Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. a51 — Tisk in kUšeji CP »Gorenjski tisk« Ssum GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVAPNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA, 17. JULIJA 1965 Tovarniški komite o delu osnovnih organizacij Zveze komunistov Na zadnji seji, ki je bila 9. junija, je tovarniški komite Zveze komunistov razpravljal o reorganizaciji osnovnih organizacij, nadalje o sodelovanju med gumarskimi podjetji in o bližnji gospodarski reformi. Sami naslovi dnevnega reda nam ne povedo vsega, zato si oglejmo podrobneje vsebino posameznih točk dnevnega reda. V zadnjih letih, ko so se pričele organizirati strokovne službe in pomožne ekonomske enote, kar je povzročilo mnoge premike iz obrata II v obrat I in obratno, so taki premiki privedli do nelogične organizacijske povezanosti mnogih članov Zveze komunistov s svojo osnovno organizacijo. Stanje pa se je še poslabšalo s preselitvijo nekaterih strokovnih služb 8z obrata I v obrat II in ostalih v novo tehnično halo. Zato se je organizacijska komisija pri tovarniškem komiteju resno lotila tega problema. Izdelala je konkreten predlog reorganizacije osnovnih organizacij. Cilji te reorganizacije pa so v tem, da se mora povečati akcijska sposobnost in učinkovitost osnovnih organizacij. Do bi dosegli te cilje, je bila reorganizacija izvedena po načelih: — lokacijska prilagojenost osnovnih organizacij ekonomskih enot — struktura članstva — razporeditev v tiste osnovne organizacije, ki so delu, ki ga opravljajo posamezniki, najbolj sorodne — dosedanja razporeditev — velikost osnovne organizacije naj bo v skladu z velikostjo, ki zagotavlja najuspešnejše akcijske možnosti Glede na to je razumljivo, da bo potrebno izvesti tudi nekatere spremembe v vodstvih osnovnih organizacij. V teh bodo vodstva ostala nespremenjena, (Nadaljevanje na 3. strani) Leto IV. — 19. ŠTEVILKA Značilnosti nove gospodarske reforme se že kažejo S Številne razprave o novi gospodarski reformi, mnogi članki, ko-S mentarji in izjave v tisku, razgovori pred televizijskimi kamerami 8 ter posvetovanje o njej kažejo, da se v glavnem z napovedanimi * novostmi strinjamo. Se pa pokaže slika v do.kaj drugačni luči, če ® preidemo od načelnega razpravljanja k določenim, že znanim no-0 vostim, ki jih predvidena gospodarska reforma napoveduje. V petek, 3. julija je bila v Beo- potrošnjo, to se pravi v trgovino gradu skupna seja gospodarskih na drobno. Torej ikaže, da ne bo odborov, na kateri je član izvrš- obveljal prvotni predlog, .po kate-nega sveta Marin Cetinič razložil rem naj bi se obdavčevalo naftne poslancem značilnosti nekaterih derivate, zdravila in tobačne izdel-zakonskih predpisov, ki naj po ke še naprej v proizvodnji. sprejetju v zvezni skupščini ter s tem po uveljaivitvi sprožijo temeljito ireformoi našega gospodarstva. Talko lahko danes že bolj jasno spregovorimo o. predvidenih spremembah v našem gospodarstvu1 ter izpolnimo vrzeli, ki smo jih pustili s "člankom o nakazanih značilnostih gospodarske reforme v 18. številki našega lista.A Zvezna skupščina bo razpravljala v teh dneh o zakonskem predlogu, po katerem bo povsem ukinjen prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij. Prav gotovo se bo s tem močno okrepila materialna osnova gospodarskih or- (Nadaljevanje na 2. strani) ¥ juniju smo zaostali za 6,69 odstotka pod planom 0 Junij je tudi že mimo in s tem prva polovica letošnjega leta. 0 Kakor že morda veste, smo v zadnjem mesecu prvega polletja 0 naredili 931.929 kg gumenih izdelkov ali za 6,69 odstotka manj, 0 kot smo si zadali s planom. Tako smo uspeli narediti v prvem S polletju 5.307 ton izdelkov ali za 50 ton več — to je za 1,1 od-0 stotka več kot v istem obdobju lanskega leta. Če upoštevamo 0 naš letošnji proizvodnji plan 14.400 ton izdelkov, pomeni proiz-0 vodnja letošnjega prvega polletja komaj 36,8 odstotka celoletnega 0 plana! Takole izgleda vhodni del našega starega obrata v Kranju v zgodnjih jutranjih urah. Okrog pol šeste pa zaživi naokrog, saj prihajajo sodelavci dopoldanske, pozneje pa odhajajo sodelavci nočne izmene Plan za junij je predvideval, da ganizacij, saj bo ostalo po uve- bomo naredili v 23 delovnih dne-Ijavitivi tega zakonskega predpisa vih 954.483 kilogramov izdelkov, njim okrog 224 milijard dinarjev zaradi pomanjkanja naravnega na račun prispevka iz dohodka, ki kavčuka in deloma tudi ikorda delovali teden 0 proizvodnja na dan v t so ga vrnile po svojih zaključnih računih za leto 1964 družbenim skladom. S tem pa se bo tudi izboljšala- delitev dohodka med skupnostjo in gospodarstvom — seveda v korist delovnih organi- naredili na dan 40,5 tone iz- pa smo tudi v juniju zabeležili nekaj izpadov v proizvodnji. Zato smo zaostali za planom za 22.554 kilogramov. Povprečno zacij. Predlagani zakonski predpisi za^ del kov! 1. — 4. 6. 39,4 7. — 11. 6. 43,5 14. — 19. 6. 36,1 21. — 25. 6. 41,2 28. — 30. 6. 44,9 Povprečna dnevna proizvodnja 40,5 devajo tudi prometni davtek, ki bo pa .se je gibala iz delovnega ted-v celoti prenesen iz proizvodnje v na v delovni teden takole: „ . , . Zanimivo pa je tudi pogledati. Povprečna dnevna _ proizvodnja kako so izpolnile svoje obvezno- Peter in Stane sta vešče opravila svoje delo ter spekla odojke, kot malo kdo sti posamezne proizvodne ekonomske enote, oziroma, zakaj so imele določene težave. Zato smo naprosili našega sodelavca J. Štu-larja, da je zbral podatke. Ti kažejo, da je bilo v večini primerov precej upravičenih razlogov. Upamo pa; da bo. vsaj v bodoče bolje, saj smo zvedeli, da pričakujemo te dni nove in izdatnejše (Nadaljevanje na 3, strani) DOKUMENT O razgovorih med predstavniki družbeno-političnih organizacij, gumarskih podjetij »Tigar« ilz Pirota, »Risa« iz Zagreba, »Savo« iz Kranja in »Borova«, ki so bili od 3. do 5. julija letos v Kranju in katerih namen je združiti progresivne sile lokacijsko oddaljenih kolektivov, z zelo podobnimi problemi tako v okviru dela in delovanja družbeno-političnih organizacij kot tudi po proizvodnoekonomske-ga vprašanja. Ta dokument je akt prvih razgovorov in predstavlja program dela in sodelovanja na družbeno-po-litičn(em področju. Ravno tako izhajajo iz tega akta ustrezne naloge In obveznosti za delo na strokovnem področju. Na osnovi razgovorov v Kranju so sprejeti zaključki (Nadaljevanje na 2. strani) Prijeten PIKNIK za člane Zveze borcev na Rupi Predzadnjo soboto, 3. julija so predstavn ici dmžbeno-poHtdčnih daljnjem sodelovanju izrabili člani naše organizacije organizacij gumarsikih tovarn tovarn gumijevih izdelkov. Zveze borcev za piknik, ki jim ga »RiS(< ^ Zagreba, »Tigar« iz Piro- p0.d košatimi hrasti so pripra- ta in »Borova«. Ti so bili prav ti- vili prireditelji -raž,nje in na njih ste dni v Kranju na razgovorih s spekli plet pujskov, v zasilnem predstavniki družbeno-političnih bifeju pa so stregli s pijačo. Ce-organizacij našega podjetja o na- Prav je b:.!o sobotno popoldne dokaj hladno in četudi je z drevja Tovariško razpravljanje predstavnikov gumarskih podjetij Lanskoletna težnja, da bi prišlo do razgovorov med predstavniki družbeno-političnih organizacij gumarskih podjetij, se je skoraj v celoti organizirala v teh dneh. Organizacija prvih razgovorov je bila poverjena predstavnikom »Save«. Tako smo v soboto, 3. julija pozdravili funkcionarje »Tigra«, »Borova« in »Risa«. Razgovori so se začeli dopoldan in je bil kmalu po uvodnih besedah sekretarja TK ZKS »Sava« Cirila Habeta led prebit. Tovariška razprava po določenem programu se je hitro razgibala ter smo -prekoračevali odmerjen čas. Na koncu dopoldanskih razgovorov je predstavnike družbeno-politič-teh štirih n*h organizacij, sodelujočih na razgovorih, pozdravil direktor podjetja je pripravila sindikalna podružnica na jasi ob Rupuščici. Kljub hladnemu in deževnemu vremenu v dopoldanskih urah je sonce, ki je kasneje le posijalo skozi vejevje hrastov, privabilo na piknik okrog šestdeset nekdanjih borcev in njihovih svojcev. Prisostvovali pa so tudi kot gostje inž. Janez Beravs. Naglasil je, da so takšni razgovori koristni za uspešno sodelovanje na družbeno-političnem in gospodarskem področju. V popoldanskem delu razgovo- nja tudi ni uspešnejšega delova-rov so se že začela kazati enotna nja samoupravnih organov, stališča in pogtedi na probleme Zaključki razgovorov so zajeti v družbeno-političnega kot tudi go- sledečih temah: spodarskega dogajanja z vidika — vsestransko medsebojno in-Za veselo razpoloženje je po- še tu in tam kapljalo, je bilo raz- sodelovanja. Z našimi tovariši, ki formiranje gumarskih podjetij o položenje zares prijetno. Vneto delujejo po ostalih kolektivih, usPehih. problemih, življenju in so pomagai!i tudi godbeniki iz s,mo izmenjali tudi koncepcije delu vrst nekdanjih borcev, zato ni delovanja družbeno-političnih or-čudno, če se je srečanje neikda- ganizacij. n:h 'bojn'h, sedaj delovnih to-vajrišmv na prostem zavleklo v pozne večerne ure. skrbel s svojo harmoniko Jo-že Arh iz tehničnih izdelkov sodelovanje gumarskih podjetij na kulturnem, športno-re-kreativriem področju V nedeljo smo organizirali iz- — skupno reševanje kadrovske let v Bohinj k slapu Savici in na problematike tako v družbeno-po-Bled, kjer so bili gostje zelo nav- litičnih organizacijah kakor tudi Sindikalna podružnica nameno- dušeni nad lepotami Gorenjske, v delovnih organizacijah , Naslednji dan smo nadaljevali — vprašanje razvijanja nadalj- ma m pripravila posebnega pro- . , . H e h razpravo z vsklajevanjem zakljuc- nega sodelovanja na ekonomskem grama. Minuli piknik so organi- kov. Razni konkretni primeri so in tehnološko-proizvodnem pod- zirali, da so se borci v sproščeni pokazali, da je vse premalo med- ročju besedi spominjali obdobja ilegal- sebojnega poznavanja. Zato je to- Podrobnejša razčlenitev bo sle- nega hoja in dela komunistov v liko b°lj nujno. da v situaciji ko dila v eni naslednjih številk naše- so pred delovnimi kolektivi velike ga časopisa predvojnem času, partizanskih let nai0ge| vzpostavimo metodo med- Zavedamo da bomo naletell m graditve porušene domovine. Iz sebojnega sodelovanja. Družbeno-razpoloženja udeležencev lahko Politične organizacije nosijo pri d, j, „=č,„ ,r=- novanja Dneva borcev priljubljen za uspešnejšo delovanje. Brez do-in da bi ga ne kazalo zanemariti, brega družbeno-političnega delova- na mnoge težave pri realizaciji zadanih nalog. S skupnim delom, z idejo, da bo realizacija teh nalog postavila medsebojno sode- (Nadaljevanje na 2. strani) Kai ie to? K tej sliki bi lahko stavili namesto podpisa vprašanje kaj slika predstavlja. Toda, prepričan sem, da jo večina bralcev ie pozna, zato postavljamo vprašanje: KAJ JE TO? bolj tistim, odgovornim, ki bi jih moralo to početje vsaj malo zdramiti. V času, ko kolektiv vlaga velike napore v to, da zmoremo s surovinami povezati kraj s krajem, pa na tem mestu za obratom II neodgovorno odlagamo gumiran kord in to v deset tonah. Nihče ne more trditi, da so ti odpadki neuporabni, toda nih- Značilnosti nove gospodarske reforme se že kažejo (Nadaljevanje s 1. strani) izmed močnih instrumentov eko- Veljala bosta dva prometna nomske PoIitike- Zato, ™Y}. f davka - zvezni in lokalni. V sk', sistem ne bo Predstavljal do-masi zveznega davka bo sodelo- polnitve deviznega tečaja, ampak vala republika z 20 odstotno ude- b° selektivni m učinkovit, ele-ležbo. Predlaga pa se večjo ude- ment za zascl'to določene domače ležbo tistih republik, Iki so dobi- proizvodnje. . vale doslej dotacije, saj bi se te Dosedanja carmska stopnja 233 lahko v bodoče postopoma povsam odpravilo. .. v" odstotka se bo zmanjšala v prihodnjem letu na 11,8 odstotka. To bo pomenilo občutno približanje Z novo gospodarsko reformo se 0[h10SQmi ] reali. i V or* 37 7 0/„ zT/-ucmrvr1or'_ Uisi ZclTEldi družbene lastnine nad ita "nnxrrmn» 1 rt vp^nrmiiP' proizvajalnimi sredstvi ali zaradi sodi kar 85 odstotkov anketiranih podjetij, da so njihovi pravilniki usk!a;eni s statuamimi določili. rajo izvirati iz narave dela. Enostranska in preveč enostavna merila delitve »po učinku«, to za leto 1964 kar 37,7 % gospodarskih organizacij razdelilo manj zacija itd., povzročajo večanje udeležbe dohodka h rez ustreznega sredstev za osebne dohodke, kot P0Wrebe P0, usklajevanju gospo- cji0n0rnsjcega učinka. Zato naj da- pa določajo njihovi pravilniki; 18,8 ‘% podjetij je razdelilo več darskega razvoja. jo novi pravilniki potreben poudarek varčevanju materiala kakor Ukinitev predpisov o delitvi či-sredstev, 43,53 podjetij pa je raz- stega in osebnih dohodkov pome- tudi drugih elementov, ki pove dei.ilo le toliko sredstev za oseb- ni prenos odgovornosti za nadalj- čujejo stroške izdelkov in stori-ne dohodke, kot določajo njihovi nje razvijanje delitvenih sistemov tev. Dušan Rebolj na delovne kolektive. Njihova na- Po dolgem čakanju končno le prišli do svoje prikolice pravilniki. Osnovno merilo za delitev osebnih dohodkov je ocena delovnih mest, ki vari ra pri 83% podjetij v tzavisnosti od' količine opravljenega dela, v 70% podjetij v ea-visnosti od realizacije, v 66 % pod- Prostovoljno ind. gasilsko dru- prikolico, saj lahko brez težav jeti j v zavisnosti od kakovosti štvo naše tovarne je po dolgem spremenijo vse potrebno za tek- dela in v 47% podjetij v zavis- času le dobilo prikolico v gasil- movanje, ki običajno zahteva bolj nosti^ od^ stroškov poslovanja. To namene. Prikazuje jo naša osnovne stvari. src esurrar <««*»**: * «»» »u» osebnih dohodkov hitreje iapol- se vanjo lahko da orodje, ki je njevali ter jih tekoče prilagajali potrebno pri gašenju požarov, ga-obsto ječim gospodarskim sta- si Iške cevi in obleko. Na priko-njem. lico pa lahko montirajo sesalne Po razpravi, ki se je osredoto- c,evb ^ 50 dolge od 13 do 2 me-čila predvsem na vprašanja, kak- tra. Na ta način bo našim gasil-šne naj badO' sestavljalcem novih cem omogočeno', da se bodo ude-pravilnikov startne osnove, zakaj leževaii požarov z lastno opremo se spet kažejo potrebe po ne- ;n priborom, saj ne moremo pri-kakšni »uravnilovki« m kritičnega čakovati p0linoč v orodju in osta-presojanjav gospodarskih organiza- lem miaterialu od drugih društev, cii z najivisj imi ipovip rečni mi oseb- , v . nimi dohodki, četudi so ustrezno posebno, ce gon privatna imen ma, izboljšale gospodarnost pošlo- ki ne more nuditi gasilskih po-vanja, ter zakaj ne bi raje kritič- trebščin. no preanalizirali vzrokov zaradi , N ne samo za to. Tudi katenh ie se nekaj gospodarskih ’ , . , ,, , . organizacij z občutno prenizkimi razniji tekmovanj se lahko udele-osebnimi dohodki! žujejo naši gasilci s pridobljeno Potem pa je zbor sprejel naslednja priporočila, o ikaterih naj Končno smo le dobili priko-razpravljajo organi samoupravlja- lico za gasilsko orodje O razgovorih obstoja zapisnik, v katerem so obdelane vse gornje teme. V razpravah po gornjih vprašanjih so bili vsi na-(Nadaljevanje s 1. strani) vzoči predstavniki soglasni v in obvezujtejo vsa štiri podjetja, tem, da pred družbeno-politični-zastopana na razgovorih, da po m' organilzacijami in strokovni-družbeno-poiitični liniji angaži- m' službami kot tudi pred vse-rajo vse sile za realizacijo teh m> delovnimi ljudmi v dtalovm i zaključkov. Ti zaključki imajo organizacijah stojijo zelo velike za cilj vzpostaviti višjo stopnjo naloge in dolžnosti. V cilju ica-medsebojnega sodelovanja na lizacije zgoraj navedenih vpra-družbeno-političnem in strokov- šanj dajemo svoi doprinos nem področju, nadaljnjo deUtev sprovajanju zaključkov Vlil. dela in specializacijo znotraj gu- kongresa ZKJ, ki se nanašajo na marske industrije. člane ZK in druge druzbeno- Zakijučki zajemajo sledeča po- politične organizacije, dročja: Prisotni predstavniki so so- — sodelovanje med gumarski- glasni v tem in vsi bodo delali mi podjetji na kulturnem šport- s da je potrebno - vsestransko medsebojno in- vzpostaviti sodelovanje z vsem. formiranje gumarskih podjetij o kolektivi gumarske m us nje. Na razgovorih je sprejet sklep, da je sledeči sestanek predstav- uspehih, problemih, življenju in delu - skupno reševanje kadrov- n"k^ DPO koncem septembra ske problematike tako v delov- ,eta v Borovem, kjer se mh kot v druzbeno-politicmh organizacijah b.° razpravljalo o dotedanji rea- — vprašanje razvijanja nadalj- lizaciji sprejetih zaključkov na njega sodelovanja na ekonom- razgovorih v Kranju. skem in tehnološko proizvodnem področju Podpis Predstavniki družbeno- političnih organizacij Tovariško razpravljanje (Nadaljevanje s 1. strani) lovanje kolektivov v gumarski industriji na vseh področjih na višjo stopnjo, bomo največ prispevali k realizaciji sklepov VII. kongresa ZKJ. Po končanih razgovorih smo sprejeli tudi dokument o razgovorih predstavnikov družbeno-poli-tičnih organizacij, ki ga tudi objavljamo. CIRIL HABE Naš razgovor »Čutimo premalo odgovornosti . . .!" pravi Ciril Oman Koliko časa si vodja ekonomske enote valjarne? »Vodja ekonomske enote sem od leta 1957. Prej sem bil zaposlen v oddelku prevleke valitev in gumiranja blaga.« Kaj te kot vodjo ekonomske enote veseli in kaj jezi? »Veseli me, če imamo dovolj surovin, da lahko nemoteno dela- j-mo. Zadovoljen sem, da smo z organizacijskimi spremembami v preteklem letu zadovoljivo opravili svoje delo in izvršili planske naloge. Vesel sem tudi, da v letošnjem letu, ki je značilno po pomanjkanju surovin, velika večina sodelavcev s prizadevanjem sodeluje pri premagovanju teh težav. S tem skušamo izdelati vsaj tiste osnovne polizdelke in zadovoljimo potrebe, ki so pod- Zakai so bili junijski osebni dohodki nižji? Komisija za delitev dohodka je na 2. redni seji ugotovila, da komisija razpravljala še o nagra-smo izdelali v mesecu juniju 931.929kg izdelkov ali povprečno ^^orafe'^kLnoL^mote^ dnevno 42.933 kg. V juniju smo izdelali skupno v 23 delovnih dneh posamezniki veliko bolj paziti na 1,34 odstotka manj izdelkov kot meseca maja v 22 delovnih dneh, kt aliteto dela. Zato se mora tudi čimveč del normirati. Za izpopolnitev sistema delitve osebnega ali povprečno dnevno 5,63 odstotkov manj. Skupno vloženo delo v juniju Poleg teh ugotovitev je komisija dohodka in dohodka se mora p rije manjše za 2,71 odstotka. V me- razpravljala še o nadurnem delu, cetl s popravami. Za vse te pn-secu mini in ho ohrantmnnih 73 dodatku nočno delo in o nasra- mere J® komisija pripravila kon- juniju bo obračunanih 23 dodatku za nočno delo in o nagra- , , , delovnih dni, v maju pa je bilo dah vajencem. Komisija je skle- kretne predloge delavskemu: sve-obračunanih 25 delovnih dni. ni la, da se predlaga delavskemu tu Podjetja, ki bo o njih sklepal Povprečni osebni dohodki bodo v svetu podjetja, naj se obračuna na Ponodnji^sejn jetju najvažnejše. Jezi pa me to, kapacitet, kar bo gotovo odločil-da nekateri sodelavci preveč se- no . vPhvalo na izkoriščenost bično zahtevajo polizdelke, kadar str°la-“ zaslutijo pomanjkanje surovin.« Kaj si lahko po tvojem mnenju Kako so izkoriščene kapacitete obetamo od novega mikserja? strojev v tvojem oddelku? _ »Po mojem mnenju naj bi me- »Zal so stroji v nenehnem obra- na nien} osnovne zmesi za tavanju. Zal pravim zato, ker na ^vtopnevmatiko in to po takih nekaterih od teh zaradi potreb tehnoloških postopkih, ki so pra-spreminjamo časovne predpise vilni za nemoteno proizvodnjo, tehnološkega postopka, ali z dru- Korist bo imel ves kolektiv, saj gimi besedami, ne moremo delati komo s tem dvignili tudi kvaliteto!« Imaš pripombo? »V kolektivu ni discipline! Ni je v strokovnih službah, ne v proizvodnih enotah. Prav ta je krivec, ki ga nikoli ne najdemo. Dovolju- juniju nižji za 12,84 odstotkov, nadure tudi v bodoče s 50 odstot-Od tega odstotka znižanja odpa- n im dodatkom na osnovo s tem, de 2,71 odstotka na manjše vlo- da se konkretno določi, v katerih ženo delo, 10,13 odstotka za dr- primerih so nadure upravičene, žavne praznike, ki jih ni bilo v Prav tako naj bi se tudi doda-HS juniju. Osebni dohodki za junij tek za nočno delo obračunaval s bodo torej znatno nižji od OD 25 odstotnim dodatkom na osno-v maju, kar velja predvsem za vo. Nagrade vajencem se predla-Ijarna Il najlažje najdete^med ekonomske enote ki so vezane na gajo delavskemu svetu v višini, skupen uspeh. V proizvodni ek. kot predvideva zakon o delovnih enotah bodo oseb. dohodki odvisni razmerjih. od dejansko vloženega dela. V ju- Vse tri stvari je treba uskladiti niju je večina proizvodnih eko- šeno pa je delovanje spremljeval- do'seženo maso cev (dvovaljčnikov) in hladilnih osebnih dohodkov v maJ'u- TINE KLEMENČIČ Vodjo ekonomske enote va- delovnim časom nekje v oddelku, kjer svetuje in pomaga sodelavcem z zakonom o delovnih razmerjih in zato mora o tem sklepati delavski svet podjetja. Poleg tega je gimi besedami, v skladu s tehnologijo, kar pa se odraža na kvaliteti.« Pred kratkim je bil usposobljen nov ruski mikser. Kakšno je o njem tvoje mnenje? »Da, pridobili smo novo kapa- Kaj zavira racionalizatorsko delavnost v naši tovarni citeto, ki bo vsaj delno razbre- jemo si vse vrste izgovorov in ču-menila ostale v oddelku,- Pred- tirno premalo odgovornosti. V vsem pa pričakujemo rešitev že primeru, da nekdo naloge ne omenjenega problema, to se pra- more izvršiti — zakaj to ne sig-vi, mešanje zmesi po predpisih, nalizira že med izvajanjem, pra-Pri tem pa bi rad izrazil vse pri- vočasno — ne pa šele tedaj, ko znanje našim konstruktorjem in je prepozno — so na vrsti izgovo-sodelavcem v mehanični delavni- ri in celo laži, da se le otresemo ci za zelo dobro konstrukcijsko osebne odgovornosti!« izvedbo podesta in dvigala. Nere- JOŽE ŠTULAR V Juniju smo zaostali za 6,69 odstotka pod planom (Nadaljevanje s 1. strani) pošiljke naravnega kavčuka, kor-da in še nekaterih ostalih osnovnih materialov! VALJARNA: plan so v tej eko- PRBMAZOVALNICA: plan je ekonomska enota dosegla MO odstotno in so delali vse mesece normalno. TEHNIČNE IZDELKI: tudi v tej ekonomski enoti plana niso nomski enoti dosegli 148,3 odstot dosegli (98,5 odstotno!) zaradi po- no, in sicer -skupaj s sestavljalnico. Tako visoke odstotke jim je omogočila delna preusmeritev v proizvodnjo negumiranih plošč in predelava gumiranega tekstila. Te- manjkanja zmesi in okvare opletilnem stroju. Rednih dopustov niso koristili, Iker so se preusmerili v manjše dimenzije cevi. VALJARNA II: proizvodnja v žave so imeli s kavčukom za se- v va]jarnj n je bila v mesecu ju- stavljanje zmesi. STISKARNA: plan je ekonom- niju porazna, Ikar se kaže tudi ta mesec. Zaradi pomanjkanja smu- ška enota dosegla 101,43 odstotno, vin so koristili največ -dopusta. Imeli so mnogo težav zaradi po- Vsa ekonomska enota ga je izko-manjkanja surovin, vendar zaradi ristila v juniju 160 dni. Do 19. j-u-tega niso koristili rednih dopu- nija so še delali po 34 ton zmesi, stov. od takrat dalje pa le 25 ton, kar PNEVMATIKARNA I: Ekonom- se kaže tudi v tem mesecu, ska enota je dosegla plan 121,30 odstotno. Kilogramsko so plan dosegli, po komadih pa ne. Zaradi pomanjkanja materiala so -koristili povprečno po 6 -dni dopusta na delavca. PNEVMATIKARNA II: ekonomska enota plana ni dosegla (90 odstotno!) zaradi pomanjkanja zmesi. Koristili so tudi nekaj rednega dopusta. V sedemnajsti številki našega časopisa ste lahko čitali zanimiv članek »Zakaj tako počasno reagiranje?« V njleim avtor opisuje, zakaj komisija za izume in tehnične izboljšave tako počasi rešuje racionalizacijske predloge; kolikor jih pa reši, tudi ugotovi, da se prihrani določen prihranek, ne uvede pa jih v proizvodnjo. Kakšne težave so s tem, pa avtor prav gotovo ne ve Veliko. Ugotovili smo, da bi bil v tovarni nujno potreben referent za racionalizacije, ki bi delal v oddelku za študij dela. Ta bi skrbel za propagando, za boljši stik s predlagatelji po delovnih mestih, ter bil hkrati tajnik komisije. Skrbel bi tudi, da se sprejete predloge v proizvodnji uresniči. O tem jie dvakrat razpravljal upravni odbor podjetja, zadeva pa je ostala na isti stopnji. Res je, da je število danih predlogov zadnje čase občutno padlo. Z boljšo organizacijo bi prišli kmalu nazaj, saj so predlogi res vredni »težkih« milijonov, ki bi bili v korist podjetju. Predlagatelje pa je zavri tudi prav nič spodbuden pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah. Kar poglejmo, kako je padalo število danih predlogov: število leto predlogov 1960 42 1961 27 1962 90 1963 79 1964 22 1965 (prvo polletje) 13 Za tak padec predlagateljev je bil v glavnem Vzrok pravilnik (lansko leto) in večje delo v oddelku za študij dela, ki ni dopuščal dati poudarek raciona-lizacijski dejavnosti. . Druga ovira je prepočasno dajanje odgovorov komisiji od naših strokovnjakov in služb. Nešteto primerov je, da mora komisija večkrat ustno ali pismeno reagirati za odgovor. Vendar sie kljub temu zgodi, da dobi ta odgo-vor šele po 14 mesecih. Potem res ni čudno, da predloga ne more preje uresničiti. Veliko pitedlogov pa je takih, da jih mora komisija dati odgovorni službi, ki predlog prouči. Komisija za izume ne more biti vpoznana v vsa dela, ki se v tovarni delajo. Najvažnejše je, da se tak predlog uvede v proizvodnjo. Ko komisija predlog sprejme in ga hoče uvesti v proizvodnjo, naleti na ovire. Delavci se kaj neradi naučijo novega načina dela, saj morajo v Večini primerov spremeniti ves dosedanji potek, hitreje opravljati razno delo ali podobno. Isto se dogaja pri vodjih ekonomskih enot ali izmenskih mojstrih. Komisija ne bo prišla v poštev vas do takrat, ko sama ne bo smela naročati ali vršiti raena dela. V tovarni je ustanovljena ljudska tehnika, katere člani bi lahko delali razna mizarska in ključavničarska dela. Prav tako pa bi lahko vršili poizkuse v proizvodnji. Mehanična delavnica ali inštitut namreč nimata zadostnih kapacitet, da bi delali tudi člani komisije. Ti so že Eden takih, ki že dolgo čakajo na rešitev svojega pred-loga, je tudi Mirko Jovanovič iz premazovalnice. Predlagal je dve izboljšavi, katerih uresničitev bi pomenila precejšen prihranek — seveda, če bi kalkulantje kmalu tega izra-«r čunali! Ali res ni mogoče? Enkrat smo že vprašali, ali ni mogoče urediti prodaje blokov za topil obrok pri blagajni med časom za malico. Saj bi se vendar s tem izognili stal- nemu preprodajanju blokov oziroma moledovanju zanje. Ali bomo morali na odgovor še dolgo čakati! Sicer je to morda malenkost, ki pa je kljub temu ne kaže zapostavljati! Bralec »Save« tudi pred časom začeli delati, toda postopek glede obračuna osebnih dohodkov je preveč zapleten, da bi lahko delali. Mislim, da je avtorju razumljivo, zakaj tako dolg postopek reševanja predlogov kakor tudi vsem tistim, ki imajo predloge vložene. Jasno pa nam je, da nam tak način reševanja in zavlačevanja samo škoduje, ker predlagatelji predloge rajši ob-drže, saj se jim ne zdi vredno, da bi jih napisali, ker morajo predolgo čakati na rešitev. Alojiz Zalar Tovarniški komite o delu osnovnih organizacij Zveze komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) v ostalih štirih pa bodo izvoljeni celotni sekretariati ali posamezni člani. Reorganizacija bo dokončno itzvedena do konca julija, saj čaka osnovne organizacije v letošnjem letu mnogo odgovornih nalog. Te pa bodo izvedle lahko le, če bodo dobro organizirane in bodo imele jasne cilje. Na letni konferenci Zveze komunistov, ki je bila decembra lani, smo ugotovili, da je potrebno sodelovanje med gumarskimi podjetji. Prvi koraki konkretnega sodelovanja so bili storjeni na letnih konferencah, ki so bile v ostalih gumarskih podjetjih v letošnjem letu. Dogovorjeno je bilo, da se v prvih dneh julija sestanejo v Kranju predstavniki gumarskih podjetij. Sodelovali so predstavniki tovarniških komitejev in samoupravnih organov, z naše strani pa še predstavniki sindikata in mladine. Razprava na tem srečanju je pokazala, da je precej problemov, ki jih bomo morali v bodoče reševati skupno. Ti pa so raznovrstni in se nanašajo na gospodarska in družbenopolitična vprašanja. Sprejeti zaključki nredvidevaio sodelovanje na sledečih področjih: — medsebojno vsestransko in-formiranie gumarskih podjetij o uspehih in problemih — sodelovanje gumarskih pod-jeti) na kulturnem in športno-rekreativnem področju — skuono reševanje kadrovske problematike družbeno-po-litičnih organizacij in podjetij — razvijanje sodelovanja na ekonomskem in tehnološkem področju To so štiri področja bodočega sodelovanja največjih jugoslovanskih tovarn, ki proizvajajo gumene izdelke. Naša naloga v bodoče pa je, da sodelovanje podpiramo in krepimo, saj bomo s tem odpravili precej problemov in si lajšali delo. O gospodarski reformi se že nekaj časa razpravlja na vseh področifh. Kolektiv o tem, kakšen je položai naše tovarne v zvezi z gospodarsko reformo, še ni bil konkretneje seznanjen. Mnogo smo govorili o podražitvah itd., o tem, kje je bistvo reforme in kaj bomo morali ukreniti in kako delati v bodoče, pa kolektiv malo ve. Temu je delno kriva tudi neinformiranost določenih služb. Zato bo v čimkrajšem času potrebno seznaniti kolektiv z dejanskim stanjem, in to takoj, ko bodo na voljo ustrezni podatki. Na osnovi skromnih podatkov, ki jih ima komite na razpolago, je ta ugotovil, da bomo v letošnjem letu morali ustvariti večji dohodek, da naši osebni dohodki ne bodo padli. Večjega dohodka pa ne moremo ustvariti s fizičnimi napori, ampak iz rezerv, ki obstajajo v kvaliteti izdelkov, teži in organiziranosti proizvodnje. Zato bomo morali posvetiti več pozornosti nagrajevanju po kvaliteti, kar mora v bodočem sistemu delitve zavzemati bolj odločilno vlogo kot doslej. TINE KLEMENČIČ 1 2 1 4 S L 6 7 8 9 Z ]C \ j ! / Z 1 ? 15 j 4 \ IS Z 16 17 X Z 19 Z 2C X 2i 2? Z 2i 2 4 \ ?s / 26 2' 12? 79 \ 3C Z 3' J-T . m PLAVANJE Križanka VODORAVNO: 1. priimek člana uredniškega odbora, 6. priimtak člana redakcijskega odbora, 10. medmet, 11. domač naiziv, za prometno nesrečo, 13. Mariborska tekstilna tovarna, 15. podredni veznik, 16. ogljikov monoksid, 17. plesen, 18. semkaj (narečno), 19. tulec, 21. micka, 22. okrajšava za elektriko, 23. tuja in naša črka, 25. vpiši LMN, 26. priimek in začetnica imena člana redakcijskega odbora, 30. Ivo Kovačič, 31. priimek sodelavca v mehanični delavnici II, 32. krmilo NAVPIČNO: 1. stranski, v pomoč, 2. zdravilna maža, 3. tovarniški komite, 5. enaki črki, 6. Zveza mladine, 7. alžirski minister, 8. športno orodje, 9. simbolj za aluminij, 12. član uredniškega odbora, 14. telovadno društvo Kranj, 16. član redakcijskega odbora, 18. krema za roke, 20. jed, 23. ameriško moško ime, (Briner), 24. naše moško ime (Janez), 26. Čargo Oto, 27. ploskovna mera, 28. Evropa, 39. Miha Demšar. Zakai ie 18. številka ..Save" zamudila Časopis »Sava« prejemate, dragi bralci, na svoje domove po pošti. Včasih smo plačevali kranjskemu poštnemu podjetju za dostavo malenkostne zneske okrog šest do sedem tisoč dinarjev za vsako izdajo. Pred poldrugim mesecem pa so nam iz kranjske pošte sporočili, da se je tarifa za dostavo našega časopisa povečala na osem dinarjev za izvod. Proti takemu poskoku sicer nismo mogli ničesar ukreniti, simo pa prosili upravo tega podjetja, naj nam to sporoči tudi pismeno. Obljubili so, da nam bodo poslali tiskano obvestilo z navedbo vseh sedanjih veljavnih tarif. Toda tega obvestila ni in ni, mi pa smo morali kljub temu plačevati njihove usluge dražje. Ob 18. številki »Save« pa sie je zataknilo. Vodja organiza-cijsko-kadrovske službe je zahteval uradno 'listino ali potrdilo, s katerim bi imeli dokaz, da veljajo za dostavo našega časopisa nove tarife. Tega pa nam na kranjski pošti nihče ni hotel izdati — niti ne potem, ko smo napisali potrdilo z naslednjo vsebino: POTRDILO — Uprava PTT podjetja Kranj potrjuje, da veljajo od l.maja 1965 naprej nove poštne tarife za PTT storitve ter s tem tud: nova tarifa za dostavo časopisa »Sava« na domove naslovljencev. Nova tarifa je 8 (osem) dinarjev za dostavo vsakega izvoda — Upravnik PTT podjetja Kranj Tako nismo mogli izpolniti osnovne naloge — dvigniti potreben denar v gotovini, vplačati na pošti dostavnino ter nato odpremiti vse naslovljene izvodie 18. številke »Save«, čeprav je izšla, to se pravi bila stiskana v petek, 9. julija ob 12. uri! Opravičujemo se dragim bralcem iza zamudo, žal pa smo bili brez moči. Postoflak pa dokazuje, da se V: nekaterih naših delovnih organizacijah še niso pri ocenjevanju svojega položaja v bližajočih se spremenjenih gospodarskih ukrepih obrnili navznoter. Primer izpoveduje, da se še zapletamo z birokratskimi ukrepi, čeprav siadaj za to ni več časa! Uredništvo Vpišite svoje malčke v plavalno šoio »TRIGLAV" in posameznih slogov. Za tiste, Obvteščamo vse starše "-~'oob- pališč — vse to zaradi tega, ker ki bi se radi izpopolnili v plaval-veznih otrok, da lahko tuui letos nekateri kopalci precenjujejo svo- nih sposobnostih, pa nudi pla-cmogočijo svojim malčkom kopa- je sposobnosti ali sploh ne znajo valna šola možnosti, da preizku-nje in učenje plavanja pod stro- Pbivati, pa vseeno silijo v globoko sijo svoje znanje in se, če imajo kovnim vodstvom. Tradicionalna v°do. za to veselje, vključijo med ak- plavalna šola, ki jo organizira Plavalno šolo na mestnem ko- **Arne Plavalce. vsako leto plavalni klub »Triglav«, pališču vodijo izkušeni plavalci, ZATOREJ, MAMICE IN OČKI, se je že pričela, seveda pa s tem ki so se za tako odgovorno delo NE OKLEVAJTE IN IZRABITE še ni nič zamujenega! Vzemite si le posebej usposobili. Tečajnike uva- PRILIKO! Kdo ve, kdaj utegne toliko časa, da popeljete svojega jajo v skrivnosti vodnega medija, vaš otrok s plavanjem rešiti živ-otroka enkrat v popoldanskem jih učijo osnovnih gibov, diha- ijenje bližnjemu, in kaj ga čaka času na mestno kopališče, tam nja z obrazom v vodi, potapljanja v življenju, vplačate vpisnino in se pogovorite z enim izmed plavalnih učiteljev o sami šoli ter mu predstavite svojega tečajnika. Plavanje je ena “med tistih Pred štirinajstimi dnevi smo sp PNEVMATIK ARNA II — vladati' vsakC človek.^Tud/^letos Prejeli prispevek sodelavca Jože- četrtek, 8. julija ob 1130 uri, skli- ta Vrtačnika, s katerim se zanima za zbore delavcev, ki naj bi bili zaradi reorganizacije sindikalne podružnice: Uredništvu! V 16. številki našega časopisa je bil objavljen prispevek o reorga- Kako, da smo preložili zbore delavcev konec meseca junija? smo lahko brali v časnikih o novih, številnih žrtvah rek in ko- Toni in Slavko, ki služita vojaški rok v Prokupljem, pišeta: Uredništvo! Priložnost imava, da se tudi midva oglašava v časopisu najinega nekdanjega kolektiva. Nahajava se namreč na odsluienju vojaškega roka in to v precej oddaljenem Prokuplju. Vojaško obleko nosiva že tri mesece. Kakor vi, dragi sodelavci pri strojih ali kakem drugem službenem mestu, tako sva tudi midva v tem času doživela dobre pa tudi slabe čase. Nimava namena opisovati, kaj vse človek doživi, ko enkrat obleče vojaško suknjo. Večji del med vami že ve, kako ta način življenja poteka. Kdor pa še ne ve, ga pa vse to še čaka. Prva najina dolžnost je, da se iskreno zahvaliva za redno pošiljanje časopisa. To je za naju edina možnost, da lahko vsaj delno zasledujeva dogajanja, ki se pojavljajo med vami. Ne moreva opisati, kako prijetno se počutiva, ko v tako oddaljenem kraju zve za kake novice od svojih znancev. Vsak prihod časopisa »Sava« je za naju posebno doživetje. Zaradi tega ga čejo pa ga Ludvik Jakupak, Jože Zalokar in Marija Rozman SP TEHNIČNA HALA — petek, 9. julija ob 13.30 uri, skličeta pa ga Mirko Faganel in Stane Lamovšek SP STISKARNA — ponedeljek, organizacije. julija ob 13.30 uri, skličeta pa ga Marjan Gruden in Vili Oman IZDELKI — 13.30 uri, skli- nizaciji sindikalne Na seji, ki je bila 22. aprila, so člani plenuma sklenili, da se SP TEHNIČNI predlagano reorganizacijo sprej- torek, 13. julija ob tudi i edno te^ko čaka\ a. Z njim me -n jzvede pa vseyl podruini- četa 'pa ga Franc Belehar in An- msrosrs: - - — » t&sz ziveh skupa,. predsednik in tajnik sindi- SP KOMERCIALNE SLUŽBE - S posebno pozornostjo bereva jcaine podružnice. Ta dva naj bi sreda, M. julija ob 13.30 uri, skh-članke, ki naju seznanjajo o uspe- skupaj z informativno službo ob- četa Pa &a Alenka Kalan in Franc hih in težavah vašega dela. Novost veščala kolektiv o poteku celotne Mertelj. za naju je tudi obratovanje v novi reorganizacije, tehnični hali. Skratka, prav vse naju zanima, pa najsi bo to proizvodnja, ali vaše družabno življenje. Na koncu tega pisma želiva novoizvoljenemu delavskemu svetu in upravnemu odboru obilo uspehov in Rok za izvedbo napovedanih sestankov je že mimo, teh pa še ni odbor, bilo. Zanima me, zakaj jih ni bilo in kdaj bodo? JOŽE VRTAČNIK Sestankom morajo prisostvovati vsi člani, ki jih je zadolžil izvršni Omenjeni prispevek smo poka-Pj°dnega dela pri reseva- zali predsedniku sindikaine po. nju tekočih problemov. , v ^ . 7 druznice Pavlu Gantarju, da bi Izkoriščava pa tudi priložnost, dobm najbolj popoln da iskreno pozdraviva vse nekda- p . , ■ . . nje sodelavce, predvsem sodelavce iz velopnevmatikarne in valjarne Sestankov, ki smo jih napove- „ II. Pri svojem delu pa vam želiva dali v času po seji izvršnega od- a.° ... čimveč uspehov. Posebno pozdrav- bora, ni bilo zaradi objektivnih priredila z njuni razgovore ter jih Ijava še vse nekdanje sodelavce, ki vzrokov. Zato je na zadnji seji seznanila z zadolžitvami in nalo- se trenutno nahajajo na odsluže- izvršni odbor 2. julija sprejel na- gami v bodočem delu. Na prihodnjem sestanku izvršnega odbora bodo določili tudi posamezne komisije sindikalnih podružnic, obenem pa še izvolili predsednike, tajnike, blagajnike ter predsednike komisij. Vsak no-odgovor. voizvoljen predsednik sindikalne podružnice bo postal avtomatično tudi član sindikalnega plenuma, bo sindikalna organizacija nju vojaškega roka. Lep pozdrav slednji razpored napovedanih sestankov: Na sejah sindikalnih podružnic bodo pisali tudi zapisnike, saj bo Korenjak Anton SP VALJARNA II — sreda, le tako lahko izvršni odbor sproti Pirc Slavko 7. julija ob 13.30 uri, sestanek pa zasledoval delavnost teh novih V. P. 8147-8 bosta sklicala Jože Jemc in An- teles ter spoznaval nastale pro- Prokuplje VE-1 ton Grčar bleme. prej, da bi lahko zasedel čim družina. Vsi smo dobili isto, s to je bil po koledarju šele naslednji boljše mesto — to je tam, kjer razliko, da so moji otroci dobili dan ta praznik. Zena je napolni- se bo vrtelo tisto, na kol nasaje- vsak po steklenico piva, najmlajši la mrežo z mesom, jaz pa sem no meso. Naslednji dan sem pri- pa kokto. potihoma odšel do avtomobila, To pot sem se udeležil piknika za člane Zveze borcev naše tovarne na Strupijevi jasi pri Rupi, da bi se okrepčal, saj sem zadnje dni v tisti vročini precej shujšal. Ogledat sem si šel prostor že dan šel na jaso in ugotovil, da je moj prostor že zaseden. Skušal sem priti do mesa, to je kosa, ki ga je delil naš radodarni Peter — radodarni zaradi tega, ker so ga nekateri dobili tudi po večkrat — no, dobil sem precejšen kos in ga pojedel. Bil je malo soljen, zato me je začelo žejati. Tudi naši fantje v točilnici so bili radodarni. Komaj sem prišel v njihovo bližino, že sem v roki držal litrček žlahtne rebulce, čeprav bi sam rajši pil cviček. Sam pri sebi sem si mislil: »Čimprej, fant, popij, potem pa druz’ga dobi!« Isto pot je za mano obirala moja petčlanska Takole, v takem veselem vzdušju je potekel čas; jaz in moja družinica pa smo pili, jedli in se veselili. Moj starejši poba se je malo oddaljil od naše družbe in ko sem ga iskal, sem videl, kako po zgledu starejših hrani s celimi kosi mesa ribe v Rupovšci. Ogledal sem si to ribogojnico in videl, da rib ni, videl sem pa cel kup mesa in sklepal, da so meso »pojedle« ribe. Po tako veselem razpoloženju sva se z ženo končno le sporazumela, da morava domov. Pred odhodom je žena izvlekla iz torbice mrežo, da bi tudi naslednji dan praznovala Dan borcev, saj da se čimprej odpeljemo z zalogo. No, ko smo se hoteli že odpeljati, pa je nekdo zavpil: »Stoj ...!« V strahu sem izstopil iz avtomobila in zahvaljujem se neznanemu tovarišu, ki me je ustavil in opozoril, kajti pod zadnjimi kolesi je ležal človek. Dal sem mu steklenico, seveda polno vina in previdno odpeljal. Po poti proti domu sva se z ženo ob prijetnem vonju mesa veselo pogovarjala in se veselila jutrišnje pojedine. Verjetno so se drugi imeli slabše od naše družine, toda kaj morem jaz za to../ Vaš Pepe Lez'nga