela sumiti v njeno odkritosrčnost.
Med tem se je približal rok, v katerem ?em se morala odločiti. V neki dobro odbrani sceni mi je predstojnica sporočila, je moja usoda nespremenljiva. Naj-6rej me je gledala z obžalovanjem in po-Milovanjem v očeh, nato je pa začela ^ksno ihteti, tako. da sem pričakovala NNihujše, in nato je odkrila bridko res-Mco, govoreč mi med solzami:
*Drago moje dete ! Zapustiti nas boste ! Morali in oditi v podeželsko vas in nikoli eČ se ne bove videli.«
Ko sem obupana in zlomljena padla pred njene noge, je naglo dodala:
»Ce mi obljubite, da me ne boste izdali, vam bom nekaj svetovala, toda nihče ne sme izvedeti, da je bil ta svet moj. Zakaj ne bi izbrali sledečega izhoda? Izjavite, da hočete postati redovnica in postanete novica. To vas še nikakor ne obvezuje, da bi tudi res postali, temveč vam samo daje možnost, da ostanete še dve leti v samostanu, kdo ve, če bove čez dve leti še živi? Na vsak način pa dobite v tem primeru dovelj časa za razmišljanje in nadaljnjo odločitev.«
S tisočerimi nežnostmi mi je stavila predstojnica ta zahrbtni predlog, na katerega sem naposled tudi pristala. V nekem neoporečnem pismu, v katerem ni omenila mojega nezadovoljstva in trpljenja, je sporočila staršem, da sem se naposled le vdala. Ker je bilo že vse od : prej pripravljeno, se je mogla ceremonija vstopa že kmalu izvršiti. Svečanost, na 1 kateri se oblačijo opatice v redovniško
obleko, ni nikoli vesela. V mojem pri-1 meru pa je bila še posebno žalostna. Če me ne bi držale tovarišice, bi bila padla po stopnicah oltarja. Ničesar nisem slišala in ničesar videla, bila sem kakor onemela in sem šla tja, kamor so me vodili. Na stavljena vprašanja, ki jih niti razumela nisem, so zame odgovarjale druge. Naposled je vendarle vse minilo, tujci so se razšli ter me pustili v družbi novih tovarišic. Obkolile so me, poljubljale ter ljubeznivo govorile:
»Kako je lepa, kako dražestna ta naša nova sestra! Kako se lepo opaža njena bela polt poleg črne redovniške obleke! Kako ji lepo pristoja bela čepica! Krasen obraz, in pa roke!...«
Bila sem preveč žalostna, da bi bila mogla slišati vse te besede, spomnila pa sem se jih pozneje v svoji samotni sobi. Ogledalo mi je pokazalo, da besede tovarišic niso bife popolnoma neupravičene. Zvečer, po molitvi, je prišla predstojnica sama k meni. »Zares ne morem razumeti«, je dejala, »zakaj ste se toliko branili obleči to obleko, ki vam tako izvrstno pristoja. Dražestna, prekrasna novica ste, sestra Suzana! Ljubili vas bomo. Toda ne smete se držati tako sključeno, vzravnajte se malo... tako...
Stran 3
V gospodarskem oziru manj važno, a z ozirom na državno mejo je jako pereče vprašanje zgradb državnih poslopij v bližini naše meje. Deloma so obmejni organi namreč v najetih hišah, deloma so si to poletje sami sezidali kolibe ob največji štednji. Kaj si misli turist iz Avstrije, ki prekorači našo mejo in ima posla z našimi obmejnimi orgar.i? In naše ljudstvo, ki se mu je stoletja vcepljalo naziranje o veličini nemštva? Naš kmet ne potuje mnogo po svetu, ne ve, kaj se drugod godi, zato pa je zanj merodajno največ to, kar vidi v domači občini in v bližnji okolici, t. j. na naši strani — revne bajte, v Avstriji pa čedne hiše, ki že na zunaj vzbujajo ugled in spoštovanje. Kdor hodi med obmejno ljudstvo, ima dovolj prilike, da se prepriča o mišljenju domačinov. Takega naziranja so krive edino razmere in ne domačini sami, kajti nerealno bi bilo mišljenje, da se da tu operirati s čuvstvi, s ponosom in ljubeznijo do domovine. Ljudem je sveto samo to, kar vidijo, in težko jih je prepričati o nasprotnem, če dejstva go vore drugače. Važen problem naše državljanske vzgoje, ki ne sme nikdar sentimentalno posegati v razmere naroda! Vpoštevajmo realnost in marsikaj bomo videli drugače, kakor nam pripovedujejo pravljice.
Važen problem naše meje je tudi šolstvo! V obmejnih občinah so šolska poslopja stara, zanemarjena in nehigienična. Občine so danes revne in ne zmorejo stroškov za popravila. Otroci nimajo šolskih potrebščin, knjig i. dr. V zimskem času r.e hodijo redno v šolo, ker nimajo toplih oblek in dobrega obuvala. Zlasti nezakonski otroci (katerih je radi neugodnih razmer na Kobanskem mnogo), ki služijo pri kmetih kot pastirji, so docela zanemarjeni. Tudi kočarski otroci so v zadnjih letih v največji bedi. Težko je napraviti iz takih otrok krepke in zavedne bodoče stebre naroda in države. Avstrija že ves november skrbi potom »Schulvereina-Siidmarke« za letošnje obmejne božičnice revnih otrok »in bedrohten Grenzgebieten«... In mi? AH bodo naš? v zaledju mislili vsaj letos — ko je beda ' išku — na našo kobansko mladino? CMD bo nedvomno storila svo jo nalogo, ki si jo je nadela letos r.a skupščini v Ptuju, prav tako mora biti odziv javnosti res veličasten!
Tudi pomanjkanje učnih moči je poglavje za sebe in nerazumljiv paradoks na še meje. Na stotine imamo brezposelnih, in vendar je mnogo mest na naših šolah ob skrajni meji nezasedenih. Taka šted-nja ni štednja, ampak je v resnici zapravljanje.
To so torej glavni problemi obmejne grude, ki ne dopuščajo, da bi se vdali v usodo božjo in čakali odrešenja odkoder-koli. Brezbrižnost bi le še bolj podminira-la naklepe naših narodnih nasprotnikov* ki komaj čakajo, da zagrabijo ozemlje do Drave in še dalje proti jugu, kakor nam zatrjujejo Arvežani im Lučanci.
Danes je položaj takšen, da moramo najti pomoči, kajti mi hočemo ostati v Jugoslaviji, zato mora zaledje vendar enkrat najti nekaj razumevanja tudi za nas, ki kličemo ob 12. uri: Na pomoč!
Mejaš.
I na ta način...«
Kakor v plesni dvorani mi je premikala noge, obraz in roke, nato mi pa dajala lekcije iz samostanske koketerije in dejala:
»Tako je v redu, sedaj pa se bove pametno pogovarjali. Na ta način ste pridobili dve leti. Morda bodo v tem času vaši starši spremenili svoje nazore, morda jih pa boste tudi vi sami. Naše življenje ima mnogo težkoč, ima pa tudi urno** radosti.«
Vse, kar je še dodala, se lahko zamisli Bile so fraze, ki jih imajo taki ljudje na jeziku, da branijo ž njimi svoj poklic,, ki ga poznajo, a mrzijo ter napadajo svet, ki jim ni znan, ga pa ljubijo.
Nočem podrobno opisovati svojega noviciata. Ta čas nikakor ni vreden zavidanja, čeprav je najugodnejši del samostanskega življenja. Vzgojiteljice novic so najmilejše predstojnice in neprestano se trudijo, da bi pred pripravnicami zakrile trnje njihovega poklica, da povečajo mrak, ki jih obkroža, skratka, da jih zazibljejo, uspavajo, očarajo. Mene je vzgojiteljica posebno ljubila. Mislim, da ni na svetu mladega, neizkušenega bitja, ki bi se moglo upreti trajnemu zavajanju.
(Dalje prihodnjičJ
Mariborski »V e fi e r n! k« Jutra
Šport
SK Rapid:SK Ilirtfa 1:1 (1:0)
Včeraj se je odigrala zadnja prvenstvena tekma v jesenski sezoni, in sicer v Ljubljani, kjer sta se srečala mariborski Rapid in ljubljanska Ilirija. Po poročilih današnjih ljubljanskih listov je Rapid prav dobro zaigral ter zapustil najboljši vtis.
Prvenstvena tabela izgloda sedaj takole:
Ilirija	6	4	1	1	26:12	9
Čakovečki SK 6	3	2	1	20:18	8
Železničar	5	3	0	2	18:12	6
Hermes	6	2	2	2	12:18	6
Rapid	4	2	1	1	11:7	5
Celje	6	1	2	3	12:15	4
ISSK Maribor 5 0 0 5	6:23	0
Ostale nogometne tekme.
Zagreb: Hašk Jugoslavija Od).
Beograd: BSK:Vojvodina 3:0 (2:0).
Berlin: Nemčija:Poljska 1:0 (0:0).
Florenca: Italija:švica 5:2 (2:2).
Lugano: Italija B:Švica B 7:0.
Gradec: Vienna (Dunaj) :Sturm 6:1 (5:0); Kastner & Ohler:GAK 4:4 (3:2).
merjati z onimi v Rimskem vrelcu. Tudi snežne razmere so podobne onim v Rimskem vrelcu, ker je Činžat zavarovan pred južnimi vetrovi po visokem Klopnem vrhu in drugih vrhovih Pohorja. Važno je tudi, da je Činžat od postaje Fala oddaljen le pič|e pol ure in ima z Mariborom vsak dan prav ugodne zveze. Udeleženci tečajev bodo nastanjeni v lepem penzionu Koman, ki nudi tudi razvajenim konfort. Prijave za tečaj spre jema SSK. Maraton v Mariboru.
Medklubski odbor LNP, službeno. — Igralci Švare (Rapid), Kukanja (ISSK Ma-rluor) in Pavlin (Železničar) se pozivajo, da se sigurno zglase radi zaslišanja na seji medklubskega odbora, ki bo drevi ob 19.30 v hotelu »Mariborski dvor«. — Tajnik.
SK Železničar. V sredo 6. t. m. ob 19. sestanek zimskosportnikov v restavraciji Vollgruber. Udeležba strogo obvezna. — Ob 20. odbo-rova seja.
Tople copate ženske Din. 29.-, moške 39.
Žeparjeva žena.
— Kako neki se moreš zanimati za modne liste?
— Rada bi dognala, kje bodo letos prišiti žepi.
Nova služkinja.
— Kje je stala vaša zibelka, Marička? — vpraša profesor novo služkinjo.
— Zadnjih deset let na podstrešju, gospod profesor.
Za dečke, ki nikdar ne mirujejo evo, dobrih	Vel.23-26	Vrsta 9392-S2
visokih ^čevljev iz močnega mastnega	usnja	Za živahne dečke in deklice v dežlju, snegu
In trpežnim gumijastim podplatom. —	!n blatu. Ni jih treba čistiti, operejo se z
Vel. 35-38 Din. 59.-	navadno vodo. 27-34 Din. 79.-. Zenske 99.-
Smučarski tečaji. SSK. Maraton v Mariboru prične na Štefanovo, 26. dec. 1933 smučarske tečaje na Činžatu pri Fali. Činžat ima krasne terene tako za smučarje začetnike kakor za izvežbane. Te terene je mogoče v vsakem pogledu pri-
Mali oglasi
200 Din NAORADE
dam tistemu, k) mi preskrbi dvosobno stanovanje v centru mesta, do Novega Ista Naslov v upravi »Večernika«. 7004
Razno
ŠTEDILNIKE 1
Tvrdka Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. nudi bogato zalogo vsakovrstnih novih in rabljenih štedilnikov. Pohitite dokler traja zaloga. Nakup zelo ugoden. 4649
Vrsta 9815-03
Okusen salonski čeveljček iz finega baržuna ali satena. Ne sme manjkati v garderobi nobene praktične dame.
V teh snežkah brez skrbi greste v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam ostane jo popolnoma suhi. V njih nosite naše čevlje iz satena za Din. 49.-
SANKE.
prvovrstne in zelo poceni, kupite prt tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.	4650
DVOSOBNO STANOVANJE
išče s januarjem 1934 ali takoj, mirna, zanesljiva stranka brez otrok, v sredini mesta. Ponudbe pod Šifro »Dober plačnik« na upravo lista. 7005
SMUČARJI!
Osebo, ki Je v petek (1. decembra) zamenjala na Klopnem vrhu smuči, naprošam, da jih vrne v tukajšnji upravi proti povračilu svojih. 4647
SOBO IN KUHINJO
oddam takoj. Ferkova ulica 3. 4605
DVA GOSPODA
sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Sprejmem tudi več oseb na h/ano. Gregorčičeva ulica 24.	4544
Crni ali rjavi baržunasti kombinirani z usnjem. Elegantni in udobn', za vsako nogo in vsak žep. Lahko jih obujete v snežke.
Najpripravoejše za delo doma in po dvorišču so naše „ZEPE‘, Ker imajo gumijasti podplat, so nepremočljive. Otroške 25, moške 35.-
SMUČARSKI DRES
za mlajšo damo, zelo poceni
Sr odam. Naslov v upravi »Ve-ernika«,	4643
SPREJMEM NA STANOVANJE
in hrano tovarniške delavce. Einspielerjeva ul. 26.	4642
Popisi
— ----------------------   Vrsta	2055
Udobni toda elegantni čevlji iz toplega volnenega sukna z okrašenim robom iz krimer-ja. Za občutljive noge v zimski dobi nenadomestljivi.
Vrsta 9895-08
Eleganten čeveljček iz laka z okusnim okrasom, primeren za vsako priliko.
„TiV8r“ obleke, plašče itd. po tovarn, cenah
in r- &
Zdravje in drago usnjeno obutev Vam nal-	Eleganten čevelj šivan na ram. Izdelan	iz
bolje obvarujejo naše galoše. Imeli boste	najboljšega boksa z usnjenim podplatom	in
vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamči-	peto.
mo za dobro kvaliteto.	mi	-‘ŠTtssssaa.
_^»awi:«rwn.	>	Elegantni čevlji iz telečjega boksa, zgornji
Cev!|l e'egantnega gospoda za družbo m del kombiniran s toplim suknom, Radi svoje ples iz loka, kombinirani s semišom.	otmenosti imenovani ..DIPLOMATSKI".
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik:	RADIVOJ	RFHAR	v	Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru - -	-	-	-