CEUE, 9. DECEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 48 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC 85L£r FRANCA LESKOŠKA- LUKE časi se spreminjajo, lju- dje ne. Ta rek še kako velja za jubilanta, delavca revo- lucionarja, vojaka, neutru- dnega borca v preteklosti in sedanjosti za lepši, člove- ka vrednejši danes in jutri, pa seveda rojaka Franca Leskoška-Luko, ki danes praznuje 85 let svojega ustvarjalnega življenja. Le- ta, so prežeta z mejnUci kot leto 1926, ko je postal član KPJ in je kot prekaljen bo- rec za delavske pravice or- ganiziral vrsto stavk, leto 1935, ko kot priznan in ce- njen delavski voditelj govo- ri na vseslovenskem zboro- vanju Svobod na celjski Glaziji, pa leto 1936 ko mo- ra zaradi svoje politične an- gažiranosti in pripadnosti KPJ v ilegalo. Na Cebinah 1937 je eno- glasno izvoljen za sekretar- ja CK KPS in te takrat tako zahtevne naloge opravlja vse do osvoboditve. Po sklepu o prehodu na oboroženo vstajo proti oku- patorju postane Franc Le- skošek-Luka komandant slovenske partizanske voj- ske. Prisoten je na zaseda- nju AVNOJ-a v Bihaču in vsa leta vojne je eden glav- nih nosilcev bujenja zave- sti ljudi o nujnosti oborože- nega boja za narodno osvo- boditev in socialno revolu- cijo. Po osvoboditvi je tov. Luka tisti, ki kot minister za industrijo in rudarstvo in kasneje kot minister za težko industrijo orje ledino obnove domovine. Vedno med ljudmi, vedno odprt, odkrit pa tudi kritičen je povsod tam, kjer je treba stvari premakniti, jih spra- viti v tek. S kleno besedo brez leporečij se pogovarja z delavci, jim pojasnjuje in jih navdušuje. Verjame v mladino in ji zaupa tako kot mladi zaupajo njemu. Za njegovo delo mu tov. Ti- to podeli vrsto najvišjih dr- žavnih odlikovanj. Ob visokem jubileju zato vsi skupaj pošiljamo revo- lucionarju, velikemu člove- ku, častnemu občanu Celja in častnemu predsedniku delavskega sveta DO EMO Celje, našemu rojaku našo iskreno željo: SE NA MNa GA LETA TOVARIŠ LUKA. BORIS ROSINA UDARNIŠKI RUDARJI Velenjski rudarji, združeni iz vseh republik in pokrajin, so s svojim vestnim delom vse bližji izpolnitvi letnega plana, to je 4 milijone 900 tisoč tonam izkopanega premoga v decem- bru (podatki so bili zbrani v torek zjutraj!) so delali pet delovnih dni (vmes je bila tudi delovna sobota) in nakopali že 103 tisoč 400 ton premoga ali poprečno na dan kar 20 tisoč 680 ton. To pomeni, da je to najboljši dosežek v letošnjem letu. 2. decembra so nakopali 21300, 3. dec. 19600, 4. dec. 21000 in 5. dec. 21200 ton! V decembru bodo delali 26 delov- nih dni ter po programu nakopali po osnovnem načrtu 367 tisoč 500 ton, po delovnem pa 456 tisoč 300 ton. Če jim bo to uspelo (v kar seveda ne dvomimo!) bodo tudi izpolnili letni plan! Od 1. januarja do včeraj so nakopali rudarji v velenjskem rudniku že štiri milijone 617 tisoč 400 ton premoga in jim do izpolnitve letnega plana »manjka« še 282 tisoč 600 ton. Da bi plan dosegli, so se odločili, da bodo udarniško delali tudi v nedeljo, 12. decembra. T. VRABL USPEŠNI ŽELEZNIČARJI Za razliko od prejšnjih let je akcija železničarjev med minulimi prazniki, ko so bili štirje dela prosti dnevi, naletela na zelo dober odziv v delovnih organizacijah na Celjskem. V štirih dneh so razložili 934 vagonov oziroma 23.894 ton blaga, v povprečju le nekaj manj kot ob delavnikih. Uspeš- nost akcije ilustrira podatek, da so na primer med lanskimi prvomajskimi prazniki le nekaj več vagonov raztovorili na celotnem območju 2G Ljubljana (naša republika in Istra). V nekaterih delovnih organizacijah so med prazniki blago tudi nakladali. Naložili so 468 vagonov oziroma 8.775 ton blaga. Da je akcija potekala brez zastojev, so poskrbeli cariniki in špediterji, ki so prav tako delali. Zahvaljujoč dobremu delu med prazniki je bilo v prvih dneh tega meseca dovolj praznih vagonov, tako da je tran- sport blaga po železnici potekal brez zastojev. ss OPREME JE DOVOU, SNEGA PA ŠE NI Koledarska zima se bo sicer pričela šele čez dvanajst dni, toda sneg je v minulih letih znal presenetiti tudi že prej. Letos je sicer že padlo nekaj snežink. A te so samo vznemirile ljubitelje smučanja, da so pohiteli v prodajalne s smučarsko opremo, ki so letos dokaj dobro založene. ŠMARSKI KOMUNISTI O GOSPODARJENJU KRITIČNO O IZGUBARJIH I. RAČANs Velika /e odgovornost vodstev ZK Čeravno so šmarske delov- ne organizacije ob devetme- sečju izkazale višji dohodek kot v ostalih občinah celj- skega območja, in čeprav njihov izvoz znatno presega uvoz, rezultatov vseeno ne gre ocenjevati za zadovolji- ve. Zaskrbljujeta namreč predvsem dve dejstvi: prvo, da je izvoz manjši od načrto- vanega in drugo, da so se po mnogih letih v šmarski obči- ni pojavile izgube, ki znašajo ob devetmesečju že nad 20 milijonov dinarjev. Ko so na seji občinske konference zveze komuni- stov šmarski komunisti oce- njevali devetmesečne gospo- darske rezultate, ob tem pa jih kritično ocenjevali pod lupo uresničevanja sklep)ov 3. seje CK ZKJ, so terjali od- ločno akcijo komunistov za uresničevanje ciljev gospo- darske stabilizacije. Posebej pa so se zavzeli za to, da v delovnih organizacijah stori- jo vse za povečanje izvoza, ki je nesporno glavno gibalo bodočega razvoja. Živahna razprava komunistov se je razvila v zvezi z izgubarji, saj so nekateri zahtevali bolj od- ločno ukrepanje v zvezi z nji- mi. Konferenca pa je napoti- la komuniste v temeljnih or- ganizacijah, ki poslujejo z iz- gubo, naj s povečano aktiv- nostjo pridejo do jedra pro- blemov in storijo vse, da bi odprli poti za izhod iz težav. Hkrati pa jih je tudi pozvala, naj se v okviru delegacij, sa- moupravnih organov in osta- Uh organizacij 2:avzemajo za boljše in učinkovitejše go- spodarjenje. Na seji konference je raz- pravljal tudi Ivica Račan, član CK ZKJ, ki je bil v torek tudi na delovnem obisku v šmarski občini in se udeležil tudi skupne seje vseh osnov- nih organizacij ZK v Steklar- ni. Govoril je o odgovornosti partijskih vodstev do uresni- čevanja nalog ter poudaril, da bitke za stabilizacijo ne bo mogoče dobiti, če hkrati ne bo izvojevana tudi bitka za revitalizacijo Zveze ko- munistov. DS VEDO ZDOMCI VSE O UKREPIH? Ali so naši delavci, začasno zaposleni v tujini, dovolj do- bro seznanjeni z ukrepi, ki se nanašajo na prehod meje in z novostmi v carinskem 2^onu? Kako se bolje organizirati, da ob novoletnih praznikih ne bo prihajalo do nepotrebnih zastojev na mejah? To sta le dve od vprašanj, ki jih bo danes obravnavala komisija za naloge ZK med delavci na zača- snem delu v tujini pri Medobčinskem svetu ZKS Celje skupaj s komisijo za mednarodno dejavnost pri Medobčin- skem svetu ZSS Celje. Tema razprave se bo nanašala na aktualna vprašanja naših delavcev v tujini v zvezi z nedavno sprejetimi ukrepi, razširjena pa bo še na program aktivnosti komisij ob novoletnih srečanjih z našimi zdomci. j-jg 9 stran. 5 TEDNIKOV INTERVJU: DRAGO KUMER ŽIVUENJE JE SPLET ŽALOSTNIH IN VESELIH TRENUTKOV % stran 7 AKCIJA NA CESTI: BENCINA PA NE! # stran12 RADIJSKA ODDAJA V ELKROJU TRENUTKI RAZVEDRILA MED DELOM K4K$£M METERV NAŠA JADRA? Ni veliko optimističnih na- povedi za prihodnje gospo- darsko leto: od vsepovsod shšimo pravzaprav samo opozorila, da nam bo mnogo težje, kot nam je bilo v letoš- njem letu. Federativna reso- lucija o družbeno-ekonom- skem razvoju Jugoslavije v prihodnjem letu nosi v sebi neprimerno več krute red- nosti, kot kdaj koli poprej, čeprav ji v Sloveniji očitamo še premalo realnosti in pre- več skoposti v določilih, kjer naj bi bili odločilno bitko za naš razvoj - to pa je izvozno področje. V Jugoslaviji naj bi v letu 1983 družbeni pro- izvod povečali za pičel od- stotek, industrijsko izdelavo in zaposlovanje za dva, izvoz za kar dvajset odstotkov, zmanjšali pa porabo za deset odstotkov. Med določila o manjši porabi in večji izvoz pa bi morali najti še možno- sti za odplačilo dolgov, v pri- hodnjem letu okrog 5 milijo- nov dolarjev, kar je nekaj manj kot letošnji jugoslo- vanski izvoz na konvertibilo. Slovenska resolucija se ra- zlikuje od jugoslovanske v večjem odstotku družbene- ga proizvoda (1,6) in zaposle- nosti (1,1), v bistveno predvi- deni rasti kmetijske pro- izvodnje (SRS 4, SFRJ 2,5), pač pa obe resoluciji predvi- devata »samo« 20-odstotno rast cen in precejšnje pove- čanje izvoza, slovenski naj bi bil manjši (15), kar je po svo- je razumljivo saj je zlasti slo- venski izvoz na konvertibil- no področje že dosegel do- brih 25 odstotkov vsega ju- goslovanskega. Kritičnih in vročih razprav je bilo letos več, predvsem na račun premalo prostora za delegatsko odločanje in samoupravljanje, pa tudi, da se resoluciji ukvarjata pre- težno s tekočimi, da ne reče- mo, sanacijskimi zadevami, ki same po sebi vlečeta za sabo administrativno in cen- tralistično urejanje perečih gospodarskih razmer. Ce bomo, kot nakazujejo podatki, letošnji zunanjetr- govinski primanjkljaj Jugo- slavije obeležili s številko 2,8 milijard dolarjev od preko šest v letu 1980, je to nedvo- mno razveseljivo dejstvo in kanček optimizma, čeprav vemo - še več pa bomo - za kakšno ceno takšne rezulta- te dosegamo. Zanimivo je še to, da infla- cije v besedilih resolucije ni, kar je mogoče razlagati vsaj na dva načina: ker je v letoš- njem letu nismo obvladovali tako kot je treba, za drugo leto pa je ne želimo poriniti v roke kot orožje vsem, ki ča- kajo na odmrznitev cen ali na kakšno spomladansko cvetenje cen. Kakšen veter torej za jadra naše gospodarske banke? Predvsem odločilen, strezni- • tveni in na moč zadolžitveni čas pa bo zahteval od nas vseh predvsem večjo učin- kovitost. Večjo učinkovitost pa ne bomo dosegli samo z zategovanjem pasu. Tu in tam bo treba najti čas in pro- stor, da pas popustimo za kakšno luknjo: še največ za tiste, Id nas bodo iz brezvetr- ja pri plovbi reševali z izvo- zom. MITJA UMNIK 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 9. december 1985 RAZRAHLJANI MOST ZAUPANJA Letošnji kongresi so pred politične organizacije po- stavili jasne, konkretne in dolgoročne opredelitve pri nadaljnjem razvoju samoupravljanja ter uresničevanju gospodarske stabilizacije. Edini so si bili, da kopice nalog in žgočih problemov ne bo mogoče reševati mimo ljudi, v forumih ali v upravnih organih, temveč da je porok za doseganje zastavljenih ciljev v krepitvi položaja delavca in občana, v njuni možnosti vplivanja in odločanja o vseh vprašanjih gospodarskega in druž- benega razvoja. Danes, le nekaj mesecev po končanih partijskih kon- gresih in v dneh, ko se z mladinskimi končuje letošnje kongresno leto, pa je med ljudmi pogosto slišati pri- pombo, češ, kaj pomagajo vsi kongresi in kongresni sklepi, če pa v porog vsemu sprejemajo najpomemb- nejše odločitve le administrativni in oblastni organi? Ali to pomeni, da so edini, ki še obvladujejo situacijo pri nas? Seveda bi morali s takšnimi razmišljanji kar najhi- treje razčistiti in ljudem povedati, da so politične orga- nizacije z zvezo komunistov na čelu sicer v dani situa- ciji zaostrenih pogojev gospodarjenja soglašale z nuj- nostjo začasnih ukrepov, da pa so hkrati odločno ter- jale, naj se problemi rešujejo po samoupravni poti. Seveda pa je velika odgovornost na njih samih, saj bi se morale otresti forumskega dela, ki je zaradi zaprto- sti in samozadostnosti mnogokrat koketiralo z oblast- nimi organi, ter z živo besedo in konkretnim delom seči do slehernega delavca in občana. Nenazadnje pa bi se morali v frontni socialistični zvezi, posebej pa v zvezi komunistov vprašati, kaj so in česa niso mogli aH hoteli storiti za to, da bi žgoče gospodarske in druž- bene probleme delavci in občani urejali po samou- pravni poti, temveč so jih mimo njih v obliki admini- strativnih ukrepov sprejemali drugi. Kajti še danes se zdi, da se politične organizacije v zaostrenih gospodar- skih, družbenih in nenazadnje preskrbovalnih razme- rah ne znajdejo ravno najbolje. Živ dokaz za to je bila uvedba bencinskih bonov, ki je v vodstva pohtičnih organizacij prinesla pravo olajšanje po nekajteden- skem jalovem iskanju poti iz zagat. Najpogostejši ko- mentar, ki ga je bilo tedaj slišati iz ust vodilnih politič- nih delavcev v občinah, pa je bil: Le zakaj izvršni svet ni že prej sprejel tega ukrepa? In še sedaj je tu in tam čutiti, kot da so politične organizacije korak za oblast- nimi organi, predvsem zaradi informacij, ki se veči- noma pretakajo med izvršnimi sveti, strokovnimi služ- bami, administrativnimi telesi. To slabo informiranost političnih aktivistov pa je začutiti tudi iz pogovorov, ki jih imajo na terenu med ljudmi, saj velikokrat nimajo pravih odgovorov na njihova vprašanja. A opozoriti velja še na eno, za učinkovito politično delo bist\^eno vprašanje. Namreč, v kolikšni meri frontni deli socialistične zveze, posebej pa komunisti v njih, uresničujejo stališča in sklepe političnih organi- zacij? Ali sje učinkovitost politične akcije ne razvodeni tudi zato, ker trči ob neodgovornost, ob plotove po- djetniških interesov, ob brezbrižnost v organizacijah, strokovnih službah, v izvršilnih telesih ? Poglejmo le primer ustanavljanja svetov stanovalcev, ko se je ak- cija socialistične zveze marsikje ustalila predvsem za- radi neodgovornosti strokovnih služb v stanovanjskih skupnostih. O vseh teh vprašanjih bi morah v političnih organi- zacijah čimprej spregovoriti. Zlasti zato, ker današnji čas terja njihovo akcijo. Le-ta pa bo učinkovita le, če bo vzpostavljen most zaupanja z ljudmi, z delavci in občani. Omenjeni odkloni pa ta most rahljajo... DAMJANA STAMEJČIČ SEJA OKZKS LAŠKO BREME BO NA ŠOLNIKIH Celodnevna šola ne sme biti krinka za slabosti o dosedanjih dosežkih in o nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja v občini La- ško je tekla beseda na pone- deljkovi seji občinske konfe- rence Zveze komunistov La- ško. Ko so člani ocenjevali do- sedanje dosežke na področju vzgoje in izobraževanja v ob- čini, so našli več slabih kot pa pohvalnih besed na račun dela in rezultatov, ki jih, kljub kritični oceni, vendar- le ne gre zapostavljati. Kot poglavitne ovire za uspešnej- še delo na tem pomembnem družbenem področju so čla- ni izpostavili proces svobo- dne menjave dela med upo- rabniki in izvajalci, ki se pre- počasi odvija. Ocenili so, da je povezanost šole z okoljem in z združenim delom še pre- majhna, predvsem je v kra- jevnih skupnostih premaj- hna pripravljenost samo- upravnih organov in družbe- nopolitičnih organizacij za vključevanje šole življenje kraja, v združenem delu pa se še vse premalo zavedajo, da je vzgoja in izobraž.evcinje element kadrovske politike in bistvena sestavina združe- nega dela. Dejstvo, da je ob- čina Iraško na repu sloven- ske lestvice jx) števUu otrok, zajetih v celodnevno obliko šole, so člani konference podkrepili z oceno, da je bilo na tem področju storjenega premalo, da je ponekod med pedagoškimi delavci prema- lo pripravljenosti in da ob- stajajo subjektivni vzroki za to, da v kiajevnih skupno- stih, kljub prizadevanju ob- činske konference SZDL, še do danes niso ustanovljeni koordinacijski odbori za uvajanje celodnevne šole, ra- zen v KS Zidani most in Svibno, kjer odbora dobro delata. Udeleženci seje so menili, da se je, zaradi zmanjšanih materialnih po- gojev, treba veliko bolj po- svetiti prehodnim oblikam dela v šolah, povečati število oddelkov podaljšanega biva- nja, predvsem pa poskrbeti za vsebino dela v teh oddel- kih. Mnogo preveč govora in dilem je bilo izrečenih na ra- čun nadaljnjega dela na po- dročju vzgoje in izobraževa- nja v zoženih pogojih gospo- darjenja. Res je, da so glavno breme vseh novosti in neilog vselej nosili šolniki in da se sedaj tudi od njih največ pri- čakuje, še bolj res pa je, da je zviševanje prispevnih sto- penj in dodatno obremenje- vanje do kraja izčrpanega gospodarstva v tem trenutku nesprejemljivo. MARJELA AGRE2 SLOVEHSKE KONJICE: VEČ NALOG, VEČ DELA Delo krajevnih organi- zacij Socialistične zveze v občini Slovenske Konjice je bilo v zadnjem letu do- bro. Tako so ocenili na večini dobro pripravlje- nih programskih konfe- renc, ki so jih zaradi na- log pri pripravi referen- duma za samoprispevek združili z zbori občanov. Poleg rednega dela so letos zelo dobro opravili dvoje nalog - volitve in referendum. Dosegli so izredno dobro obvešče- nost vseh občanov in ta- ko tudi dobro udeležbo in uspeh obeh nalog. Uspeli so tudi pri večjem vklju- čevanju potrošniških sve- tov in tako tudi dokaj or- ganizirano zagotavljali preskrbo v občini. Več kot doslej pa bo treba še storiti pri hišni samoupravi, saj delo hiš- nih svetov še ni takšno, kot bi naj bilo, kar pa ve- lja tudi za delovanje va- ških odborov. »Samo pre- ko dela vaških odborov bomo lahko zagotovili re- snično demokratično od- ločanje naših občanov,« je poudaril predsednik Občinske konference SZDL Filip Beškovnik. MBP CEUEi$KROMICIUI.A TEŽKO JIN BO DOSEČI »Še nikoli si nismo zastavi- li tako skromnih razvojnih ciljev in nikoli jih ni bilo ta- ko težko uresničevati kot bo to v letu, ki je pred nami«, je med drugim dejala Sonja Kraševec, delegatka zvezne- ga zbora SFRJ, na torkovi seji zborov občinske skup- ščine v Celju, ko so razprav- ljali o resolucijskih izhodi- ščih za prihodnje leto. Osnutek občinske resolu- cije predvideva naj bi se in- dustrijska proizvodnja pove- čala za 2%, družbeni proiz- vod za odstotek in pol, zapo- slenost za 0,8%, produktiv- nost pa za 0,7%. Izvoz naj bi se povečal za 10%, od tega na konvertibilni trg za 15%. Glede na že znane težave v celjskem gospodarstvu: »ambiciozno zastavljeni ci- lji«, ugotavlja Zvone Hudej, predsednik IS, »vendar realni«. Delegati so v razpravi izra- zili nasprotujoči si mnenji. Eni so menili, da so postavke prenizke in bi naš razvoj ostal na isti stopnji kot v letu 1981, drugi pa so izrazili bo- jazen, da ne bomo dosegli re- solucijskih predvidevanj. Nadalje so delegati opozo- rili, da bo, upoštevajoč rast brezposelnosti in predvide- no stopnjo zaposlovanja za prihodnje leto, potrebno ja- sneje opredeliti smernice ka- drovske politike. Opozorili so tudi na Uneamo omejeva- nje investicij in predlagali selektiven pristop do vla- ganj, kot tudi ostalih vrst po- rabe. Osnutek občinske resolu- cije so delegati podprli, seve- da ob upoštevanju pripomb. PROGRAMSKA KONFERENCA SZDL ŠENTJUR PROČ Z MALOOUŠJEM! SZDL mora seči tšo človeka Socialistična zveza bo lah- ko svoje odgovorne in po- membne naloge izpeljala le z 'roko v roki z ljudmi, če se jim ne bo mala približati, po- tem bodo vse njene akcije iz- zvenele v prazno, ker se bo- do ustavile za plotovi foru- mov. To je bila skupna ugotovi- tev razpravljalcev na pone- deljkovi programski konfe- renci občinske organizacije SZDL v Šentjurju pri Celju, ki sta se je med drugimi ude- ležila tudi člari Republiške konference SZDL Igor Križ- man in predsednik Medob- činskega sveta SZDL Celje Jože Veber. Konferenca je razgrnila vrsto različnih vprašanj in problemov, ki so dejanski odraz trenutnih ra- zmer v šentjurski občini. Opozorila je na probleme preskrbe, o katerih je bilo veliko govora tudi na pro- gramskih konferencah kra- jevnih organizacij SZDL, se dotaknila najpomembnejših vprašanj bodočega gospo- darskega in dnažbenega ra- zvoja, terjala odločno akcijo pri urejanju problemov pri zaposlovanju, posebej zapo- slovanju pripravnikov, z raz- pravo se je dotaknila razvoj- nih vprašanj kmetijstva, opozorila na probleme v tele- sni kulturi in kulturi, odloč- no pa je tudi pozvala komu- niste, naj kot hrbtenica fron- te dosledno in odgovorno uresničujejo sprejete sklepe. Z glasnim aplavzom je bila pozdravljena razprava naj- starejšega komunista v šent- jurski občini, ki je s kleno besedo opravil z vsemi tisti- mi, ki se predajajo maloduš- ju. »Bile so še težje situaci- je,« je med drugim dejal, »a ker smo hoteli, smo iz njih izšli vedno kot zmagovalci!« Na konferenci so sprejeli tudi usmeritve delovanja SZDL v prihodnjem letu. Delegati so soglašali, da mo- rajo biti naloge usmerjene predvsem v krepitev dele- gatskega in samoupravnega sistema ter v uresničevanje ciljev gospodarske stabiliza- cije. Nenazadnje pa tudi v ja- čanje razvejanih oblik front- ne organizacije, ki naj socia- listično zvezo pripeljejo do slehernega človeka. DS OBRAZI 4NDREJ MLAKAR v občini Laško ga poz- najo kot človeka, ki se je odločil svoje življenjske sile usmeriti v področje vzgoje in izobraževanja. Poznajo ga v Rimskih To- plicah, kamor se je iz Cme na Koroškem prese- lil s starši ko mu je bilo 13 let in poznajo ga v La- škem, kjer je kar najte- sneje povezan z ljudmi, ki imajo karkoli opraviti, z vzgojo in izobraževanjem naših otrok. Poznajo ga tudi tisti, ki imajo v laški občini karkoli opraviti s področjem socialnega skrbstva. Andrej Mlakar se je po končani gimnaziji v Celju odločil za študij na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in ga tudi uspešno končal. Prvo de- lo je bilo učiteljevanje na osnovni šoli Antona Aškerca v Rimskih Topli- cah, potem pa se je odlo- čil za delo strokovnega delavca pri občinski izo- braževalni skupnosti in pii skupnosti socialnega skrbstva občine Laško. To delo opravlja še danes in meni, da lahko sedaj več prispeva k nadaljnje- mu razvoju na področju vzgoje in izobraževanja v občini Ljaško. Pa se še malo ozrimo na drugo plat Andrejevega dela; na tisto, ki ni pove- zana z njegovim poklic- nim delom, ampak kar najtesneje z razvojem do- mačega kraja, Rimskih Tophc ter širše družbeno- politične skupnosti. An- drej je predsednik sveta krajevne skupnosti Rim- ske Toplice, je član pred- sedstva v krajevni organi- zaciji SZDL, član sveta krajevne organizacije ZK, predsednik komiteja za SLO in DS v krajevni skupnosti Rimske Topli- ce, je član planinskega društva v domačem kra- ju, dela v TVD Partizan in je član krajevne organiza- cije Rdečega križa v Rim- skih Toplicah. V prete- klem mandatnem obdob- ju je bil Andrej Mlakar član izvršnega sveta skupščine občine Laško, sedaj pa je član odbora za družbene dejavnosti pri izvršnem svetu občinske ^upščine. Razumljivo je, da An- dreju ob toUkšnih zadol- žitvah zmanjka časa za priljubljeno planinarje- nje, šport, za družino. Pravi, da je sreča, ker ima razumevajočo ženo, ki mu stoji ob strani. Manj ga razumeta hčerka in sin, ki neusmiljeno terja- ta očetovo družbo. M.AGREŽ BREMENA POTROŠNIKA Celjska mesna industrija je v sredini preteklega mese- ca neupravičeno povečala cene mesa. Približno teden dni oziroma dokler so veljale višje cene so bile mesnice boljše založene z mesom. Malo prodaj fie cene mesa v naši republiki so enotne ozi- roma določene in nihče ne sme samovoljno spreminjati potnenih cenikov. Ob načeti reprodukcijski verigi, ko so odkupne cene živini ušle 4 vajeti, so se klavTiičarjem obetale izgube. Obogateni z grenkimi isdkušnjami iz pre- teklih obdobij so se zato v Celjski mesni industriji od- ločili, da bodo maloprodajo oziroma mesnice in samopo- strežne trgovine obremenili z višjimi cenami mesa. Na višje cene se je v Celju pritožilo zelo malo potrošni- kov. V teh primerih so ukre- pale tudi inšekcijske službe in izrekle dve mandatni kaz- ni, v dveh primerih pa bodo še ukrepali. Potrošniki, ki so se pritožili, pa so dobili povr- jeno razliko v ceni. Večina potrošnikov pa je bila zado- voljna, da so meso lahko ku- pili čeprav po višjih cenah in se niso pritožili. V teh prime- rih je obveljala višja cena. Celjska mesna industrija je povečala cene, čeprav so se na republiški ravni med- tem že začeli dogovarjati, da bodo klavničarjem pokrili iz- gubo iz občinskih oziroma republiških sredstev. Breme neurejenih odnosov je torej prevalila na ramena potroš- nikov kar se jim je v tistem trenutku verjetno pač zdelo najenostavneje. SREČKO ŠROT CEUE: DVAKRAT VEČ IZGUB v celjski občini je po devetih mesecih 11 delovnih organi- zacij poslovalo z izgubo, ki je presegla 142 mio dinarjev, ker je skoraj 3 krat več kot v istem obdobju lani. Na področju drvižbenih dejavnosti je pet organizacij izkazalo izgubo, ki je presegla 10 mio dinarjev kar je za desetino več kot v enakem obdobju lani. Skupna izguba v občini torej znaša 152 mio dinarjev, kar je v primerjavi z lanskoletnimi rezultati dvakrat več. Lani sta v enakem obdobju izgubo izkazali le dve temeljni organizaciji: TOZD Tovarna Traktorjev Železarne Štore ter hotel Evropa Celje. Slednja je letos izgubo zmanjšala za četrtino, medtem, ko se je tovarni traktorjev ta podvojila in znaša zdaj okoh 64.000 dinarjev. Večje izgube izkazujejo: TOZD Elektro Celje (20,154 din), TOZD Mehanizacija In- grad Celje (16.303 din) in TOZD Mlin, DO Mlinsko predelo- valna Industrija, ki je izgubo izkazala prvič v letošnjem tromesečju. Značilno je, da je polovica izgubašev presegla povprečno rast čistih osebnih dohodkov na delavca v občini. Vzroki za nastanek izgub se niso spremenili. Od poslabša- nja razmer gospodarjenja, sistemskih sprembe, vpliva ukre- pov tekoče gospodarske politike, večje odvisnosti delovnih organizacij od tujih finančnih virov do nezadostne izrablje- nosti proizvodnih zmogljivosti. VVB 4t. 48 - 9. december .1982 NOVI TEDNIK - stran 3 I^A PARTIJSKI KONFERENCI ŠENTJUR MOLČEČI SEKRETARJI 6as Je za enotno aktivnost komunistov v Sfntjurju je bila partijska ](onferenca, z oceno gospodar- glcih dosežkov, dobro zamišlje- [la, saj so bili nanjo povabljeni tudi sekretarji osnovnih orga- riizacij ZK iz organizacij zdru- ženega dela. Tudi njihova ude- ležba je bila polnoštevilna, če- prav ne popolna. Vsekakor pa je bUa to priložnost, da bi se v okviru ponujenega, odprtega, sproščenega razgovora, izkaza- le dejanske razmere, problemi in navsezadnje tudi uspehi iz posameznih delovnih okolij. Iger so se v zadnjem obdobju srečevali s stresi gospodarskih težav. Vendar so bili prisotni sekretarji osnovnih organizacij molčeči in dajali so vtis, kot da tudi oni sami niso kdo ve kako na tekočem s poslovanjem lastne temeljne organizacije. Pa vendar je težko verjeti, da o tako pomembnih stvareh, kot je gospodarjenje v nekem toz- du, dnevno ne teče beseda tudi med delavci iz neposredne proizvodnje. Dejstvo je, da ji je treba znati bolj prisluhniti in se o problemih pogovoriti tam, kjer je mesto za to. In partijska konferenca to prav gotovo je. Nekatere pereče probleme so na konferenci predočili v glav- nem vodilni iz posameznih or- ganizacij združenega dela in funkcionarji. Skupna ugotovi- tev je bila, da se izgube počasi umirjajo, ali pa da jih bodo po- nekod do konca leta skušali celo pokriti. Iz njih se je izmo- tal Toprov tozd Elegant, med- tem ko so se v klavnici KK le- te eelo povečale, vendar so ra- zlogi zanje dovolj jasni in ute- meljeni, saj še ni dolgo, kar je klavnica začela s poskusnim obratovanjem po večmesečni rekonstrukciji. V ostalih treh tozdih, kjer so se v minulem obdobju otepali z izgubami, pa ugotavljajo, da so zanje kriva predvsem cenovna razmerja, razmere na tržišču in pri- manjkljaj surovin. Se teže bo v naslednjem letu zagotavljati reprodukcijski material za ko- likor toliko nemoten proizvo- dni proces. Marsikaj, so menili na seji, bo odvisno tudi od že sprejetih in še pričakovanih ukrepov ZIS. Že danes je treba misliti na možne okvire poslo- vanja za jutri in graditi zanje hkrati tudi politično voljo med delavci. Treba je izdelati plane na dispozicijah, ki so znane in jih ob morebitnih dodatnih ukrepih znati tudi hitro prila- goditi. Težko je verjeti, a ven- dar je bilo slišati, da vlada med delavci določena apatija in ne- gotovost. Enostranska razmiš- ljanja, ki sežejo zgolj do mož- nosti za povišanje osebnih do- hodkov delavcev, so kaj jalov način za razplet danih situacij. Prav tu pa bi bil zadnji čas, da stopijo v akcijo komunisti. Oni sami, v svojem delovnem oko- lju, morajo biti kos takšnim nerazpoloženjem, ki se lahko prej ko slej epidemično nevar- no razširi, brez utemeljene osnove. Zato so odkriti pogo- vori toliko bolj pomembni in dobrodošli. Marsikje bo treba začeti čisto v osnovi, pri tolma- čenju pomena stabilizacije, drugod pa bo pot morda že laž- ja in bodo pobude prihajale kar same po sebi iz baze. V nobenem primeru pa nas ukre- pi, kakršnikoli že, ne smejo najti bose. Laže jim bo kos sle- herni delavec, če bo v njegovi zavesti, da je dejansko tudi sa- moupravljalec z vsemi pravi- cami in odgovornostmi in če bo v zvezi komunistov in dru- gih družbenopolitičnih organi- zacijah dobil pojasnilo ter na- šel oporo za svoje lastno ravna- nje. MATEJA PODJED SLOVENSKE KONJICE liČ NI NOVEGA Delegacije še delajo po starem Vloga subjektivnih sil pri delu delegacij je neobhodna, so poudarili na zadnji seji čla- ni Občinske konference Zveze komunistov v Slovenskih Ko- njicah. Pri tem so opozorili na še vedno nepovezano delova- nje delegacij, samoupravnih organov in drugih struktur. Delegacije bi morale biti me- sto usklajevanja. Seveda to ni odvisno le od osnovnih orga- nizacij, ki morajo njihovo de- lo), poznati (ocenjevanje ni potrebno), ampak tudi od de- legatov samih. V občini ugotavljajo, da pri delu delegacij v preteklem in sedanjem mandatnem obdob- ju ni bistvenih razlik. Doseda- nje seje zborov občinske skup- ščine so bile bolje obiskane, na njih je sodelovalo veliko števi- lo razpravljalcev in bilo je veli- ko delegatskih pobud in vpra- šanj, ki kažejo na aktivnost de- legacij in delegatov ter samo- upravnih organov okoUj, iz ka- terih prihajajo delegati. Ob tem pa se ponavljajo tudi stare težave, kot so obsežni dnevni redi in gradiva, pozno vlaganje amandmajev ter pripomb na predlagane odločitve, premaj- hna zamenljivost delegatov iz nekaterih okoljih ter tudi pre- skromno uveljavljanje speci- fičnih interesov posameznih zborov občinske skupščine. Skupščine samoupravnih in- teresnih skupnosti so se doslej sestale le dvakrat. Na prvih, konstituivnih, je bila udeležba zelo dobra, drugi sklici pa so bili komaj še sklepčni. Pri tem pa delegati s svojimi mnenji in vprašanji dosti skromneje so- delujejo kot v občinski skup- ščini. Opazno je tudi boljše de- lo delegacij iz bolj odmaknje- nih okolij, medtem ko so v ur- banih naseljih te delegacije do- sti manj prisotne - verjetno tu- di zaradi višjega standarda na področjih, ki jih urejajo sa- moupravne interesne skupno- sti. MILENA B. POKLIC LAŠKO: JEZA ZAVOLJO PRESKRBE Kadrovske spremem- be v organizacijah in or- ganih krajevnih skupno- sti, predvsem pa proble- mi preskrbe na mnogih področjih, so narekovali skupen dogovor za na- daljnje delo in ukrepa- nje v krajevnih skupno- stih občine Laško. V petek so se, na pobu- do občinske konference SZDL Laško, v laškem sestali predsedniki sve- tov krajevnih skupnosti, predsedniki krajevnih konferenc Sociahstične zveze in predsedniki po- trošniških svetov iz vseh krajevnih skupnosti obči- ne Laško. Potem ko so se novo- izvoljeni funkcionarji v krajevnih skupnostih po- drobneje seznaniU s po- dročji delovanja organizi- ranih potrošnikov oziro- ma s pristojnostmi Ln na- logami svetov potrošni- kov, je stekla pestra oce- na (kritika) preskrbe v občini: z gorivi, plinom pralnimi praški, premo- gom itd. Mnogi so bili mnenja, da je preskrba slaba, zaradi slabega in netočnega informiranja, najbrž ne vedoč, da sred- stva informiranja, takšna ah drugačna, morejo raz- polagati edinole s podat- ki, ki jih posredujejo od- govorne organizacije ozi- roma osebe. Udeleženci sestanka sp imeli tudi ne- kaj pripomb na račun bencinskih bonov, kon- kretno na razdeUtev med lastniki kmetijskih trak- torjev. Mnenja so bili, da bi morala biti razUka med lastnikom traktorja, ki to vozilo uporablja »za ho- bi«, in med kmetom, ko- operantom, tržnim pro- izvajalcem. Razpravljalci so bili enotnega prepričanja, da so potrošniški sveti tisti, ki lahko znatno pripomo- rejo k boljši preskrbi v smislu njene organizira- nosti. Najprej bodo posa- mezni potrošniški sveti poskrbeli za točne sezna- me potrošnikov, ki bi bili trgovcem na voljo v tre- nutku, ko bi preskrba na katerem področju resneje zaškripala. M. A. CELJSKA OBČINA Z DRUGIMI \ ODPRTA VRATA Okrepiti gospodarsko sodelovanje Načrtno in celovito delo je že v preteklih letih stkalo med celjsko in drugimi občinami v domovini številne oblike sode- lovanja tako na gospodar- skem, kot na kulturnem, šport- nem in drugih področjih. Celje je posebej krepilo vezi s pobra- tenimi občinami Cuprija, Do- boj, Sisak in Titov Veles, v zad- njem času pa tudi z občinami Sombor, Budva, Rakovica, Karpoš, Požarevac in nekateri- mi drugimi. Seveda pa dejstvo, da je celj- ska občina na stežaj odprla vrata za raznovrstno sodelova- nje z občinami v ostalih repu- blikah in pokrajinah, še ne po- meni, da je storila vse na tem področju, posebej še pri razvi- janju gospodarskih oblik sode- lovanja. Zmanjšanje uvoza, za- hteve po večjem izvozu, ob tem pa problemi pri oskrbi s surovinami in reprodukcij- skim materialom, namreč ter- jajo od Celja in celjskega go- spodarstva veliko bolj dolgo- ročne in višje oblike gospodar- skega sodelovanja z drugimi republikami in pokrajinama. V industriji so se nekatere nepo- sredne oblike sodelovanja že stkale, kažejo pa se v vključe- vanju celjskih delovnih orga- nizacij skupaj z dobavitelji su- rovin in reprodukcijskega ma- teriala v reprodukcijske celote, v sovlaganju sredstev v prido- bivanje surovin, v združevanju sredstev za izgradnjo proizvo- dnih obratov za primarno pre- delavo in proizvodnjo. A mož- nosti so prav pri povezovanju industrije še velike, saj bi lah- ko podpirala razvoj proizvo- dne in storitvene obrti kot do- polnilno dejavnost industriji, sovlagala v skupne tehnološke in razvojne projekte, Možnosti za poglabljanje oblik sodelovanja z drugimi občinami v Jugoslaviji pa se ne odpirajo le celjski industri- ji, temveč bi jih lahko s pridom izkoristila tudi trgovina, nena- zadnje še gradbeništvo. Po- manjkanje kmetijsko-živilskih proizvodov pa terja od celjske občine, da ob neposrednih ukrepih za povečanje lastne kmetijske proizvodnje vzpo- stavi tudi dolgoročnejše sode- lovanje s pobratenimi in drugi- mi občinami, ki imajo večje naravne možnosti za pridelo- vanje hrane. Skratka, surovin- ski, energetski in prehrambeni problemi so tisti, ki morajo v prihodnje prispevati h gradnji trdnejših mostov sodelovanja celjske občine z ostalimi obči- nami v jugoslovanskih repu- blikah in pokrajinah. Ko je o tem vprašanju raz- pravljal komite Občinske kon- ference ZKS Celje, je podprl predlog, da bi v okviru skup- ščine in izvršnega sveta zaživel center, ki bi omogočal sprotne in kakovostne informacije o možnostih in pogojih sodelo- vanja celjske občine in njene- ga gospodarstva z ostalimi ob- činami v Jugoslaviji. Hkrati pa je pozval komuniste, naj se pri oblikovanju sporazumov in skupnih programov zavzemajo za dolgoročne oblike sodelova- nja delovnih organizacij, ki bo- do predvsem pospeševale izvoz, enakomerno preskrbo s surovinami, reprodukcijskimi materiali, kmetijskimi izdelki in energetskimi viri. DAMJANA STAMEJCiC Z LET ALi PROTI TOČI Aeroklub Celje je seznanil svet občin celjskega območja o možnosti letalske obrambe proti toči. Celjski letalci so pri- pravljeni sodelovati, takšna obramba na celjskem območju pa bi stala približno sedem mi- lijonov dinarjev na leto. Proti nevihtnim oblakom bi pošiljali dve letali, ki sta že v hangarjih celjskega Aeroklu- ba. Pripravljeni bi bili od me- seca maja do začetka oktobra, računajo pa, da bi bilo potreb- no na leto opraviti približno 250 ur letenja. Organizirati bi morali tudi dežurno službo na letališču in nakupiti še nekaj opreme. Iniciativni odbor je predla- gal, da bi stroške pokrili Zava- rovalna skupnost Triglav iz sredstev, namenjenih za pre- ventivno dejavnost in kmetij- ske organizacije na Celjskem. PLINOVOD ŠENTJUR - SLOV. KONJICE Razmišljanja o izgradnji pli- novoda iz Šentjurja skozi Loče v Slovenske Konjice so vse bolj konkretna. Delovna orga- nizacija Konus, ki bi bUa poleg ostalih delovnih organizacij v Slovenskih Konjicah in Ločah največji porabnik zemeljskega plina, bo pripravila predlog sporazuma o pristopu k sovla- ganju za izgradnjo 14 kilome- trov dolgega plinovoda. Pre- dvidena izgradnja bo seveda veliko dražja, kot bi bila pred leti, ko so gradili plinovod v Zreče. MBP VPRAŠANJA NA » VPRAŠANJE J A VNEMU DELA VCU« Glede na vprašanje novineuja NT J. Vedenika v glasilu SZDL »Novi tednik« z dne 11. novembra 1982 rnoram seveda najprej ugotoviti naslednje: 1. izgradnja kulturnega doma v Žalcu ni predvidena »tudi v referendumskem programu«, ampak je prenesena kot nerealizi- rana investicija že iz prejšnjega referendumskega programa in sprejeta z referendumom občanov občine Žalec v sedanjem programu, 2. na sejah zborov skupščine občine Žalec dne 27. in 28. oktobra 1982 je bilo po dnevnem redu obravnavano poročilo o izvajanju referendumskega programa, kjer smo tudi izčrpno razpravljali o problematiki izgradnje kulturnega doma v Žalcu, 3. striktno stališče občinske politične koordinacije v novi se- stavi, ki jo vodi predsednik OK SZDL, je absolutno spoštovanje odprtosti do vseh sredstev javnega obveščanja in vseh delavcev, ki ta sredstva zastopajo. Na osnovi tako opredeljenih ugotovitev, se mi sama po sebi postavljajo nekatera vprašanja, kot so npr.: Tovariš Vedenik, zanimivo bi bilo vedeti zakaj se kot odgovo- ren novinar za področje občine Žalec niste udeležili sej zborov skupščine občine in katere »številne občane in delovne ljudi v žalski občini« zastopate, ko pa so vse odgovore na vaša vpraša- nja dobih delegati zborov, ki so v našem samoupravnem sistemu odgovorni vsem delovnim ljudem in občanom, ki jih na seje zborov delegirajo. Ce ste že iz objektivnih razlogov bili zadržani, me zanima, zakaj zaradi pomembnosti vprašanja niste našli časa za prijeten razgovor pri predsedniku skupščine, oz. predsedniku gradbe- nega odbora za izgradnjo kulturnega doma v Žalcu pri Kulturni skupnosti Žalec, kjer bi lahko dobili odgovore na vsa ta in druga vprašanja, jih dopolnili z drugimi viri informacij in namesto »vprašanja javnemu delavcu« že kcir objektivno informirali de- lovne ljudi in občane. Posebej pa se mi vsiljuje vprašanje dvojnih kriterijev, ki ga ponuja stran tri NT, ko je na isti strani v prispevku iz Slovenskih Konjic o samoprispevku zapisano: »Le na solidarnosti bo rasla prihodnost«, samoprispevku v Žalcu pa je namenjeno le provo- kativno vprašanje! Ob rob zapisa pa še to: Niti o tem, niti o drugih vprašanjih ne želim več polemizirati z nobenim novinarjem preko sredstev javnega obveščanja. Ponu- jam drugo alternativo v zadovoljstvo vseh, da tudi novinarji, enako, kot to že delajo vsi delovni ljudje in občani, koristite nioja široko odprta vrata v prostor brez stranskih vhodov. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBCINE ŽALEC VILJEM PETEK Odgovor: Spoštovani predsednik! Ne vem, od kod Vam misel cfeje vprašanje provokativno. Zastavil sem ga pač, ker me na seji ^ bilo in sem bil prepričan, da boste Vi nanj najbolj celovito odgovorili. Tem bolj zato, ker so znane ugotovitve, da so delegati Ponekod slabo povezani s svojo bazo. Torej tudi zato, da bi tisti, ^ plačujejo samoprispevek, vedeli, kako je, oziroma bo s tem objektom v Žalcu. JANEZ VEDENIK POGLED V SVET S kovinotehno NOVA DIRKA V OBOROŽEVALNI TEKMI? Piše: JOŽE ŠIRCELJ SupersUi zadnje čase uporabljata če- dalje trše besede, kadar nanese govor na vojaško moč nasprotnika in težnjo po lastni (pre)moči; beseda pa pogosto na- nese na to. V igri so nove ameriške med- kontinentalne rakete z oznako MX. Tega najsodobnejšega orožja naj bi izdelali sto hsov in jih razmestili na enem sa- mem kraju v Združenih državah Ameri- ke. Razen tega se bliža čas, ko naj bi v Zahodni Evropi razmestili nove rakete srednjega dosega, pershing - 2 kot odgo- vor na premoč, ki naj bi jo Sovjetska zveza dosegla z razmestitvijo raket SS- 20. Potem ko je ob smrti sovjetskega vodi- telja Brežnjeva nekaj časa kazalo, da se utegne napetost med ottema supersUa- ma nekoliko ublažiti, pa je polemika za- stran MX prinesla sila oster odgovor z visokega sovjetskega mesta. Stališče Moskve je sporočil član poli t biroja in obrambni minister, maršal Ustinov. Brez ovinkov je zagrozil Washingtonu, da bo Sovjetska zveza na novo ameriško raketno-jedrsko orožje odgovorila z last- nim, prav tako modernim in močnim orožjem. Zahodni tisk navaja, da premoreta su- persUi okoli 7.000 jedrskih konic dolge- ga dosega, pri čemer da jih ima Sovjet- ska zveza okoli 4.600, ZDA pa 1.650, raz- meščenih v 1.052 raketnih silosih. Razen tega naj bi SZ od sredine sedemdesetih let naprej izdelala 342 novih raket SS- 20, ki nosijo skupno več kot tisoč jedr- skih konic. Laiku se ob prebiranju takih podat- kov bržkone začne rahlo vrteti v glavi, \ predvsem pa mu postaja čedalje bolj ja- sno, da gre za tekmo, ki stane strahotno veliko denarja (samo ZDA naj bi v petih letih porabile 1.600 milijard dolarjev!) in ki je vsa posvečena doslej neuspešne- mu pehanju za tem, da bi ta ali ona stran dosegla odločilno premoč nad nasprot- nikom, da bi mu torej lahko diktirala. Ne eni ne drugi pa ves čas po drugi sve- tovni vojni tega niso mogli doseči. Sloje za občasna dohitevanja in majčkena prehitevanja, toda bistvo je bilo v čeda- lje večjem absurdu, ki mu po angleško pravijo overkill. Gre za to, da imaš toli- ko jedrskih raket in drugega orožja, da bi sovražnika lahko ne samo enkrat, marveč večkrat pobil. Že zdaj, ne glede na novo orožje, ki prihaja iz tovarn. Oboroževalna tekma med obema su- persilama ne samo maje že tako krhko varnost na svetu, pritiska na gospodar- stvo, odlaga reševanje nujnih socialnih vprašanj, marveč neizogibno spodbuja tudi oboroževanje drugih, manjših držav. Tako je svet pod strahovitim bre- menom, ko odšteva letno več ko 600 mi- lijard dolarjev za novo orožje in vojaško opremo. Nič čudnega ni, če zahteve po miru in razorožitvi oziroma omejevanju oboro- ževanja naraščajo. Zdaj so se jim v ZDA in deloma v Italiji pridružili tudi katoli- ški škofje. Krepijo se tudi druga mirov- na gibanja. Čedalje bolj postaja namreč jasno, da želja po miru presega različne ideologije, različna politična prepriča- nja, kajti če bi do jedrskega pokola pri- šlo, bi bilo precej vseeno, ali človeštvo uničijo rakete s te ali z one strani. i 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 48-9. december 198 30 LET DRUŠTVA EKONOMISTOV CELJE ODGOVORNOST ZA RAZVOJ Uresničuje se projekt o preobrazbi celjskega gospodarstva Celjsko društvo ekonomi- stov šteje okrog 180 članov, ki delujejo v različnih sekci- jah in predstavljajo najpo- membnejše gospodarske ka- dre v Celju in na širšem ob- močju. Občni zbor društva, pa ni bil pomemben samo zaradi 30-letnega jubileja, ampak predvsem zaradi vse- binskega okvirja, ki ga je s strokovnimi razpravami da- jal projekt o prestrukturira- nju celjskega gospodarstva. Občni zbor celjskih ekono- mistov je tudi verificiral končano prvo fazo projekta, ki se v celoti in podrobnostih vključuje v najbolj pomemb- na področja naše družbene in predvsem gospodarske stabilizacije. »Ekonomisti smo še pose- bej odgovorni za aktivno delo in vključevanje v ra- zreševanje gospodarskih problemov. Biti moramo v središču dogajanj, prevze- mati moramo večji delež nalog, za katere pa smo bili v preteklosti premalo od- ločni. Nismo dovolj zahte- vali uveljavljanje ekonom- skih zakonitosti in dopušča- li smo preveliko razrašča- nje administrativnega in drugega načina urejanja go- spodarstva. Večkrat pa, žal, tudi dobra stališča ekono- mistov niso bila dovolj upo- števana. To so bile uvodne besede predsednika Društva ekono- mistov Celje Bernarda Kriv- ca, sicer pa so se na občnem zboru zvrstili številni stro- kovni prispevki, ki so v glav- nem iz različnih zornih ko- tov osvetljevali naloge iz projekta o preobrazbi celj- skega gospodarstva. V raz- pravi so sodelovali Olga Jak- hel-Derga, Janez Lenasi, Mi- loš Pešec, Dani Podpečan, Franci Gazvoda, Dušan Bur- nik, Niko Kač in drugi. Dosežena stopnja družbe- noekonomske razvitosti po- stavlja pred celotno sloven- sko gospodarstvo, pred celj- sko pa še posebej, nujno in temeljito razvojno preobra- zbo. Ta celjska »posebnost« je v tem, da je Celje s tradi- cionalno industrijsko proi- zvodnjo in kadrovsko sesta- vo zaostalo v splošnem go- spodarskem razvoju in indu- strializaciji. V primerjavi z ostalimi industrijskimi sre- dišči v Sloveniji je zaostalo s povprečno opremljenostjo, učinkovitostjo, kvalifikacij- sko sestavo in izvozno usmerjenostjo, poleg vsega je njegova industrija zelo razdrobljena, raznovrstna in zaprta v lastne okvire. Ni opaziti izrazitih nosilcev ra- zvoja, pa tudi proizvodni programi, ki veljajo v svetu za najbolj obetavne, ne dose- gajo v celjski občini hitrejše- ga razvoja. Strokovna osnova družbe- no usmerjenega procesa, s katerim skuša občina Celje prevzemati odgovornost za lastni razvoj, je raziskovalni projekt o prestrukturiranju celjskega gospodarstva, ki naj v končni fazi zagotovi oblikovanje razvojno preo- brazbenih jeder-nosilcev na- daljnjega razvoja gospodar- stva v občini. Iz zornih kotov organizacij združenega dela preobrazba ne pomeni menjanje poslov- nega predmeta ali področja, ampak gre za iskanje odgo- vorov na tri glavna vpraša- nja; kako in v kakšni meri razvijati tradicionalno po- dročje proizvodnje, kako vpliva opustitev teh progra- mov na veljavne reproduk- cijske verige in predvsem v katera nova poslovna po- dročja se v prihodnje usme- riti. Res je še nekaj. Poseben problem uresničevanja preo- brazbe celjskega gospodar- stva je namreč v tem, da ga bo treba uresničevati v po- membno bolj omejenih ra- zmerah gospodarjenja. Skratka: v razmerah, kjer bo treba vsak dinar še bolj obra- čati, pa še bolj trdo in zagna- no delati. Druge ali celo lažje p>oti pa tako ni. MITJA UMNIK Slavnostni zbor celjskih ekonomistov je poudaril odgovornost za uresničevanje preo- brazbe gospodarstva in za stabilizacijo. Foto: DAVID ZRCALO RIŠE: BORI ZUPANČIČ MODERNIZACIJA OBČINSKIH UPRAV CELJE IN LAŠK( HITREJŠE DELO UPRAVE ' Računalnik v zemljiškem katastru - manj čakanja Ce naj bi začetek moderni- ziranega poslovanja v geo- detskih upravah občin Celje in Laško z uvedbo računalni- ške opreme hkrati pomenil učinkovitejše in predvsem hitrejše delo upravnih orga- nov, bomo lahko kot občani in porabniki storitev uprave, preverjali sproti. Je pa na vsak način obe- tavna informacija, ki smo jo lahiko slišali v ponedeljek na krajši slovesnosti v Razvoj- nem centru Celje, njegovem TOZD Informacijsko-raču- nalniški center, da uvajanje računalništva v geodetskih upravah obeh občin pred- stavlja zgodovinsko prelo- mnico v delovanju teh orga- nov ne samo za Slovenijo, ampak tudi za Jugoslavijo. Pričakovani učinki moderni- zacije z zaslonskimi termina- li na delovnih mestih v ob- činskih upravah, so predv- sem v korenitem preobratu pri ažurnosti poslovanja z občani in drugimi porabniki, saj je dosedanje klasično de- lo omogočalo vzdrževanje podatkov enkrat letno, nov način pa omogoča sprotno beleženje sprememb. Obča- ni naj bi namesto zamudne- ga čakanja na prepise, doku- mente dobili takoj, prav tako je zaradi uvedbe računalni- ške opreme mogoče sprostiti - drugje ali drugače, bolj ra- cionalno zaposliti - 10 do 15 odstotkov delavcev. Iz strokovnega stališča je projekt računalniško vode- nega zemljiškega katastra zanimiv tudi zato, ker je bila programska oprema nareje- na pred prihodom »hard wa- re« opreme in v glavah ra- zvojnih delavcev TOZD IRC Razvojnega centra Celje v sodelovanju z republiško ra- ziskovalno skupnostjo in Geodetsko upravo Celje. Za to delo je bilo potrebnih pet let temeljitega razvojnega dela. Ob čestitkah za opravljeno delo si želimo čimprej njego- vih učinkov. JVUTJA UMNIK ŽIČNA OVIRA SO STARI STROJI Za prihodnje leto načrtujejo prodor na konvertibilni trg Celjska 2ična bo letos izvozila za približno dva mi- lijona dolarjev izdelkov, ve- činoma na vzhodnoevropske trge. Čeprav predvidevajo, da bodo težave v proizvodnji večje, pa v naslednjem letu načrtujejo še nekoliko večji izvoz, računajo pa tudi pro- dor na konvertibilni trg. Ok- vire gospodarjenja oziroma nadaljnjega ra2rvoja so začr- tali previdno, a tudi smelo. Zičnine načrte za izvoz najbolj ovira iztrošenost strojev - nekateri stojijo v proizvodnih dvoranah tudi že 40 let - in pa pomanjkanje surovin. S tem, ko je postal izvoz nuja našega gospodar- stva, je namreč vse manj su- rovin na domačem trgu. »Težave s surovinami se vle- čejo že dve leti,« je pojasnil Anton Jelenko, direktor Žič- ne, »surovine, ki jih kupuje- mo doma, pa so tudi precej dražje. To, poleg Lztrošene strojne opreme, topi našo konkurenčnost v drugih dr- žavah. Zato prodor na kon- vertibilni trg načrtujemo z novim programom oziroma izdelkom, v katerega bomo vložili malo surovin in veliko dela. Ta program pa naj bi izpeljali že v začetku prihod- njega leta.« Konkurenčni boj na zuna- njih trgih pa naj bi ob vseh težavah vzdržali tudi z večjo produktivnostjo. To jim bo- do v precejšnji meri omogo- čili novi proizvodni prostori na Hudinji. »Produktivnost je povezana z delovnimi pogoji,« meni Anton Jelenko, »pri nas pa imamo precejšnje težave predvsem zaradi pogostih bolniških izostankov, kar je posledica slabih delovnih pogojev. Načrti, ki smo si jih zadali v občinski resoluciji v prihod- njem letu, so zahtevni in po- gumno zastavljeni, še pose- bej ker v gospodarstvu raču- najo na še večje težave v proizvodnji kot letos. Kako pa v Žični? »V prihodnjem letu mora- mo izkoristiti vsako uro, ki bo na razpolago za večjo proizvodnjo. C6 bomo dobili izvozne posle, bomo delali tudi v štirih izmenah, zakaj pri tako zastareli tehniki ozi- roma strojni opremi lahko dosežemo ugodne rezultate, le če te zmogljivosti maksi- malno izkoristimo. Seveda pa ob vseh teh težavah ne smemo pozabiti na razvoj. V zadnjih treh letih smo precej vložili in to se nam že mora obrestovati. V naslednjih le- tih pa bo potrebno čimprej zamenjati zastarelo opremo in uvajati nove proizvodne programe,« je zaključil An- ton Jelenko. S. SROT NOVA TOVARNA V BIOGRADU MAČKAODMORJU 0€^li so Jo pred dnevom republike v novi predilnici v Biogra- du na moru, ki so jo odprli pred dnevom repubUke, bo- do letno proizvedli 1500 ton preje, kar bo v veliki meri pripomoglo k temu, da bo to- varna v Preboldu dobro oskrbljena s tem materia- lom, ki dela preglavice zara- di zastojev oziroma pomanj- kanja tudi drugim sorodnim organizacijam. Vrednost naložbe je 218 milijonov dinarjev. Dobrih sto milijonov dinarjev je pri- spevala tekstilna tovarna Prebold, ostali denar pa re- publiški rezervni sklad ter rezervni sklad žalske občine, sklad za nerazvite SR Hrvat- ske, Ljubljanska banka Splošna banka Celje, EMP Ljubljana in Ingrad Celje. Predilnica v Biogradu na moru meri 5470 kvadratnih metrov, 570 kvadratnih me- trov površine pa je namenje- no obratu konfekcije, ki bo proizvajal izključno za izvoz. V novi tovarni je zaposlenih 150 delavcev, kasneje pa bo- do zaposlili še okrog 100 de- lavcev v konfekcijskem obratu. Zanimiv je tudi podatek, da je Ingrad zgradil tovarno v šestih mesecih. V kratkem se bodo delavci TT Prebold na referendumu odločali z^ sanacijo in integracijo z de- lovno organizacijo trikotaže in pozamentarije Biokovka in Zagvozde v občini Imot- ski ter o organiziranju nove temeljne organizacije za proizvodnjo tekstilnih stro- jev in za ustanovitev razvoj- no-raziskovalnega inštituta. _ DARKO NARAGLAV RESOLUCIJA 83 V LIBELI POMETAJO PRED PRAGOM Povečanje proizvodnje, izvoza, manj stroškov Srednjeročni program raz- voja Libele v nobeni od svo- jih dimenzij po vsebini ne odstopa od meril resolucije, ob tem pa je vsem v tovarni jasno še nekaj, namreč to, da bodo morali najprej temelji- to pomesti pred svojim pra| gom. Po besedah Toneta Rozmana, glavnega direktor- ja Libele, bo to potrebno sto- riti na štirih osnovnih po- dročjih. Prvo je področje proizvodnje, katere obseg morajo nujno povečati, ob tem pa izboljšati tudi struk- turo proizvodov. Nadaljnji korak bo potrebno storiti pri zniževanju vseh vrst stro- škov, poudarek pa dati izko- riščenosti zmogljivosti. Med najpomembnejšimi naloga- mi je tudi pospeševanje izvo- za zaradi lastnih in širših družbenih potreb, nenazad- nje pa je tu še raziskovalno razvojno delo in inventivna dejavnost, čemur mora biti posvečena še posebna skrb, saj si v Libeli prizadevajo, da bi z novimi izdelki prišli hi- treje v proizvodnjo in na trži- šče. Kakor pravijo sami, pro- gram ukrepov za učinkovi- tejše gospodarjenje, ki so ga pripravili, verjetno ni idea- len, je pa odraz ambicij, ra- zmer, možnosti in želja. Izha- jajoč iz resolucijskih priza- devanj, so načrte postavili še vedno smeleje, kot bi iz vseh napovedi bilo pričakovati. Preprosto zaradi tega, ker vedo, da brez boljših rezulta- tov poslovanja in brez ure- sničitve štirih osnovnih usmeritev v prihodnjem le- tu, ne bi mogli več računati na pozitivni poslovni rezul- tat. Tudi pri kadrovski politiki bodo skušali doseči resolu- cijsko stopnjo rasti, s tem v zvezi izboljšati tudi kadrov- sko strukturo. Ze sedaj na tem področju zmanjšujejo pogodbena dela, ki jih je že tako malo, redno upokojuje- jo vse delavce, ki so izpolnili pogoje za odhod v pokoj. Ve- lik poudarek dajejo izobraže- vanju in štipendiranju, saj bi radi vse štipendiste, ki kon- čajo šolanje, tudi zaposlili. Programe aktivnosti za učinkovitejše gospodarjenje, za izboljšanje izvoza, za var- čevanje z energijo in druge, so v Libeli pripravili z name^ nom, da se bolje organizirani spopadejo s subjektivnimi slabostmi, ki bi lahko vpliva- le na nadaljnji razvoj tovar- ne. Porazdelili so bremena odgovornosti, določili nosil- ce nalog in jasno je, da ima pri uresničitvi teh nalog po- membno vlogo prav vsak de- lavec, vendar pa je uresniči- tev planiranih nalog odvisna tudi od oskrbe z reproduk- cijskim materialom, od bolj- še sortiranosti materiala, oskrbe z energijo in tudi od cen, kajti kljub zamrznitvi, cene nekaterim vrstam ma- teriala še vedno naraščajo. RADO PANTELK^ §t. 48 - 9. december 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 CESTA JANKOVA - MALE DOLE Krajani Vojnika so v soboto odprli dolgo pričakovani in prepotrebni odsek ceste Jankova - Male Dole v dolžini kilometra in pol. Na cesto so čakali skoraj deset let. Po planu krajevnega samoprispevka naj bi bila zgrajena že v letu 1981, vendar je zanjo zmanjkalo denarja. Kot pre- dnostna naloga iz komunalnega plana krajevne skupnosti, je našla svoje mesto v programu tretjega občinskega samo- prispevka in kot taka pomeni izgraditev te ceste tudi prvi objekt iz tega programa. Cesta pomeni za krajane boljšo in hitrejšo povezavo z Vojnikom, saj tod pelje šest avtobusov dnevno, med njimi en delavski in dva šolska. Na tem območju živi okoli sto družin, katerim bo cesta olajšala pot po vsakodnevnih opravkih. Za ureditev cest na območju te krajevne skupnosti je k samoprispevku predvideno 10 milijonov dinarjev. Za ome- njeni odsek so porabili 4,1 milijona, za preostali denar pa bodo že v prvi polovici prihodnjega leta pričeli z izgradnjo odseka Jankova-Rove v dolžini kilometra in pol ter 120 m odseka pri Dobovičnik. CELJE: PRESKRBA ŠE ŠEPA Občinski svet ZSS v Celju je v skladu z zahtevo, ki je bila dana na sestanku aktiva predsednikov konferenc OO ZS, zahteval od službe Marketing v sozdu Merx p>oročilo o stanju v preskrbi v celjski občini. Poročilo povzemamo po Informacijah Občin- skega sveta ZSS: - pšenične moke je dovolj, zato ni bojazni, da bi primanjko- valo različnih vrst kruha; - sladkorja je dovolj in ni bojazni, da bi ga primanjkovalo; - jedilnega olja, mešanega olja in bučnega olja je trenutno dovolj. Prodaja jedilnega olja je omejena zgolj z zamenjavo steklenic; - margarine bo tudi v bodoče primanjkovalo predvsem zaradi pomanjkanja surovin iz uvoza ter zaradi nezadostnih količin domačega surovega olja; - ponudba čajnega masla in mlečnih proizvodov je razme- roma dobra in pričakujejo, da se bo konca leta še izboljšala; - kave bo zaradi pomanjkanja deviz tudi v bodoče primanjko- valo, a prizadevajo si, da bi pred novoletnimi prazniki le zagoto- vili določene količine; - motnje pri oskrbi s svežim mesom naj bi po pričakovanju odpravil dogovor, ki ga ravnokar sklepajo v Sloveniji in ki naj bi zagotovil potrebna sredstva za pokrivanje negativnih razlik v ceni. Ker bo dogovor kmalu sklenjen, je pričakovati, da se bo ponudba svežega mesa že do konca meseca izboljšala; - še vedno je pričakovati nezadovoljivo oskrbo z mesnimi konzervami, saj primanjkuje bele pločevine, iz katere je emba- laža; - oskrba s pralnimi praški še vedno ni zadovoljiva, a pričako- vati je, da bo republiški komite za tržišče in splošne gospodar- ske zadeve sprostil preko zavoda SRS za rezerve ustrezne koli- čine prabiih prsiškov iz republiških tržnih rezerv. ŠMARJE: PRALNIH PRAŠKOV VSEM ENAKO v občini Šmarje pri Jelšah, podobno kot drugod, ugotavljajo globoke vrzeli v oskrbi prebivalcev, posebej s plinom, premo- gom in gorivi, pa tudi s pralnimi praški in nekaterimi drugimi artikli. Čeravno so z uvedbo spiskov gospodinjstev pri delitvi pralnih praškov in z razdeljevanjem številk pri oskrbi s plinom zajezili stihijo pri nakupu teh dveh artiklov in zagotovili njuno pravičnejšo delitev, pa se v šmarski občini zavedajo, da bi bUo mogoče za boljšo oskrbo še marsikaj storiti. Hkrati izrekajo tudi očitek ustreznim republiškim organom, ki so pripomogli, da je bila preskrba tu in tam še slabša, kot bi lahko bila. Kot primer navajajo pralne praške, za katere je bilo rečeno, da jih bo iz republiških rezerv zagotovljenih po dva in pol kilograma na prebivalca, v šmarski občini pa je bUo praška komajda za kilo- gram in pol na prebivalca. Naj se v bodoče torej stori vse, terjajo v Šmarju, da bodo artikli, posebej deficitarni, enakomerno po- razdeljeni povsod po Sloveniji. DS ZAKAJ SPREMENJENI KADROVSKI NORMATIVI V ZDRAVSTVU Ocena, da so sedanji kadrovski nor- mativi v zdravstvu prenapeti zlasti gle- de na omejevanje rasti sredstev skup- ne porabe in zaostrenih ukrepov pri novih zaposlitvah, je v Sloveniji dokaj enotna. Kaže pa, da bo kljub repubh- škim okvirom zmanjševanje normati- vov na posameznih območjih različno. Za območje Medobčinske zdravstvene skupnosti Celje so že pripravili spre- menjene kadrovske normative v okvi- ru osnutka dodatka k samoupravne- mu sporazumu o temeljih plana te skupnosti za obdobje 1981-1985 v letih 1983-1985. Pobudo za spreminjanje kadrovskih normativov je sprejela že lani Skupšči- na Zdravstvene skupnosti Slovenije, ko je sprejela vrsto vsebinskih stabili- zacijskih ukrepov za področje zdrav- stvenih dejavnosti. Z zmanjšanjem ka- drovskih normativov žele vzpodbuditi zdravstvene organizacije k izboljšanju organis^cije dela - da bi brez pretira- nega naraščanja števila zaposlenih opravile enako ali še več dela. Norma- tivi so spremenjeni različno, žal v naj- večji meri odvisno od dosedanjega sta- nja in zagnanosti posameznih delov zdravstvene službe. Ti normativi so orientacija za zaposlovanje zdravstve- nih delavcev in predstavljajo gornjo mejo zaposlovanja v zdravstvu. Seve- da pa bodo vsako leto lahko zaposlUi le toliko zdravstvenih in ostalih delav- cev, kolikor bo dopuščala dogovorjena zaposlitvena bilanca v občini Celje (za bolnišnično, specialistično in dejav- nost socialne medicine in higiene)... Ob zmanjševanju kadrovskih nor- mativov pa se boje, da (če bo to seglo predaleč in v Celju menda bo) ne bo mogoče zagotavljati enake kvalitete zdravstvenega varstva na celjskem ob- močju kot na drugih območjih. Koliko bodo nonnative zmanjšali v drugih re- gijah zaenkrat še ni povsem znano, saj so povsod še v pripravah. Gotovo bo primerjava zanimiva. Ob tem pa se pojavlja tudi še naprej vprašanji realnosti normativov, saj ti služijo tudi kot orientacija za svobo- dno menjavo dela, torej za sredstva, ki jih namenjamo za izvajanje zdravstve- nega varstva posameznim delom zdravstvene službe. Interes po čimviš- jih normativih je torej prisoten. Sicer pa bodo o njih lahko svoje mnenje povedali še tako v zdravstvenih te- meljnih organizacijah kot tudi po po- sameznih občinah. Pretirano zoževa- nje pa zaradi širokih, zakonsko določe- nih pravic, ki jih vsi imeimo iz zdrav- stvenega varstva, tako ne bo mogoče. MBP VSAJ DREVO Z LESNIKAMI! Misli ob izteku meseca hoja proti alko- holizmu so črne, le sem pa tja brli kakš- na lučka v temi. Pred prihližno desetimi leti smo v Ce- lju in kasneje tudi v njegovem ohmočju zelo uspešno zasadili drevo, zdravo v ko- reninah in brstje je poganjalo uspešno. To je bilo drevo boja proti alkoholizmu, ki so ga gojili posamezni entuziasti - strokovnjaki, njim pa se je pridružila kmalu množica tistih, ki so bistrih glav začenjali novo življenje. Združevali so se v klube, tako v delovnih organizacijah, kot tudi v krajevnih skupnostih. Nastalo je množično gibanje, ki je imeJo en sam cilj - borbo proti alkoholizmu, ki hromi našo družbo in vsako leto je odstotek invalidnosti, ki ga ta pojav povzroča, večji. Po letu 1976 pa je vse to delo, pogojeno z idealizmonf, odrekanjem, začelo hro- meti. Klubi kot društva so na papirju prenehali obstajati, ponekod, kjer niso bile korenine močne, pa so celo izumrli. Le nekaj jih lahko še zabeležimo v Celju, nekaj na območju, o nekdanji množično- sti pa ni več sledu. Zakaj? Čisto preprosto! Krošnjo, ki je bila že močno razvejana, so odsekali strokovnjaki - alkohologi, ki so s svojimi različnimi doktrinami vnesli zmedo v že utečeno kolesje kolovoza boja proti alko- holizmu. Med terapevti, med zdravljeni- mi alkoholiki, je prišlo do zmede, katere škoda je še danes neizmerljiva. Alkoho- logi v Jugoslaviji in v Sloveniji glede zdravljenja alkoholikov še danes niso enotnega mnenja. Vsak po svoje, pred- vsem pa po svoji vesti se trudijo, da dela- jo dobro. A ko to pravijo, je zdraviien alkoholik več ali manj prepuščen sebi, če slučajno nima sreče, da dela v taki delovni organizaciji, kjer klub še obstoja ali pa je v porajanju. Eden takih je v Celju, v Cinkarni. Dela pridno, kljub temu, da uradno ni regi- striran, vendar je vanj vključen zdrav- nik, socialna delavka in zdravljeni alko- holiki. Sami so začutili potrebo po zdru- ževanju in medsebojni pomoči, čeprav bi potrebovali tudi strokovno. S tem pa smo že pri srčiki problema - pri stro- kovni pomoči, ki bi jo moral nuditi di- spanzer, ki pa ga v Celju ni, čeprav se poraja in prestaja porodne krče že ne- kaj let. Ves ta čas za to ni bilo potrebne- ga denarja, saj zdravstvena skupnost ni v te namene dala nobenega dinarja. Di- spanzer naj bi bil tisti center, iz katerega bi se s strokovno pomočjo napajali vsi klubi in tudi od tu naj bi stekla organiza- cija, ki naj bi bila vsaj na takšni ravni kot pred leti. Mislimo, da je strokovna doktrina celj- skih alkohologov prava, 7.ato je odveč čakati na republiško stališče komiteja za zdravstvo, ki tudi v 7.adnjem času na tem področju kaj malo dela. Potrebna pa je prava organiziranost, s to pa naj se izka- že koordinacijski odbor za odpravo alko- holizma in narkomanije pri občinski konferenci socialistične zveze v Celju, ki je letos ponovno dal pobudo za ustanovi- tev prepotrebnega dispanzerja v Celju. Pobuda že - zraven pa še delo, da bo drevo, ki je bOo tako uspešno za.sajeno pred leti, ozelenelo in dalo v.saj lesnike, če že sortnih sadov ne. Pa se je vredno potruditi za slednje! ZPENKA STOPAR VSPOMINi BIL JE UGLEDEN ČASNIKAR čas hitro beži, saj se zdi, da smo ga včeraj sprejeli v ure- dništvu. V soboto, 4. decem- bra, pa je minilo leto dni, od- kar je umrl v 82. letu starosti. RADO PEČNIK je bil in bo ostal svetal lik časnikarja, ki je vedel, kako mora pisati in obravnavati družbena vpraša- nja, da bo koristil delovenemu človeku. Njegovo delo je zapi- sano z velikimi črkami zlasti v zgodovino celjskega časnikar- stva. Dobrih trinajst let, vse do prihoda okupatorja 1941. leta, je bil odgovorni urednik celj- ske Nove dobe. Okupator ga je pregnal. Kot izgnanec je prišel v Srbijo, kjer je takoj po vojni znova prijel za pero in ostal v našem glavnem mestu vse do smrti. Cika Rade, kot so ga imeno- vali v uredništvih, kjer je delal, je bil tudi izvrsten pianist in ne nazadnje ne gre prezreti dej- stva, da je spodbujal tudi svojo soprogo, prof. Vido Županski, da se je z veliko vnemo loteva- la prevodov slovenskih avtor- jev kot Bevka, Ingoliča, MiU- činskega, Cankarja in drugih. Pred dobrim letom je umrl človek, časnikar, Celjan, ki ga je odlikovala poštenost, delav- nost in ki je zlasti s svojim ča- snikarskim delom negoval na- še največje bogastvo, bratstvo in enotnost. M.BOZIC tednikov Intervju ŽIVUENJE JE SPLET ŽALOSTNIH IN VESELIH TRENUTKOV Preprost možakar je Eh-ago Kumer. Preprost, kot so tudi njegove številne zgodbe o ljudeh in dogodkih iz Savinj- ske doline. V njih se prepleta toplina z ljubeznijo do sočlo- veka in do najdražje doline. Ljubi to dolino zelenega zla- ta in njene ljudi in ti mu to ljubezen vračajo. Na tisoče načinov. Najlepši in Dragu najbolj pri srcu pa je ta, ko ve, da njegove zgodbe bero v zimskih večerih v toplo za- kurjenih kmečkih sobicah in ko sliši kakšnega kmečkega gospodarja, ki pravi: »Ta pa je zadel naše življenje, pro- bleme, navade in naša hote- nja.« Drago Kumer. Savinjski pisatelj. Njegove tople se- stavke lahko prebiramo v domala vseh slovenskih ča- snikih in revijah in jih poslu- šamo v radiu. Kdaj sploh je začel s tem? D. Kumer: »To je bilo takoj po končani vojni. Prvi pri- spevek sem leta 1945 poslal v takratno Ljudsko pravico. Samo podpisal sem. se pod sestavek, ki je govoril o udarniškem delu krajanov Sešč pri urejanju vodovoda. Na naslov sem čisto pozabil. Cez nekaj mesecev so me le našM in mi poslali honorar. Sestavek so kasneje ponati- snili tudi v Kmečkem glasu. Sploh pa moram povedati, da so bili takrat honorarji so- razmerno visoki. In redno so prihajali.« Draga Kumra je zanimivo tudi poslušati. Pripoveduje o tistih časih, ki so bili kljub vsemu hudemu vendarle le- pi. Spominja se dni, ki jih je preživel pri materi v neki zi- danici nad Matkami. Potem ga je pot zanesla v svet. V tekstilni tovarni v Preboldu so začutili, da bi bilo fanta škoda, če se ne bi šolal. In se je. Ni pa se odločil za tekstil, pač pa je šel v gimnazijo in pristal je med učitelji. Danes je vodja podružnične šole v Gotovljah. Gledam tega Ku- mra in premišljam, koliko dobrega in lepega je napisal o Savinjski dolini. Omenim mu, da je v vseh zgodbicah čutiti nekakšno trpkost in žalost. D. Kumer: »Saj je res tako! Mladost je bila težka. Preživ- ljali so me tuji ljudje. Pri keikšnih šestih sem bil. Ne, niso bili vsi slabi, pa vendar- le sem že takrat občutil mno- go krivico. Videl sem revšči- no. Prekleta sociala, še da- nes mi hodi napoti. Ne mo- rem in ne morem se potegni- ti iz nje. V šoli pa kot zana- lašč dolga leta vidim še to in ono. Ampak, napisal sem tu- di mnogo veselih stvari. Takšne igrice, da so se otroci smejali iz vsega srca. O ja, tudi vesel sem rad. Pa še ka- ko! Takšno je življenje: vese- lo in žalostno in takšno tudi opisujem v svojih delih.«- Potem mi Drago našteva, kaj vse je že napisal. Serijo trideset oddaj Se pomnite to- variši. Teme iz NOB so mu vzele ogromno časa. Vse zgodbe so nastale po priče- vanjih borcev in kmetov. Črtic je napi.sal nekaj sto, precej enodejank in knjigo Karlekove prigode. Za to de- lo bi skorajda dobil Levsti- kovo nagrado, pa je ni, ker je bila to šele prva knjiga, ki jo je napisal. »Žal tudi zadnja,« doda Drago Kumer in potem ne- nadoma pove, da sam s seboj ni zadovoljen. »Napisati bi moral večje zadeve in se v njih tudi bolj poglabljati. Saj mi izrekajo pohvale, pa sam vem, da bi se moral drugače usmeriti. Sedaj me Niko Grafenauer nagovarja, naj iz- dam knjigo črtic. Ne vem, kako bo s tem, skoraj niče- sar, kar sem napisal in kar je bilo objavljeno, nimam arhi- viranega. To je škoda. Tega se zavedam šele zdaj.« Drago Kumer se razvna- me, ko začne pripovedovati o svojih načrtih. Za gotovelj- sko prosvetno društvo bo napisal pravljično igrico v sedmih prizorih. Kmečki glas ga je zaprosil za serijo zgodb o kmečkem življenju in nekaj pripravlja za Novi tednik. Poslušam Draga Kumra, gledam v njegove žalostne oči in premišljujem o njego- vi dobri volji. Pravi, da mu malce nagaja zdravje. »Ce bi bil zdrav, bi napisal še več. Nikdar več se ne bo zgodilo, da bi eno samo nedeljo imel na ljubljanskem radiu dve svoji oddaji in dve tudi na celjskem radiu. Takrat so se skoraj že norčt;vali iz mene.« Naj bo tako ali drugače. Drago Kumer je Savinjsko dolino in njene ljudi spravil na papir in predstavil tudi drugim v Sloveniji in kdor zna ceniti tisoče in tisoče na- pisanih vrstic o žalski občini, ta prav gotovo izjemno ceni in spoštuje tudi Draga Ku- mra. JANEZ VEDENIK POSVET OIZVEDENIŠTVU Na osnovi sklepa Sveta občin celjskega območja so se sestali predstavniki pravosodja in Razvojnega centra, se- stanka pa sta se udeležila tudi Jože Veber, predsednik med- občinskega sveta SZDL, in Edi Stepišnik, predsednik celj- ske občinske skupščine. Na sestanku so ugotovili, da je služba do sedaj sicer dose- gla vsa predvidevanja glede kvalitete dela oziroma strokov- nosti izvedeniških mnenj, prišlo je le do zamude pri zaposlo- vanju novih strokovnjakov. Zato so sklenili, da je potrebno čimprej zaposliti strokovnjaka s področja gradbeništva in prometa, kasneje pa še enega finančnega izvedenca. Ra- zmišljajo tudi o izvedencu za ekološka vprašanja. Cena posameznih izvederviških mnenj je usklajena ozi- roma dogovorjena med pravosodjem in Razvojnim centrom, postavlja se le vprašanje njene notranje strukture. S.S. 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 9. december 1982 CEUE: USMERJENO IZOBRAŽEVANJE DOBER ZADETEK REFORME Ckfspodarski ukrepi niso prizanesii šoistvu Srednješolska reforma v mreži šol na Celjskem je odraz pravočasnih priprav, sprotnega reševanja poraja- jočih se, marsikdaj tudi ne- predvidenih problemov in nenazadnje prizadevnosti vseh, ki so bUi nep>osredni nosilci in izvajalci nalog. Kljub- uspešnemu startu v usmerjeno izobraževanje, ostajajo odprta nekatera vprjišanja, ki jih bo potrebno dogovoriti v naslednjih me- secih. Predvsem zadevajo samoupravno organiziranost šol, kadrovske probleme, proizvodiKj delo in delovno prakso. Po drugi strani pa re- formo otežujejo sprejeti go- spodarski ukrepi, ki niso pri- zanesli šolstvu kljub temu, da spada vzgojnoizobraže- valna dejavnost med pre- dnostne naloge našega ra- zvoja. Najbolj bo to čutiti pri zagotavljanju ustreznega šte- vila učilnic in opremljenosti teh ter ostalih spremljajočih prostorov. IZDELALO JE ČEZ 90% UČENCEV Učni tispeh prvega letnika usmerjenega izobraževanja je bn, sodeč po številu učen- cev, ki so raCTed izdelali, do- ber. Izdelalo je 2.546 učencev ali 92,2%. Razreda ni izdelalo 223 učencev. Med letom je prenehalo obiskovati pouk 97 učencev, 43 pa se jih je preusmerilo. Iz analize učne- ga uspeha je razvidno, da so bili najbolj uspešni učenci, ki so vpisali smeri s področja zdravstvenega varstva, nara- voslovno-matematične, agroživilstva in gradbeniš- tva. Gledano v odstotkih pa je bil največji osip na elektro usmeritvi (22,6%), na usme- ritvi promet in zveze (20%) ter na družboslovju (16,3%). Učni uspehi kažejo, da so šole učinkovito opravile svo- jo nalogo v prvem letu refor- me, ob tem pa tako učitelji kot učenci opozarjajo na ne- katere probleme, med kate- rimi izstopa zlasti preveliko število ur na teden in preob- sežni učni načrti, kar lahko močno omeji vzgojno delo v šolah. Preveliko število učencev v oddelkih in pre- majhna usposobljenost uči- teljev za nove naloge in pro- grame pa otežuje diferencia- cijo in individualizaeijo pouka. VPRAŠANJE INVESTICIJ - ODPRTO Prehod na usmerjeno izo- braževanje je postavil tudi nekatere nove zahteve glede funkcionalnosti in opremlje- nosti šolskega prostora. Z dograditvijo Tehniške šole, z izgradnjo 1. faze Srednje šole Boris Kidrič, ter z nekateri- mi adaptacijami je mreža šol pridobila 34 učilnic. Ostaja pa odprto vprašanje nadalj- nje dograditve srednje šole Boris Kidrič. Sprejeti ukrepi za omejevanje vlaganj pa so popolnoma onemogočili pri- četek gradnje Srednje zdrav- stvene šole in specializiranih učilnic na srednji pedagoški šoli. Primanjkuje tudi telo- vadnega prostora in učenci štirih šol telovadijo v izposo- jenih prostorih. ŽENSKA MLADINA V ŽENSKE POKLICE Kljub dobro pripravljeni in izpeljani akciji usmerjanja in preusmerjanja tako ob pričetku prvega leta srednje- šolske reforme kot ob vpisu v letošnje prve letnike, je ja- sno, da ne bo mogoče kmalu preseči problemov, ki jih po- raja tradicionalna miselnost o ženskih in moških pokli- cih. Ce se ženska mladina ne bo pričela usmerjati v pokli- ce, ki ostajajo nezasedeni (metalurgija, gradbeništvo, kmetijstvo) se bo nadaljeval prevelik naval žensk na tra- dicionalne usmeritve (peda- goška, zdravstvena, trgov- ska), ki so povrh še suficitar- ne, kar v končni fazi pomeni brezposelnost. Letos se je v pi-ve letnike vpisalo 2575 učencev. Vpi- snih mest je bilo dovolj za vse, ki so želeli po osnovni šoli nadaljevati izobraževa- nje. Ob tem ne gre zanemar- jati dejstva, da se obseg vpi- sa ter programi prilagajajo izkazanim kadrovskim, po- trebam združenega dela. Kljub temu v občini ocenju- jejo, da mreža ni popoln odraz kadrovskih potreb, saj temeljne samoupravne orga- nizacije in skupnosti ne na- črtujejo svojih izobraževal- nih in kadrovskih potreb. Tudi v bodoče bo potrebno premagovati »elitizem«, ki se je z gimnazije prenesel na druge šole in usmeritve, kar povzroča premajhen interes za izobraževanje na nižji stopnji in za skrajšane pro- grame. VVE SLOV. KONJICE: KRŠITELJEV NI! Čeprav je bUo v polletju v konjiški občini kar precej te- meljnih organizacij, ki so iz- plačale višje osebne dohod- ke, kot je to dovoljeval druž- beni dogovor, je po dvetih mesecih drugače. V vseh okoljih so namreč izplačali osebne dohodke v sldadu z dogovorom v občini, po ka- terem bodo vsi kršitelji oseb- ne dohodke uskladili z druž- benim dogovorom do konca tega leta. POENOrm POGLEDE IN OCENE NEPRA VICE- NA VADE IN RAZVADE! PIŠE BOJAN VOLK BOLEZENSKI IZOSTANKI Že nekaj časa v zdravstvenem var- stvu »pritiskamo« na zdravstvene de- lavce naj vendarle znižajo bolezenske izostanke. Ti so na celjskem območju letos kar močno prek 6%, torej tudi preko poprečne ravni v Sloveniji. Zad- nja leta uporno zapisujemo v akcijske programe (partijske, sindikalne, de^. lovne), da »bomo bolazenske izostan- ke (v letu temintem) znižali«, a nam prav v tem obdobju najbolj naraščajo. Zatekamo se h golim deklaracijam, potem pa ob letu ugotavljamo, da se ni nič spremenilo na bolje. Te razmere (ne le te) dajejo vtis naše nemoči. Tako gledanje (pristop) na urejanje stvari ne pelje drugam, kot da bi zmanjšali (uki- nili) porabo, denimo benzina tako, da zaprenru) vse stike z zunanjim trgom, dorr« pa iz prometa vzamemo vse izvore naftne porabe. Ce se že zateka- mo h kakšnim prispodobam, potem za zdra\^stvo velja: najcenejša je zdrav- st\'ena dejavnost takrat, ko je organizi- rana, a je njena aktivnost zgolj preven- tivna. Vsa stvar pa v praksi seveda ni tako preprosta kot se zdi na papirju. Bole- zenski izostanki so posledica (ne vzrok!) nečesa, to »nekaj« je (recimo bolj splošno) spremenjeno stanje pri človeku. Bolnik prihaja k zdravniku praviloma šele tedaj, ko pri njem na- stopijo spremembe zdravstvenega sta- nja. Na vzroke tega stanja pa vpliva družbeno okolje in tudi bolnikovo (ob- čanov©) osebno ravnanje. V družbe- nem okolju ne manjka teh vplivov: ozračje, tehnologija dela in delovni po- goji, nedisciplina v prometu, nespo- žtovanje sanitarnih ukrepov itd. Tem številnim, praviloma objektivnim vpli- vom, se pridružuje še človek s svojimi navadami in razvadami, načinom živ- ljenja, kakršnega pač živi. Prihaja k zdravniku na zdravljenje in terapijo, največkrat ne po »opravičilo nekaj dnevne TKisotnosti z dela«. To odsot- nost določa zdravnik zavoljo zagotovi- tve celovitega zdravljenja. Najbolj mo- remo znižati bolniški stalež (in izbolj- šati zdravstveno stanje prebivalstva) z delovanjem vseh osebkov na odstra- njevanje kvarnih vplivov (družbenih in osebnih). Pri tem lahko zdravstvena služila dvakrat pripomore: v sodelova- nju z drugimi strokovnjaki pri ureja- nju zdravih pogojev dela in življenja pa tudi z učinkovito diagnostiko in te- rapijo. Tu so zanesljivo še velike neiz- korišč«ie rezerve, a so potrebna tudi velika sredstva (naložbe v tehnologijo, v zdrave delovne in življenjske pogo- je). Med zdravstvenimi delavci se krepi zavest o nujnosti povratne (vzročne)' odgovornosti za njihove odločitve v procesu zdravljenja na porabo družbe- nih sredstev, porajajo se tudi že ra- zmišljanja kako povezati to soodvi- snost. Družba bi zato morala pred- vsem spodbujati uvajanje rešitev, ki peljejo k objektivizaciji zdravljenja (doktrinamo, ekonomsko) vključno z gibanjem bolniškega staleža. STROKOVNE SLUŽBE SIS Dlje časa govorimo že tudi o tem, da so se strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti kmalu po njihovi ustanovitvi močno razrastle, včasih s prizvokom, da to huje draži skupno porabo. Kaj dlje od te podmene nismo prišli. Nimamo na voljo podatkov za oceno, a končno problem sploh ni zgolj v tem. Ne moremo zanikati, da nam je strokovna služba za resnično uveljavitev svobodne menjave dela potrebna. Nasprotno! Problem tiči v tem, da strokovne službe še niso uspo- sobljene za svojo novo funkcijo. Ce so pri tem še kadrovsko številčne, je to seveda dvojna škoda. Praksa in meto- de v delovanju samoupravnega meha- nizma (institucionalnega) kažejo na to, da tudi celjske strokovne službe SIS niso prilagojene hitrejšemu uvajanju svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti. Izkušnje slejko- prej potrjujejo, da trpi temeljna kom- ponenta funkcije strokovTiih služb: analize, ocene, rešitve, ponujeni pred- logi. Ne, pripravljenega gradiva za de- legatsko sporazumevanje ni premalo (preveč ga je!), a je vsebinsko priprav- ljeno tako, da vnaprej onemogoča uve- ljavljanje svobodne menjave dela. Tu- di v tem je del vzrokov, da svobodna menjava dela še vedno »plava v vodah proračunskega financiranja« družbe- nih dejavnosti. V razmerah zaostrenih pogojev gospodarjenja, posebej še za- to, ker v teh razmerah mislimo zgolj na restriktivno ukrepanje, pride to še bolj na površje. Prav zdaj bi najbolj potre- bovali analitsko usmerjeno, pogloblje- no, razmišljajočo (kreativno) strokov- no službo, ki bi se znala potruditi (vča- sih pa tudi hotela) in ponuditi rešitve za hitrejše (premagovanje zdajšnjih te- žav in) uveljavljanje menjave dela. Ne preseneča, da capljamo na mestu, kaj- ti, ni se mogoče znebiti vtisa, da so vse samoupravne in družbene sile porinje- ne v razdeljevanje (vedno manjših) de- narnih sredstev. Z drugimi besedami: ostali (ali pa celo zastali) smo na poti proračunskega financiranja in zgolj le tega, čeprav je financiranje le ena komponent svobodne menjave dela. Praksa po uveljavitvi zakona o združe- nem delu ne daje bogvekakšnega pozi- tivnega salda, če pa odmislimo širšo obveščenost o družbenih problemih in pripravljenost ljudi, da si prizadevajo »krojiti skupne interese« potem niti pozitivnega salda ni. Seveda pa bi bilo skrajno krivično, če bi odgovornost za te razmere naprti- li izključno strokovnim službam SIS. V procesu podiranja administrativno- operativne države po letu 1950 (t.im. deetatizacija) smo se sicer nenehno ukvarjali z izenačevanjem gospodar- skih in družbenih dejavnosti, pri če- mer je bila konstanta političnih izho- dišč vselej, da morajo vse kreativne dejavnosti poslovati v bistvu na enak način - torej samoupravno. To je bilo sicer enostavneje zapisati, kot doseči. Temeljna ovira za ta načrtovani dose- žek je vselej bila financiranje, ker ta področja ne ustvarjajo lastnih dohod- kov, ali vsaj v pretežni meri ne. Čudno zato ni, da to vprašanje ni bilo zadovo- ljivo rešeno niti do današnjega dne pa tudi - zdi se že tako, v bližnji priho- dnosti ne bo. Tembolj pa se zato kaže potreba, da se strokovne službe SIS - predvsem in prav 2:aradi teh objektivnih ovir - »pre- levijo« v funkcijo, ki jim gre. Preseli- tev več strokovnih služb pod eno stre- ho še ne pomeni kaj prida (razen ev. manjših prihrankov na stroških vzdr- ževanja prostorov), če v organizaciji ne pride do vsebinskih sprememb. Glede vsebine pa vsekakor ne bi smeli misliti le na smotrno administrativno poslo- vanje, marveč predvsem: koliko in ka- ko hitro opravljajo svojo funkcijo or- ganiziranja in izdelave analiz stanja, strokovnega spremljanja, preverjanja, predlaganja rešitev, sodelovanja z or- ganizacijami združenega dela s po- dročja družbenih dejavnosti in gospo- darstva, skratka kolikšna je kreativ- nost. Da bo sposobna ponuditi upo- rabnikom in izvajalcem (ne posamič- nim) organiziranim v asociacijah de- lavcev, delovnih ljudi in občanov reši- tve v sistemu svobodne menjave dela. Dokler ne dosežemo napredka v tem, se bomo še lep čas vrteli ob vprašanju, ali bolje rečeno, v očitkih, da porabi- mo preveč, da je neka družbena dejav- nost draga, da ima druga prhalo, da ena luksuzira, druga pa krni občanove pravice itd. (Nadaljevanje prihodnjič) V BESEDI IN SLIKI DREVESA UMIRAJO STOJE Topoli v ulici Moše Pijade v Celju so padli. Bili so del Celja 30 let. Približno tolikšna je tudi življenjska doba teh dreves, ki pa so morali pasti tudi zato, ker so s svojimi koreninami spodjedali asfalt. Čeprav se bomo težko navadili na »golo« ulico, nam naj bo v tolažbo vsaj to, da bodo topole nadomestile mlade akacije. Takšno je pač življenje. Tudi dreves. MATEJA PODJED PRAZNIK KS MEDLOG V krajevni skupnosti Medlog so letos prvič praznovali. Ob tej priložnosti so na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti najzaslužnejšim za razvoj krajevne skupnosti podelili priznanja in plakete. Priznanja so prejeli: Vinko Andolšek, Marjana Pišek, Roman Ajster, Darinka Jošt, Jelka Vovk, Ivana Zavšek in Viktor Zupane. Plakete pa so podelili: Joštovemu mlinu, Piškovi hiši in posamezni- kom: Janku Turnšku, Ivanu Grobelniku, Alojzu Kremen- šku in Ivanu Bketu. V prostorih osnovne šole Slavka Šlandra pa je bila osrednja slovesnost s kulturnim programom, kjer so sode- lovali tudi člani mladinske igralske sekcije (na sliki) pod vodstvom Darinke Joštove. MATEJA PODJED LIK SAVINJA: DELAVEC LETA 1982! To laskavo priznanje je za doseganje delovnih uspehov in uspešno izpolnjevanje samoupravnih ter družbeno-po- litičnih nadog prejel ob letošnjem Dnevu republike JOŽE KRAJNC, na sliki, delavec v TOZD Furnirnica LIK Savi- nja. V LIK Savinja so istočasno podelili petim delavcem še • plakete za dolgoletno uspešno in prizadevno delo na stro- kovnem, samoupravnem in družbenopolitičnem po- dročju. Dobili so jih: Marija Markovšek iz TOZD Pohištvo Celje, Franc Dimec iz TOZD Žaga, Slavko Peperko iz TOZD Furnirnica, Miran Miklavžin iz TOZD Pohištvo Šempeter in Stanko Bratina iz delovne skupnosti skupnih služb. Posebna priznanja so podelili še 22 delavcem in petim trgovskim temeljnim organizacijam v SOZD Slove- nijales. V LIK Savinja imajo tudi lepo navado, da za praznik republike medse povabijo svoje nekdanje delavce-upoko- jence. I. M. - U. M. UUBEČNA: S KRAJANOM DO GROBA V krajevni skupnosti Ljubečna do nedavnega tako kot mnogi drugi niso izvajali odloka o pogrebih. Šele n^ po- budo krajevne konference SZDL so pred kratkim v svetu krajevne skupnosti sprejeli sklep o začetku izvajanja tega odloka. Se več, umrlemu krajanu bodo izkazali vso pozor- nost. Tako bodo poleg poslovilnih besed ob grobu na sedežu krajevne skupnosti izobesili žalno zastavo in obve- stilo o datumu pokopa. Ce pa bodo svojci želeli in to tudi pravočasno sporočili vodstvu krajevne skupnosti, bo ob slovesu zapel še moški pevski zbor kulturno umetniškega društva iz Ljubečne. MILAN BRECL §t. 48-9. december 1982 NOVI TEDNIK - stran 7 AKCIJA NA CESTI BENCINA PA NE! »Bonski« ukrepi so med dragocenosti uvrstili tudi bencin. Stiridesetlitrska pot z avtomobilom je pač prekratka, še pose- bej za tiste s starimi razvadami, ki so hoteli s svojim štirikolesnikom za vsak vogal. Kaj lahko se zgodi, da voznik pre- ceni kapljice v bencinskem tanku in ostane na cesti. Z našo akcijo smo se- hoteli prepričati, če tudi v takih primerih \ še vedno velja šoferska solidarnost. I Z Matejo sva vsa premražena poskako-! vala na avtobusnem postajališču v Koš- nici in sramežljivo molela palca v zrak. Rado je s fotoaparatom prežal v zasedi za bližnjim grmovjem. Oblaki so poslali v pozdrav še nekaj mokrote in večini je bilo preveč udobno v topli notranjosti jeklenih škatel, da bi jih ganila najina iztegnjena palca. Obupana nad tako nespodbudnim za- četkom sva potem »napadla« kar in- štruktorja ZSAM Celje, ki je s šoferskim vajencem obračal »golfa« na bližnjem križišču. »Dober dan. Prosim, a lahko posodite malo bencina? Ostala sva na cesti.« »Aaa benciiin?« je zategnil inštruktor. »Ja, bencin. Samo liter, da se pricijazi- va do Laškega.« V zadregi smo bili vsi trije. Midva, ker sva prosjačila bencin; inštruktor, ker je kolebal med solidarnostjo in škrtostjo. »Vesta, v avtu imam navaden bencin, vajin hrošč pa pije superja,« se je začel izmota vati. »Nič hudega, da le pripeljeva do La- škega.« Ker mu je zmanjkalo izgovorov, se je omehčal. Odstopil bi kakšen hter benci- na, čeprav ne svojega, saj je sedel v služ- benem avtomobilu. »Pa imata cevko?« »Cevko? Ne, te pa nimava.« - Obraz se mu je spet nekoliko razjasnU, kajti kazalo je, da bo le obranil bencin. »Počakajte, grem k najbližji hiši in povprašam gospodarja po cevki.« »Ce že greste k hiši, bi lahko povpraša- li, če imajo kakšen liter mešanice. Tudi z njo bi se pripeljala do Laškega. Malo kadi, gre pa vseeno.« »Ampak prej ste podvomili, če bi šlo z navadnim bencinom, zdaj pa meša- nica.. .« Mož je še nekaj zamomljal, potem pa urno ukazal vajencu, da sta odpeljala da- lje. Precej voznikov se potem spet ni zme- nilo za najina dvignjena palca, ko se je ob našem »hrošču« le ustavila »stoenka« z mariborsko registracijo. Na sedežih se je udobno namestil starejši zakonski par. Žena, ki je sedela na sprednjem sedežu, je začela odpirati okno. Mož je odprl zad- nja vrata avtomobila. Očitna sta menila, da sva štoparja. »Dober dan. A nama lahko odstopita kakšen liter bencina? Avto nama je ob- stal s suhim tankom.« »Benciiin?« ni mogel skriti preseneče- nja mož. »Bencina pa že ne dava!« ga je prese- kala žena, ki ima očitno glavno besedo v hiši. Hitro sta zaprla okno in vrata, mož pa je pritisnil na plin kot da bežita pred kugo. Ko sva komajda še verjela, da bi lahko bUo najino prosjačenje uspešno, se je ustavila rumena »katrca«. Izstopil je sta- rejši možakar, kasneje je povedal, da je upokojenec. »Bencin? Lahko vama ga odstopim kakšen liter ali dva.« »Ga imate veliko?« »No, ja, ni ga veliko. Prej premedo, am- pak toliko, da prideta do Laškega, vama ga že odstopim.« Dotlej nevajena takšne prijaznosti ozi- roma ustrežljivosti sva preveč na široko odprla usta in buljila v moža, da je že podvomil o najinem »podstrešju«. Po- tem sva nekako le obrazložila, da je vse skupaj le akcija našega časopisa. Mož pa se je predstavil: Stanko Laznik, upokoje- nec iz Hrastnika. K sreči je Radu takrat zmanjkalo filma in imeli smo izgovor, da se odpeljemo nazaj v Celje. Ponovno oboroženi s fil- mom, smo se potem odpravili v zasedo v Prožinsko vas pred tamkajšnjo gostilno. Ker se je tank v »hrošču« še kar dobro držal, smo najprej s kuhanim vinom oskrbeU naše izsušene cisterne. Iztegnjena palca pred gostUno sta po- ] tem najprej ustavila »stoenko« z zagreb- ško registracijo. Iz šentjurske smeri so se pripeljali trije zagrebški »frajerčki«. Brez premisleka so povedali, da imajo prazen tank. Poškilil sem na armaturno ; ploščo in odkril, da debelo lažejo. Tank i je bil poln. .' Očitno so menili, da sva le štoparja. Ob treh potnikih je bilo prostora samo še za • enega. Skromno sem ugotovil, da tisti ' četrti ne bi bil jaz. ] Da bi naredila večji vtis, sva na »hro- šču« odprla vse pokrove, ki jih premore. ^ Nastal je čuden stvor, ki bo zdaj, zdaj ; poletel. Rado je postavil fotografsko za- j sedo na balkonu bližnje gostilne. Uspeh je bil takojšen. Najina žrtev je! sedela v fičku. Sploh smo ugotovili, da i tistih v večjih limuzinah ne ganemo pre-j več, čeprav smo se zaradi mraza že sami, sebi smilili. ] »Bencin? Ja veste, tudi sam ga imam^ samo toliko, da pridem do doma.« Moje nesramno oko je spet nehote po- ; škililo na števec bencinskega tanka. Mož se je v zadregi ]el opravičevati: I »Veste, do doma imam zelo daleč.« ! Lej ga vraga! Da bi mož, ki vozi avto-- mobil s celjsko registracijo, porabil do* doma kar poln tank bencina? To znese kakšnih 300 kilometrov. j Tudi naslednji voznik, ki nama jeusta-^ vil, je sedel v »fičku«. Cetinjska registra-, cija in napis »Servis Obodin«. Službeni i avto, torej. ] »Bencin bi rada?« '; »Samo toliko, da pripeljeva do Celja.« »Kakšen liter vama ga že odstopim.« »Ga imate dovolj?« sva nesrarnno vr-^ tala. .. i »Je že na rezervi, a liter ga še lahko! dam.« j »Lahko vam, ko imate službene bone,« sem bil še bolj nevljuden. »Niso službeni,« je pojasnil, »Zjutraj sem pretočil nekaj bencina iz svojca avtomobila, ker je službenih bonov pre- malo. « Potem smo se lotili pretakanja. »Cevka,« »Nimava je.« Serviser je začel iskati na zadnjem se- dežu svojega avtomobila, kjer je ležal kup cevk za pralne stroje. »Ne bo šlo, ker imajo nastavke. Mogo- če bi si kakšno sposodili?« Cevko nama je potem posodil voznik drugega avtomobila, ki se je ustavil pred gostilno. Potrebovali smo samo še pri- memo posodo. Ker nekakšni plastični pokrovi, rezervni deli za pralne stroje, niso ustrezali, smo si v gostilni sposodili prazno litrsko steklenico. Serviser je potem odprl pokrov avto- mobila, vtaknil cevko in nastavil stekle- nico. »Počakajte, bom jaz. Lahko bi spUi kakšen požirek bencina, to pa je škod- ljivo.« Ne, pustite. Bom kar sam. Imam že prakso.« Mož je že zajel sapo, ko smo mu tik pred zdajci obrazložili, da smo le v akciji. Miran Knez, se je na hitro predstavil in že hitel dalje. »Plačan sem po učinku, veste, pa se mi mudi.« Na najina iztegnjena palca se je potem ujel še en »fičko«. Voznik naju je sumlji- vo pogledal in strogo ocenjeval, če mor- da nisva prevaranta, potem pa sklenil, da nama bo odstopil liter bencina. »Imata cevko?« »Imaš cevko?« je grozeče vprašala Ma- teja. »Jaaa, nimam,« sem poklapano priz- nal. »Ti butec, ti, sem si kar mislila! Sredi ceste ti zmanjka bencina, pa še cevke nimaš! Grem kar z avtobusom. Ne, ne s tabo se že ne bom več vozila!« Mož je obupano pogledal mojo skruše- no pojavo. Kar nekam krivega se je po- čutil, ker ni imel cevke v avtomobilu. Z Matejinega jezika so še kar naprej letele strupene besede in ko sem nazad- nje še sam vzrojil, so letele ostre besede in tudi kletvice brez vsakršnega reda. Ob ostrem družinskem prepiru je mož jel viti oči. Pogledal je vstran. Za vsak pri- mer, da ne bi bU priča še kakšni »družin- ski« klofuti. To ga je odrešilo muk, zakaj zagledal je Rada s fotoaparatom. Kai- ka- men se mu je odvalil od srca, ko smo povedali, da je vse le akcija, prepirček pa zaigran. Marjan Jevšinek - kot se je predstavil - je povedal, da kmetuje v Grobelnem. Bencina sicer nima preveč, ker mora večkrat po opravkih v Šentjur in Celje. Tudi sam je že ostal s suhim tankom na Ponikvi. Ni pa imel sreče, da bi našel voznika, ki bi mu odstopil liter bencina za vožnjo do doma. V naši akciji se je torej izkazalo, da je, - kljub bencinski suši -, na cestah še ve- dno nekaj voznikov, ki so pripravljeni pomagati v takšnih kočljivih situacijah in odstopiti nekaj kapljic te dragocene tekočine. Kljub temu sva se z Matejo, ves čas, ko sva prosjačila bencin, počutila prince i i iciagcd; • :^ V akcijo .smo šli s precej praznim tan- kom v hrošču. Urednik nas je odpravil brez bonov. »Ce bi hotel kdo preverjati na števcu, ali je tank res prazen,« je »bistroumno« razložil. Nekaj ulic pred redakcijo je »Hrošč«, nezadovoljen, ker smo ga peljali žejnega mimo vseh bencinskih črpalk, začel stavkati. Spogledali smo se, potem pa hitro izstopUi in začeli - potiskati. Ne, bencina pa že ne bomo več beračili! MATEJA PODJED SRECKO SROT Foto: RADO PANTELiC. Na lovu za bencinom 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 48-9. december 198: TRETJA PREMIERA V SLG CELJE IGRICA ZA OTROKE IN ODRASLE Deio Milana Del€ieve Magnetni dečeti je spretno zrežirala Helena Zaje Kako se izmotati iz tegob, ki jih krhkim ramenom prvič naloži zelo zgodnja pu- berteta? Kako preboleti prva občutja osamljenosti, odveč- nosli in žalosti? Kako se - naposled - prvič v življenju ppsta\'iti pred drugimi in, si izboriti prve točke ugleda, tako koristnega za prvo lju- bezen. V tem ranljivem ob- močju otroške psihe se z ve- liko razumevanja in igrivosti vrti igrica Milana Dekleve Magnetni deček, ki ji avtor pravi tudi »igra o privlačno- sti«. Predstava je namenjena pred\'sem otrokom, morda bo najbolj ' ugajala tistim okrog deset let, pa tudi odra- slim, ki niso udarjeni s prere- sno resnostjo, ne more biti odveč. Na zgornja vprašanja o otroških stiskah odgovarja dramatik z obilno fantazijo, ki je seveda najdragocenejša sestavina vsakega pisanja za mladino. Takole pravi: poz- nati je treba kakega privlač- nega čarovnika, ki ti pričara privlačnost, s katero privla- čiš vse, kar je privlačnosti vredno. Tako - po svojem otožnem mnenju - sprva ne- privlačni deček Netek posta- ne Magnetek in prepuščen razigranemu zmagoslavju nad svojo nesrečo privlači po vrsti bahavega pava, vi- hravega tatu, zaletavega po- licaja, ozkosrčno tovarišico učiteljico, celo strašnega strahu in... ne, zadnja dekli- ca Ljubica pa se ne pusti. Za ljubezen se bo že treba pose- bej potruditi, zanjo veljajo druge čudodelne sile. Na po- moč bo spet priskočil čaro- dej Albert in namesto mag- netne privlačnosti Netka ob- daril z mikavnostjo nerodno- sti, zadrege in zardevanja. Otroška vera v čarovnijo se mora umakniti čaru lju- bezni. Tako avtor svojo fantazij- sko igro o brezskrbnem sve- tu otroštva, kakor v svoji ne- vednosti radi rečemo, sklene z nežno mislijo, ali še bolje, z mislijo o nežjiosti. Vse to se- veda zelo nevsiljivo, brez ka- kega dvignjenega kazalca, tako sproščeno in neobreme- njeno, kot so taki tipični liki iz otroškega sveta (tat, poli- caj, strah), docela podvrženi fantazijski funkciji. Tovariši- ca, ki se je zunaj varne šole prav tako prilepila na nevar- no čarovnijo, sicer nekaj go- voriči o »usmerjanju«, a je nihče ne jemlje resno. K te- mu, kakor tudi k celotni vab- Ijivosti predstave, največ pri- pomore avtorjevo duhovito sprevračanje besednih po- menov, se pravi igriva poeti- zacija jezika. Ker je osnovna domislica po obsegu nekoliko skro- mna, si je bilo treba pomaga- ti s songi, s katerimi se na- stopajoči predstavljajo, ka- dar so na vrsti za magnetne limanice, pa tudi s plesnimi vložki (prispevek Ijojzke Žordinove); oboje predstavi ni v prid, saj vnaša vanjo ce- neno teatralno stereotipnost, čeprav na zunaj seveda pri- pomore k živahnosti in živ- žavasti dinamiki predstave. Režiserka Helena Zaje je do- gajanje na odru vodila brez vrzeli in ga obogatila s ko- mičnimi domislicami, zJasti kar zadeva večne nasprotni- ke, policaja in tatu, učiteljico in učenca. Le konec igre, ko pokloni Netek Ljubici »rožo čudotvomo« in se njegova otroškost nevarno nagne v mladeniška leta, učinkuje neizrazito in zapušča vtis ne- dokončanosti. Netek je bil Zvone Agrež, ki se je z enakim uspehom poo- tročil, kadar je šlo z.a deške vragolije in kadar za melan- holije. Jože Pristov je bil s svojim imenitnim čudodel- nim vozom čarovnik Albert. Vzvišeno s» je kot Bahavi ptič pav šopiril Igor Sancin, bil je ljubeznivo nesramen zaničevalec človeških dvo- nožcev. Najbolj sta se gotovo upehala Matjaž Arsenjuk (Tat) in Miro Podjed (Poli- caj), pa tudi pri otroški pu- bliki sta doživela največ vzpodbud. Stroga Tovarišica je bila Nada Božičeva, bolj grozna od prestrašenega Strahu, s katerim je strašil Drago Kastelic. In Ljubica - Milada Kalezičeva - je bila zapeljiva in hkrati pametna deklica, kakršnih je malo. Pri tej skromni, a prijazni predstavi so imeli prste vmes tudi dramaturg Janez Zmavc, kostumograf in sce- nograf Alojz Zorman, oboje je bilo preprosto in nevsilji- vo, lektorica Metka Cuk, glasbenik Urban Koder je prispeval kar preveč ceneno in vpadljivo muziko, z lučmi se je ukvarjala Laila Banani, igralec Miro Podjed pa je bil tudi korepetitor. PETER KOLSEK POGLED NA PLATNO TESSA ' ČISTA ŽENSKA Francosko-aiigleški film iz leta 1979. Scenarij: Roman Polanski, Gerard Brach in John Brownjohn (po romanu Thomasa Hardya: Tess D'UbervilIes). Kamera: Geoffrey Unsvvorth in Chislain CIoquet. Glasba: Phillipe Sarde. REŽIJA: ROMAN POLANSKI. Igrajo: Nasstassia Kinski, Leight Lawson, Peter Firth, idr. Romana Poianskega, slovitega poljskega filmskega ustvarjalca, ki je po prvem filmu Nož v vodi odšel v tujino, kjer živi in dela še sedaj, se drži kaj čuden sloves. Nihče mu ne odreka izjemnih umetniških kvalitet, ki jih vseskozi uveljavlja s svojim delom. A že imena se tako v zasebnem (umor Sharon Tate), kot v umetniškem življenju drži pri- zvok groze, ki je občasno sicer sarkastična (Ples vampir- jev) ali pa povsem realistična (Rozmarijin otrok. Stanova- lec, itd.). 2^to so mnogi po ogledu filma Tessa - čista ženska, ki je ekranizacija enega najpomembnejših roma- nov angleške književnosti, trdili, da se je Polanski izdal. Toda, trditev bržkone ne bi smela obveljati. Res je sicer, da gre za film lepote, postavljen v prekrasno okolje Anglije na prelomu stoletja, ko se v ruralno gospo- darstvo počasi plazi sunek industrijske revolucije. Res je tudi, da so vsi igralci, na čelu z Nasti Kinski, lepi. Res je, da kamera nenehno lovi to lepoto. Toda vse to počne v funk- ciji zgodbe, ki hoče prav skozi lepoto pokazati notranjo dinamiko, psihološki zaplet in vrenje v junakinji sami in gnus do vloge in položaja ženske v 19. stoletju. Vso zuna- njo dinamiko iz prejšnjih svojih fOmov je v Tess Roman Polanski obrnil navznoter in upodobil pretresljivo, me- stoma že kar melodramatično pripoved o ženski, ki je žrtev bolestnih očetovih prizadevanj, da bi dokazal svoje pleme- nito poreklo. Je žrtev ljubezenske sle bližnjega sorodnika. In je žrtev svoje ljubezni, ki silini navkljub ne zna opro- ščati. Film Tess - čista ženska je lep in razmeroma redko dober primer nadgradnje literature, ki je za film sicer zelo značilna, a pogostoma v škodo filma, ki običajno ne do- sega ravni hteramih predlog. To pot temu ni tako. BRANKO STAMEJCIČ MLADI GLEDALCI O PREMIERI Maja, Marko, Katja, Ksenija, Tomaž, Tina in tudi vsi njihov vrstniki iz VVZ Tončke Čečeve v Celju, ki so si skupaj s svojim vzgojiteljicami ogledali igrico o Magnetnem dečku, so bili na( igrico navdušeni. Niso se bali Strahu, občudovali so Albertov« čarovnije in če je bil tat v škripcih, so navijali zanj. Predvsem p< seveda za Netka. Ksenija Lekič, osnovna šola prve Oljske čete: »Prijetno sen se zabavala tako ob sami vsebini predstave kot ob igri igralce^ ki so nas spravljali v smeh in razmišljanje. Pesti pa sem držala z; Netka.« Simona Grabenšek, osnovna šola prve Celjske čete: »Igra j< bila zabavna in uživala sem v štrenah, ki jih je napletel Netek ! pomočjo čarodeja.« Marta Denll iz Celja: »Čeprav je bila igrica kratka, je biU zabavna. Večkrat sem se iz srca nasmejala. Strah je bil zares k\'aliteten, kakor je sam trdil. Netek pa je bil skoraj preve< občutljiv, čeprav se je tudi znal sprostiti in biti tak kot so drug fantje.« OOPIESAU SO DO USPEHA Ce smo še pred leti ugotavljali (in bili tega veseli), da je med mla- dimi v občini Celje vse več privr- žencev plesne dejavnosti, potem smo danes lahko zadovoljni (in morda še bolj), z dosežki, ki jih posamezne skupine predstavljajo doma in sirom naše ožje, pa tudi širše domovine.*Zadovoljni smo lahko zato, ker dejavnost po prvih poskusih in navdušenju ni pola- goma umirala, temveč je rastla in zrasla do meja, ki jih prvotno ni- smo niti predvideli. Pri vsem tem pa je treba upoštevati tudi vzgojni vidik v smislu vsestranske grad- nje mladega človeka. Danes delujejo v Celju številne plesne, baletne in plesnoizrazne skupine, ki pa so opažene in priz- nane drugod bolj kot pa v mestu, kjer delajo in ustvarjajo. Takšno je, na primer. Plesno gledališče •Celje, ki si le mukoma utira pot v celjskem kulturnem prostoru, v jugoslovanskem pa zanje omem- be vredna priznanja. V dvorani Cankarjevega doma, osrednjega hrama in prizorišča slovenskih kulturnih dosežkov, so se 20. in 21. novembra, na festi- valu z naslovom »Plesni dnevi 82«, med 23. slovenskimi plesni- mi skupinami, predstavile tudi tri celjske: Plesno gledahšče Celje, plesna skupina »Akt«, ki uspešno ustvarja na Pedagoškem šolskem centru v Celju in plesna skupina »Zvezdice«, ki vadi v Centru za klubsko dejavnost pri občinski konferenci ZSMS Celje. Vse tri skupine so nastopile z uspehom, nedvomno pa je priznanje za ka- kovost izraženo že v samem pova- bilu organizatorja, ki bržčas ra- zmišlja o repertoarju in o nastopa- jočih. MARJELA AGREŽ EDINOST IZ PLIBERKA V VOJNIKU Kulturno društvo v Vojniku je imelo v preteklem tednu v gosteh slovensko prosvetno društvo Edinost iz Pliberka. Njihova dramska skupina ODER 73 je gostovala z delom Alda Nicolaija »STARA GARDA«. To je bilo deseto delo, ki ga je režirala Anita Hudi, dobitnica zlate Linhartove značke. Delo STARA GARDA ^ bilo za spremembo name- njeno predvsem starejšim, ki so si dramo tudi z veseljem ogledali. BENO PODERGAJS SLOV. KONJICE: MLADI ZNAJO Na prireditvi Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, ki je bila v petek v Slovenskih Konjicah, so mladi pokazali veliko znanja in sposobnosti. To velja kar za vseh 10 sodelujočih ekip iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, osnovnih šol, gamizije v Slovenski Bistrici in ekipo Mladinske de- lovne brigade Milenko Kneževič. Ker pa nekdo mora biti najboljši, je tokrat to mesto pripadlo eldpi Osnovne organi- zacije ZSMS iz Zbelovega, -zja. njimi pa so se uvrstili mladi iz Osnovne šole Dušana Jereba in delovne organizacije Comet. Pred polno dvorano, v kateri so bili predvsem mladi, pa so svoje sposobnosti s kulturnega področja pokazali mladi Osnovne šole Dušana Jereba, Kovinarske šoleiz Zreč ter vojaki iz bistriške gamizije. MBP ŠOŠTANJ: RAZMIŠLJANJE O (NE)KULTURI Kulturne prireditve postajajo v Šoštanju prava redkost. Kulturni center Ivan Napotnik, ki zanje skrbi, je letošnjo jesen zagotovil Šoštanju le opereto Radovana Gobca »Pla- ninska roža«, pa še to ob neprimernem času (v nedeljo dopoldan). Ne le letos, kar že nekaj let v Šoštanju pogre- šamo gostovanja celjskih gledališčnikov. Prav tako ni več Ukovnih razstav, pa tudi domače delavsko prosvetno druš- tvo Svoboda ne organizira več kulturnih prireditev ali gosto- vanj in izmenjav, kot jih je še pred leti. Letošnje jesensko kulturno mrtvilo je sicer nekoliko poži- vilo Olepševalno in turistično društvo Šoštanj, ki je v poča- stitev 80-letnice svojega delovanja organiziralo celotedenski program prireditev. Nerazumljivo pa je, da v počastitev državnega praznika 29. novembra ni bilo v Šoštanju prav nobene prireditve. V Šoštanju pa deluje več pevskih zborov. Šaleški oktet. Godba na pihala, dramska sekcija in še kaj. -------- V. K« PO PREDSTAVI PLANINSKE R02E v CELJU ROŽA JE LAHKO TRD OREH Pred številnim običinstvom je bi- la v četrtek, 2. 12. 1982 ob 19.30 v celjskem gledališču izvedena ope- reta Radovana Ck)bca, Planmska roža. Uprizoritev so pripravah člani DPD SVOBODA Žalec, ob sodelo- vanju Študentskega pevskega zbo- ra Žalec, Celjskega godalnega orke- stra, članov Mladinskega pihalnega orkestra Žalec ter številnih posa- meznikov, pevcev in igralcev žal- skega območja, kot gostja pa je na- stopila še sopranistka Irena Vrem- šak-Bor, absolventka solopevskega oddelka na akademiji za glasbo v Ljubljani. Adaptacija operete, ideja scena in režija, Bogomir Veras. Ko- repeticija Irena Zakonšek. Korepe- ticija in izvedba - Franci Rizmal. Uprizarjanje operet je v žalskem kulturnem snovanju že nekakšna tradicija, katere pobudnik in usmerjevalec je bil dolga leta po- kojni Franjo Rizmal. Oživljanje te glasbene zvrsti tako pomeni nada- ljevanje in prenašanje kulturne tra- dicije na mlajšo generacijo. Izved- ba operete kot glasbene oblike po- meni za profesionalno ustanovo re- sno delovno nalogo, saj je potrebno imeti dobre soliste, ki so hkrati igralci, orkester, zbor, scena in vse ostalo. Razumljivo je, da je zato to- liko trši oreh izvesti tako delo sko- rajda v celoti z amaterskimi izvajal- ci, zbranimi z ozkega kulturnega območja. Izreči je zato potrebno vso pohvalo vsem sodelujočim, za vzpodbudo in željo po kvalitetnem vzponu, glede na realne možnosti, pa bi bilo hkrati prav opozoriti na nekatere elemente, ki bi jim bilo v prihodnje potrebno posvetiti več pozornosti. Vokalni solisti - Jože Grobler, Roman Kozovinc, Drago Kastelic, Vojko Rizmal in drugi, v večini imajo zadovoljiv glasovni material za dostojno amatersko predstavi- tev, vendar jim je nujno dati osno- ve glasovne izobrazbe, preponske- ga dihanja in fraziranja. Razumlji- vo je, da pripomba ne velja za odlič- no izveden delež gostje Vremško- ve, ki je s svojim prijetnim sopra- nom, igro in nastopom nasploh po- kazala raven interpretacije, ki bi jo bilo nujno zasledovati v prihodnje v nastopih vseh ostalih solistov. Pevski zbor bi svojo vlogo lahko skorajda v celoti opravičil, saj gre za mlade, sveže glasove, ki pa nika- kor ne smejo preglasiti solističnih partov, oziroma duetov. Z več skupne vadbe bi bilo moč bolj homogeno povezati vokalni in instrumentalni del izvajalcev, tako pa je moral dirigent poleg svoje osnovne dirigentske naloge oprav- ljati še funkcijo »spodbujevalca in usmerjevalca« v večji meri kot je to njegova naloga, pri čemer pa je se- veda nujna skromnejša interpreta- cijska nadgradnja. Svojo funkcijo je dirigent kljub vsemu dobro opra- vil in uspešno pripeljal opereto h koncu. Gledalci so izvedbo dobro spreje- li, saj lahko pomeni taka lahkotnej- ša glasbena zvrst, še posebej, če je vedre vsebine, prijetno sprostitev ob koncu delovnega dneva. Ra- zumljivo pa so romantične melo- dične linije - opereta je nastala 1937 - številne starejše obiskovalce popeljale v čas njihove mladosti in nje spominov! VID MARČEN §t. 48 - 9. december 1982 NOVI TEDNIK - siran 9 ZANIMIVO SREČANJE Med mnogimi srečanji za letošnji Dan republike po svoji izvirnosti in zani- mivosti izstopa srečanje nekdanjih prebivalcev znanega celjskega oficir- skega stanovanjskega bloka na Trgu oktobrske revolucije. Glede na to, da so imeli prav sedaj 25-letnico vse- litve, ni težko ugotoviti, da so se iz vseh območij Jugoslavije po toliko le- tih dobili nekdanji otroci, ki so se kasneje zaradi službenih dolžnosti svo- jih staršev-starešin JLA, pač raztepli po vsej do- movini. Da so se že v zgodnji mladosti stkale dobre ve- zi prijateljstva, ki jih ča- sovne in icrajevne razda- lje niso potrgale, dokazu- je tudi letošnje srečanje za praznik republike. ; Srečanja se je udeležilo j okrog 60 nekdanjih mla-i dih stanovalcev oficirske-j ga bloka v Celju. • \ UM <__> PLANINCI Z NAŠEGA OBMOČJA LET01983 BO JUBILEJNO V planinska društva je vključenih že 12,565 članov Vsako leto pripravi IVTDO planinskih društev celjske regije zbor delegatov na eni izmed planinskih postojank. Letos je bilo srečanje na Go- ri Oljki. Savinjski MDO združuje 26 planinskih dru- štev z 12.565 člani. Nad tisoč članov imajo društva v Pre- boldu, Celju, Zabukovici in v Velenju. Podpredsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slo- venije Tone Bučer je pove- dal, da je MDO s celjskega območja med najbolj aktiv- nimi v Sloveniji. Tone Bučer je podelil tudi priznanja Pla- ninske zveze Slovenije. Bro- naste častne znake so prejeli: OS Gustav Šilih Velenje, Zeljko Einfalt, Miha Golčar, Stane Lipnik, Roman Ger- madnik in Jože Božičnik. Zlati častni znak pa sta pre- jeli Magda 2ist in Anica Pod- lesnik. Jože Dobnik, tajnik PZS je povedal, da so akcije za na- slednje leto dobro pripravili. Prihodnje leto bodo v Slove- niji odprli kar deset novih koč, od tega nekaj tudi na celjskem območju. Pristava na Menini planini, Klemenča jama. Jože Dobnik je govoril tu- di o novi organiziranosti pla- ninskih društev. Gre za zdru- ževanje po teritorialnem principu ter za problemsko združevanje društev, ki jih vežejo posebne zadeve, kot na primer skrb za posebej označena planinska pota. Društva v občinah pa se bo- do morala združiti v koordi- nacijske odbore, ker bodo le tako lahko nastopala združe- na v Telesnokulturnih skup- nostih v občinah. Govorili so tudi o vzgoj- nem delu. Letos je MDO or- ganiziral tečaj za markaciste in dva seminarja za planin- ske vodnike. V planinske šo- le, ki jih je bilo kar precej, bi morali vključiti tudi člane novoustanovljenih društev in ne le mlade planince. Ta- ko bi vsi pridobili osnovno znanje o vami hoji v gore. Letos je bil uspešno organi- ziran tudi planinski tabor za mlade v Logarski dolini, v Celju pa je bil 7. republiški seminar za vzgojo najmlajših planincev v vzgojno varstve- nih zavodih. V celjski regiji je bilo letos tudi precej pohodov, katerih cilj je bil obujanje tradicij NOB. Med nalogami v pri- hodnjem letu je treba omeni- ti ustanovitev kluba planin- skih vodnikov. Pozabiti ne gre na to, da bomo v celjski regiji prihodnje leto prazno- vali 90 letnico ustanovitve dmge podružnice Sloven- skih planinskih društev. V Zgornji Savinjski dolini bo- do v počastitev tega jubileja pripravili teden planinstva z odkritjem spominske plošče na hiši, kjer je bila ustanov- ljena podružnica SPD. B020 JORDAN KUPON REKLAMA Celje STARE CEUSKE UPODOBITVE 15% popusta VBMOČJE MLADI V KORAK Ze 90 hranilnic na osnovnih šolah \ Z ustanovitvijo pionirske hranilnice na osnovni šoli Ka- bbje, ^e je število bank v ma- lem na osnovnih šolah na de- lovnem področju Ljubljanske Sanke, Splošne banke Celje bvzpelo že na devetdeset. In \e računamo, da bosta v krat- kem pričeh z delom pionirski hranilnici na šolah v Blagovni bri Šentjurju in v Svibnem pri Eidanem mostu, bosta zunaj te aktivnosti ostali le še dve jmanjši podružnični šoli, in to jSkomarje v konjiški občini ter fcemberg v šmarski šoli, ki pkupaj nimata niti trideset učencev. Tako bo torej v glav- nem končano veliko delo, ki lavaja nekaj deset tisoč mla- iih ljudi k denarnemu varče- vanju, odliki današnjega in pri- lodnjega časa. Na zadnji seji sveta mentor- ev pionirskih hranilnic pri ^.ljubljanski banki Splošni Danki Celje, ki ga vodi Emili- an Ribič, so podprli tudi po- budo o nadaljnjem prehajanju la brezgotovinsko poslovanje. Na to pot so prve stopile hra- nilnice na osnovnih šolahi Koz- e, Podčetrtek in Lesično, fe- bruarja lani. Temu zgledu je pozneje sledilo okoli dvajset pionirskih hranilnic. Toda, de- lo bi naj ne obtičalo pri ugotov- ljenem stanju, prevzeli bi ga naj v vseh šolskih hranilnicah. Svet mentorjev je tudi podprl zamisel o vezavi hranilnih vlog tudi v pionirskih hranilnicah. Te odločitve bodo mladi naj- lažje sprejemali pred zaključ- kom šolskega leta, tedaj ko bo- do hranilnice poravnale vse obveznosti in bo tudi znano stanje prihremkov. Vezava pri- hrarikov na šolah gre seveda v korak s splošnim prizadeva- njem za čim širše uveljavljanje dolgoročnih sredstev v hranil- nicah. Svet mentorjev je tudi spre- jel razpis tekmovanja v uspeš- nosti poslovanja pionirskih hranilnic v tekočem šolskem letu, vendar s pripombo, da to naj ne bo tekmovanje, marveč le ocenjevanje uspešnosti dela. Vido Medja, učiteljico iz osnovne šole Donačka gora; so imenovali za novo članico sve- ta in za podpredsednico tega organa, ki v okviru Ljubljan- ske banke. Splošne banke Ce- lje, usmerja delo pionirskih in mladinskih hranilnic. Gradovi in graščine na siovens/cem Šta/ersicem Piše: dr. IVAN STOPAR Stavba ima dve veUki kleti, ki sta obokani s pUtkima, sekundarnima, močno potlačenima banjastima opečnima obokoma. Vhod v južno klet drži po stopnicah, ki so name- ščene pod arkadami in se zapirajo z lesenim pokrovom v ravnini poho- dne površine. Nekateri prostori v prithčju imajo še križnorebraste oboke ah banjaste oboke s sosvodnicami, ki imajo gre- benasto poudarjene robove, obok v jugovzhodnem delu graščine, kjer je danes kuhinja, pa sloni na dveh slo- pih, ki nosita oproge, med katerimi so križni grebeni. V nadstropju so v več sobah ohra- njeni kasetirani in delno rezljani le- seni stropi iz 2. pol. 19. stoletja; ne- kateri imajo kovinske aplikacije - rozete. Trije stropi so freskirani z raznimi motivi v razhčnih historič- nih slogih: neorokokojskem (angeli z glasbili, pripovedni prizori v kartu- šah), neoklasicističnem (alegorija z dvema devicama in angelci), neoro- mantičnem (žena z dekletom pred pokrajino z gradom v ozadju). V stavbi je nekaj lepih p>eči iz 19. stoletja, na dvorišču pod arkadcimi pa je vzidan rimski reUef. Stavba je, sodeč po Vischerjevi; upodobitvi iz ok. 1681, obsegala pr- votno en sam trakt, h kateremu so zdaj verjetno že zgodaj prizidali manjše pomožno poslopje. Vogcde so poudarjah pristrešni pomolni stolpiči, na strehi pa je imela manjši umi stolpič z baročno čebulasto ka- po. Njenih najstarejših ohranjenih sestavin ne moremo datirati pred 17. stoletje. To pomeni, da je bila takrat- na, v jedru še danes ohranjena stav- ba, že naslednica prvotnega lovske- ga dvora ali celo Straussove grašči- ne. V baroku so ji očitno prizidali še tri krita in uredili arkadno dvorišče, po 1869 pa je tedanji lastruk K. Haupt prezidal stavbo v angle- škem kasteLnem slogu. HAMRE (Hammer), urad, graščina v ravnini. Breg 6 pri Majšperku. Občina Ptuj. V Bregu je že 1461 izpričana po- sest ptujskih minoritov, od 16. stol. dalje pa se tu omenja dvor, znan po imenu Jeseniški ah Zgornji urad, za razloček od Spodnjega, ki je bil v^ Gojkovi in se je imenoval Lehnik- Lihtenek. Ime Hamre izvira od fu- žin, ki so nekdaj stale v bližini. Gra- dič, ki je nadomestil nekdanji urad, je 1880 prišel v zasebne roke in je bU pred zadnjo vojno v p>osesti družin Kubricht in Novak. Zdaj so v njem postaja ljudske milice, otroški vrtec in stanovanja. Gradič je enonadstropna, podkle- tena stavba enotnega, le malo razgi- banega tlorisa, ki rase iz temeljnega pravokotrdka. Fasade imajo baroč- no podobo. Členjene so s pilastri in venčnimi zidci, okna imajo še stare karnnitne okvire. Pred vhodno fasa- do je na štiri pravokotne stebre oprt vhodni stolpič z odprto vhodno lo- po. K desni stranski fasadi je prislo- njen skromen kapelin stolpič s če- bulasto baročno kapo in fresko Im- maculate na zunanji steni, k levi ve- randa s cementno balustradno ogra- jo. Nad preprostim kamnitnim vho- dnim portalom je naslikan dvojni grb (prekrižani roki in ključ prekri- žan z mečem), nad njim pa letnica 1735. Notranjščina stavbe ima večidel še vedno baročno podobo: oboke v prithčju, razgibane štukirane okvire na stropih stanovanjskih prostorov v prithčju in nadstropju, dekorativ- no kovano ograjo ob enoramnem stopnišču, stare vratnice (v prostoru nekdanje kapele je ohranjeno krilo z originalno poUhromacijo - marmori- ranje in posnemanje struktture lesa). Posebno dragocen je baročni sobni vodomet v prostoru pod verando. Sredi okroglega kamnitnega bazena je podstavek s školjko, nad njo na- stavek, ki ga oblikujeta sprepletena delfina, na vrhu deček, ki je zajahal orla. Vodomet je iz prve polovice 18. stol., iz tega časa pa sta ohranjeni tudi dve za naše razmere izjemni pe- či, sestavljeni iz pohhromno glazira- nih pečnic. Peč, ki stoji v pritličju, ima pečnice z motivi križeveega po- ta in doprsne podobe apostolov, peč v kletnem stanovanju pa ima večidel pečnice s praznimi uokvirjenimi po- lji, le vrh nastavka je okrašen s fri- zom pečnic, ki spet ponazarjajo kri- žev pot - tokrat vseh 14 postaj. Mo- deh, po katerih so bile pečnice nare- jene, rasejo iz oblikovnega izročila poznega 17. stoletja. Stavba izvira iz 1735, kot priča let- nica nad vhodnim portalom. Je iz enega liva in nima starejših sestavin. Ravnico pred graščino zamejuje vo- lutasta baročna rampa z nekaj stop- nicami. Rampa je na obeh koncih volutnega zidca okrašena z vazama, na sredi vrh stopnic pa sta na pravo- kotnih piedestalih postavljeni figu- ralni skupini, vsakokrat po dva deč- ka, prva v družbi s psom, druga v družbi s kozhčem. Rampa s plastika- mi je sočasna z graščino. Gomilsko - Štrovsenek, graščina ob koncu 17. stoletja DURO TATALOVIČ- STANAR Kruta in prerana smrt je življenju iztrgala človeka: Dura Tataloviča-Stanara. Tokrat je klonil, ker je tež- ka in neozdravljiva bolezen zdesetkala njegovo vzrav- nano in uporno telo. Duro Tatalovič-Stanar se je rodil leta 1919 v znani partizanski Drežnici, v za- selku Stanari, v uporniški Liki. Zgodaj se je v Duru naselil uporniški duh, nje- gove napredne ideje pa so ga komaj dvajsetletnega pripeljale ob služenju voja- škega roka v kazenski polk na prevzgojo. Vojna ga je zatekla v Vojvodini, kjer je bil zajet in odpeljali so ga v Nemčijo. A s skupino soto- varišev je pobegnil in po štiridesetih dneh prišel v domačo Drežnico, kjer se je takoj vključil v narodno- osvobodilno gibanje. Kot hraber borec in komandant se je odlikoval v neštetih bojih, v bitki za Drvar in za Tita je' bil težko ranjen. Svobodo je dočakal pri Trstu, kot komandant eno- te. Po vojni se je izšolal na vojaški akademiji, nato pa ga je pot vodila po različnih krajih Jugoslavije. Leta 1956 se je zaradi bolezni de- mobiliziral in se zaposlil na delovnem mestu upravni- ka Polnilnice v Zdravilišču v Rogaški Slatini, kjer je delal do upokojitve. Duro Tatalovič-Stanar je bil nosilec partizanske spo- menice, bil je odlikovcin z mnogimi partizanskimi, vojaškimi in drugimi druž- benimi in državnimi priz- nanji. Vsi, ki so ga poznali, so ga cenili in spoštovali za- to, ker je bil velik človek, revolucionar in komunist. Takšen, kot je bil vse svoje življenje, bo Duro tudi po- slej ostal v spominu vsem, ki so ga poznali. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 9. december 198 SMUČANJE NA SVETINI TVD Partizan Kovinar Store, TOZD DPG ter Komi- ' sija za rekreacijo v štorski železarni, so za prihajajočo . zimsko sezono pripravili pestre programe smučarskih j tečajev za začetnike in tiste, ki želijo svoje smučarsko znanje izpopolniti. Ob ugodnih snežnih razmerah bodo v decembru in januarju, vsak dan od 16.00-18.00 ure tečaji za odrasle, medtem ko bodo smučarski tečaji za otroke v času zimskih počitnic. Vlečnica na Svetini bo med tednom obratovala od 15.00-18.00 ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9.00-17.00 ure. V času tečajev bo vleč- nica obratovala od 9.00-15.00 ure. Poldnevne vozov- nice bodo med tednom veljale 50,00 din, ob sobotah, nedeljah in praznikih 70,00 din, medtem ko bo cena dnevne vozovnice 100.00 din. Sezonske vozovnice lahko kupijo vsi zaposleni v Železarni Store in aktivni člani TVD Partizan. Dom železarjev na Svetini bo ob ugodnih snežnih razmerah odprt od 7.00-21.00 ure, enolončnica bo ve- ljala 63.00 din, dnevni menu pa 135.00 din. Ob zadostnem številu prijavljenih (pri TVD Partizan Kovinar Store na Lipi) bodo ob sobotah in nedeljah organizirani smučarski paketi. PP HORTIKULTURNA PREDAVANJA Kot vsako leto, je celjsko Hortikulturno društvo tudi za letošnjo zimsko obdobje pripravilo več zanimivih predavanj. Prvo bo že jutri, 10. t.m. (in ne danes kot je bilo objavljeno v društvenem pismu članom), na kate- rem bo Franc Rebeušek predstavil živopisani svet Ne- pala. V tem mesecu, 23. decembra, bo še drugo preda- vanje. Na njem bo inž. Jaglenka Leban govorila o ike- bani. Januarsko in februarsko predavanje pa bosta namenjeni cvetočim trajnicam ter rastlinam za majhne in senčne vrtove. ZELENI VLAK V LIPICO Po uspelem septembrskem Ribjem pikniku v Pulju, bo Veseli zeleni vlak okoli 90 potnikov to soboto odpe- ljal v Lipico. Dvodnevni izleti z zelenim vlakom so za marsikoga, pa ne le za starejše ljudi, postali zanimiva priložnost za prijeten in zanimiv konec tedna. Se toliko bolj sedaj, ko človek trikrat premisli, preden se odloči za daljše potovanje z avtomobilom. Tudi tokrat so se organizatorji potrudili, da bi bil izlet čim bolj pester in zabaven. Gostje zelenega vlaka si bodo ogledali kobilarno s programom dresure, v soboto zvečer bo zabavni program, v nedeljo pa bodo odšli na ogled Skocijanskih jam. OBMOČJE ZMERNOST V CENAH V naravnih zdraviliščih več gostov kot lani Slovenska naravna zdravilišča, med njimi vsa na celjskem območju, uspešno zaključu- jejo letošnje leto. V nasprotju s celotnim slovenskim turističnim gospodarstvom do- segajo boljše uspehe kot so jih imela lani. Tako je letošnji desetmesečni promet v teh zdraviliščih za 7% večji od lanskega. Število domačih gostov se je povečalo za 8%, tujih pa za 3%. Med zdravilišči na celjskem območju so naj- večji skok najnrej zabeležili na Dobrni, kjer se je število gostov povečalo za 10%, sicer pa domačih za 8%, tujih pa kar za 69%. Seveda pa je pri tem treba povedati, da gre pri tujih gostih še vedno za manjše število. Na Dobrni se tudi pozna dosti večja zavzetost Kompa- sa, ki uspešno privablja v ta kraj goste iz skandinavskih dežel. V Atomskih toplicah se je število gostov povečalo za 9%, od tega tujih za 27%. V Rogaški Slatini so imeli v desetih mesecih letos za 5% več tujih gostov. Podobni podat- ki veljajo še za ostali zdravilišči, za Laško in Topolšico. Največjo stalnost v zasedenosti pa beležijo v Podčetrtku, kjer so toplice stal- no zasedene in kaže, da bo tako tudi prihod- nje leto. Pričakujejo, da se bodo ugodna gibanja nadaljevala tudi do konca leta in da bodo zdravilišča konec leta pričakala z dobrimi rezultati. To kaže, da kolektivi dobro gospo- darijo, saj je treba vedeti, da so veliko novih zmogljivosti, novih hotelov in drugih objek- tov, zgradili z velikim deležom bančnih sred- stev, ki pa so draga. To še posebej velja za Dobrno. Mad domačimi gosti, ki prihajajo v narav- na zdravilišča, se kažejo zanimivi premiki. Medtem ko počasi upada stavilo tistih, ki jih pošiljajo zdravstvene skupnosti, razmeroma hitro narašča število samoplačnikov. Mnogi naši ljudje namreč rajši odhajajo med dopu- stom v zdravilišča kot k morju. Kako naprej? Kolektivi so si že zdavnaj odgovorili na to vprašanje, ki postaja vse bolj aktualno. Ka- kovost storitev je seveda prva zahteva. Prav tako večja izkoriščenost zmogljivosti. V zdraviliščih se bodo morali še v naprej zav- zemati, da bodo zadržali svoje stalne goste, zlasti tiste, ki prihajajo že po nekaj let. Dosti nalog jih čaka v kompletiranju ponudbe. Vse bolj prihaja do veljave spoznanje, da se mora v tej ponudbi pojaviti kraj kot celota in ne le kolektiv. »In še nekaj se moramo zavedati,« je pou- daril sekretar skupnosti naravnih zdravilišč Slovenije, Bojan Volk, »namreč, da v viso- kih cenah ni rešitev ekonomskega položaja. Rešitev in dober položaj je v povečanem prometu, kakovosti, zanimivi ponudbi. Lju- dje zdaj dosti bolj preudarno trosijo svoja sredstva, tudi tista, ki jih namenjajo za zdravje. Sicer se bodo morali v zdraviliščih še bolj zavzemati za zmanjševanje material- nih in drugih stroškov.« M. BOZiC Pred novim hotelom na Dobrni ANGELOS BAŠ 19 SAVINJSKI SPLAVARJI od začetka 20. stoletja do 1941 Ko je prišel »mitrovčan« do Siska, ga je moral splavarski gospodar, če tega ni bilo na splavu, pa krmaniž, priglasiti na tam- kajšnji rečni kapetaniji. Po prijavi in plači- lu takse za tovor, ki je znašala v stari Jugo- slaviji nekaj stotakov, je dobil splavarski gospodar ali krmaniž ustrezne papirje s plovnim dovoljenjem. Hkrati z njim je do- bil tudi navodila za plovbo in številko spla- va. To številko so potem napisali na deščico in jo pritrjevali spredaj na splavu (na kol, ki je bil vstavljen na stol enega sprednjih ve- sovnikov, na letev za ali pred kolibo, na enega od sprednjih stožirjev), medtem ko nekateri te številke niso izobešali. Za nočno vožnjo je bila na »mitrovčanu« predpisana luč; v ta namen so uporabljali električne žepne svetilke ali ogenj z ognjišča, vendar so bili tudi splavi, ki si nočne vožnje nisc osvetljevali. In če se ni »mitrovčan« opremil na Ru- gvici z barjakom, se je zgodilo to v Sisku, čeprav so vozili prav tako splavi, ki so bili brez barjaka. Ta je rabil za ugotavljanje vetra; poleg jugoslovanske zastave je imel različice v vetrnicah iz lesa, navadnih robci ali tudi cunjah. Barjak je bil na letvi spre- daj, v »naši« ali srednji riži. Kar zadeva mitnine ah stojnine na Savi ali Donavi, v ohranjenem ustnem izročilu ni dobiti natančnejših podatkov. Deloma je beseda o ruitninah ali stojninah v Stari Gra- diški. Slavonskem Brodu, Sremski Mitro- vici in Beogradu, deloma pa je sporočeno, da je bilo pristajanje brezplačno. Po prvi svetovni vojski so vozili od Ru- gvice naprej praviloma podnevi in ponoči. Za časa avstroogrske monarhije pa so vozili na tem območju povečini le podnevi, zakaj ponoči vožnja ni bila varna, saj so zlasti v Srbiji pogosto streljali na splave, če so pluli ponoči. Pri nočni vožnji so se splavarji me- njavali opolnoči, in sicer je polovica posad- ke vozila pred polnočjo, polovica pa po njej. Kadar je krmaniž spal, je vodil splav prednjek v truški riži. Vstajali so na »mi- trovčanih« ob šestih. Stali so edinole ob zelo slabem vremenu ali nevihti, da se ne bi splav huje poškodo- val ali tudi uničil. Splavarske vožnje na Savi so včasih utegnile biti malone udobne: če je bila voda nižja in vreme mirno, je splav kar sam drsel, skoraj ne da bi bilo treba prijeti za vesovnik, vendar je bila takšna vožnja počasna. Kadar pa je bila voda visoka, je bilo treba do malega ves čas veslati, tako da je bilo tudi ponoči precej manj počitka. Kakor je bilo na Savinji težavno splavari- ti predvsem zavoljo plitke vode in jezov, pa tudi zavoljo ^velike vode«, je prav tako na Savi, posebej od Rugvice naprej, splavar- jem grozila vrsta nevarnosti. V poglavit- nem so bili to t. i. limani, se pravi veliki vrtinci, ki so njihovi premeri znašali tudi okoli 400 metrov in ki se je iz njih »mitrov- čan« sam težko rešil; nadalje mlini, bagri, piloti, t. j. priostreni koli, ki so bili zabiti v dno rečnega korita ob regulacijskih delih, parniki in veter. Zlasti nevaren je bil veter na Donavi, ki je včasih splave celo razbijal. Neokrnjeno al) od nezgod prizadeto »raj- žo« so prodajali takole. Da bi bili savinjski splavarski gospodarji prodajali svoj les po prejšnjem domenku s kupci ob Savi ali Donavi, se je dogajalo precej redko. Razme- roma največ takšnih primerov je bilo pri prodaji lesa najbližjim sorodnikom, ki so se ukvarjali z lesno trgovino v krajih ob Savi in Donavi ali blizu njiju, ki so imeli torej svoj »plac« tn po določenem pričevanju ohranjenega ustnega izročila tudi pri pro- daji na Donavi. Sicer so bih kupci, ki bi bili les iz zgornje Savinjske doline in Zadretja kupovali vnaprej, se pravi po prejšnjem do- menku ali naročilu, le zelo maloštevilni. Povečini so splavarski gospodarji hodili s svojimi »rajžami« do Rugvice ali do Siska, od tam naprej pa z vlakom in so skušali les prodati v krajih, ki so jih bili bolje poznali ali ki so zanje domnevali, da prihajajo v poštev za kupčijo. Tedaj so splavarski go- spodarji počakali svoje »rajže« največkrat v Slavonskem Brodu in so se potem z njimi peljali'do krajev, kamor so prodali les. Ven- dar tudi pri opisani prodaji zvečine niso prodali vsega lesa na enem mestu, temveč le del tovora, tako da so morali v takšnih primerih les prav tako prodajati tudi še po malem. To je pomenilo, da je bilo treba nadalje ponujati les tako rekoč od trgovca do trgovca, pa tudi po vaseh (zavoljo proda- je po vaseh so jemali nekateri splavarski gospodarji s seboj tud. kolo). Včasih pa so k splavom na vožnji prihajali kmetje s čolno- min tako kupovali manjše količine lesa. Pri obsežnejših prodajah večinoma niso dobivali izplačanega vsega zneska (takšno izplačilo je praviloma znesek nekoliko zmanjšalo), marveč so dobivali nekaj na roko, drugo pa v obrokih po pošti. Ponekod je bilo treba izplačilo teh obrokov, zlasti. zadnjega, posebej izterjevati. Ce pa je kt pec medtem propadel, kakor se je dogajal predvsem v času splošne gospodarske kr ze na začetku tridesetih let, so bili obrok ki jih je skušal izterjati splavarski gospe dar, za zmerom izgubljeni. Na začetku 20. stoletja, pred prvo sveto\ no vojsko, so prodajali največ lesa v Breži ce, Zagreb, Dubravčak, Sisak, Gradiškc Pričač, Slavonski Brod, Samac, Brčko, Rs čo, Sremsko Mitrovico, Rumo, Zemun ii Pančevo. V stari Jugoslaviji - natančneje podatki so na voljo za 1938 - pa je šel izvd savinjskih splavarjev zlasti v naslednje krj je in njihovo okolico (ob. tem je treba up( števati, da so v številkah zajeti tudi splavi i Rečice ob Paki, Letuša, Pariželj, Grobe skega mosta. Polzele in Celja; ti splavi, bil jih je 410, seveda ne sodijo k ozemlju, ki j predmet pričujoče raziskave): v Brežice 50 splave Zaprešič 100 splave Zagreb 696 splave Sisak 50 splave Gradiško 65 splavd Slovenski Brod 253 splava Račo 5 splavcl Sremsko Mitrovico 515 splave^ Rumo 150splave| Šabac 150 splavd Kupinovo 100 splavcl Zemun 200 splave Beograd 1206splav< Pančevo 591 splave Smederevo 250 splave Kovin 100 splavd (skupaj 4481 splavo Navedeni podatki se povsem skladajo ohranjenim ustnim izročilom. Splavi, ki r so bili z našega splavarskega ozemlja, < vozili zlasti v bližja mesta, medtem ko je š izvoz savinjskih splavarjev povečini v kra med Slavonskim Brodom in Beogradori Podobno kakor pred prvo svetovno vojsk je bil tudi po njej lesni izvoz na Dona\ dosti manjši, vendar se je v stari Jugoslavi v primeri z obdobjem avstro-ogrske mona hije nedvoumno povečal. št. 48-9. december 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 MAM GRE PREDOBRO? v Rogaški Slatini so imeli v ambulanti lepo organizira- no, da se je iz Celja enkrat tedensko pripeljal sem oku- list. Tako ni bilo treba, da bolniki z naših koncev pose- bej odhajajo v celjsko bolniš- nico na tovrstne preglede. Sedaj pa se zdravnik noče več voziti v Rogaško, češ d? ni bencina, z avtobusom se pa noče voziti. Mislim pa, da bi bilo dosti ceneje, če bi se zdravnik vozil z avtobusom, kot pa da bodo plačevali pot- ne stroške za vsakogar pose- bej, ki se bo zdaj moral voziti v Celje na preglede. O izgubi delovnega časa pa raje sploh ne govorim. S. M., Rog. Slatina »VČASIH JE LUŠNOB'LO.,,« v naslovu pisma sem upo- rabila del ljudske pjesmi, v kateri se skriva več sto bolj ali manj trpkih resnic današ- njega časa. Življenje je mar- sikomu postalo breme, a vendar se trudimo in vstraja- mo še naprej ter iščemo pot iz teme v boljšo prihodnost vsaj naših otrok, če že naša zaenkrat ne kaže na brez- skrbno in lagodno življenje. 1 Kam neki plujemo? To vpra- I sanje zadnje čase vse pogo- ji šteje shšimo v delovnem in življenjskem okolju. Vse več je nezadovoljstva med ljud- mi in število izdelkov, ki jih lahko kupimo v omejenih kohčinah ali pa jih na tržišču sploh ni, se veča in ne zmanj- šuje, kot obljubljajo razna sredstva javnega obvešča- nja. Ta pa vsekakor niso kri- va za take informacije, saj I dobro vemo da so le redki primeri, ko se v časopisih pojavi laž. Sredstva javnega obveščanja so pač odvisna od virov informacij. Najbrž ni čudno, če smo v eni od prejšnjih številk NT lahko brali »Plina v jeklenkah je dovolj«, istega dne pa smo lahko v informativnem pro- gramu Radia Celje slišali, da je pUna zmanjkalo. Nekaj te- dnov nazaj seni kar v štirih časopisih zasledila enako vaV.ljivo in pestro vabilo TGO Gorenje. Med drugimi je tudi NT objavil to vabilo novim delavcem, v katerem TGO nudi za nekvalificirano delo mihjon in več in izdaten topli obrok, da naprej ne na- števam. Vse do prave meje, sem si mislila. Mnoge moje sodelavke so bile ogorčene in prenekatera že tam dela 20 let in več, pa starega rruhjo- na, pravijo, še niso videle... Tisto o izdatnih toplih obro- kih pa nas je vse skupaj pre- cej pogrelo, saj nam ničkoU- kokrat ponudijo kar konzer- vo, fižol v solati ah kaj po- dobno hladnega. Ko sem v zvezi s tem na dveh sestan- kih postavila vprašanje, mi nihče ni znal odgovoriti. To, da smo delavci večkrat brez dela in da nas pošiljajo še z istim avtobusom nazaj do- mov, pa je tako in tako stara pesem. Pri vsem se čutim ze- lo prizadeto, vse bolj pa diši po močnem nezadovoljstvu vseh delavcev. Zato upam, da to pismo ni preskromen izziv za vse tiste, ki bi morda znali odgovoriti meni in so- delavcem. Težki časi so in prav v tem obdobju si ljudje žehmo re- snico, ne pa peska v oči, če- prav je marsikatera resnica boleča, vsekakor je boljša kot laž. M. K. Celje STABiUZACIJA PO ŠENTJURSKO Res je, da moramo stabUi- zacijske ukrepe samouprav- no dogovoriti ali normirati. Najbrž je prvenstveno zasle- dovati večje uspehe, čeprav ob tem ne kaže zanemarjati manjših. V primeru postopka skup- ščine občine Šentjur in nje- nega izvršnega sveta pri uki- nitvi krajevnih uradov in oblikovanju pisarn krajev- nih skupnosti, niso upošte- vali dveh dejstev: Prvič, da je bil odlok o uki- nitvi matične službe in neka- terih drugih upravnih po- stopkov izglasovan brez predhodnega soglasja. In drugič, da bi bilo treba ovre- dnotiti vsestranske finanč- no-materialne prednosti takšnega ukrepa, predvsem v smislu zmanjševanja sploš- ne in skupne porabe, ne pa samo v smislu reševanja ob- činskega proračuna. Družbenopolitični zbor se je kljub opozorilom delovnih ljudi in občanov odločil za sprejetje odloka po »hitrem postopku«. Za izglasovanje v zboru krajevnih skupnosti so uporabili metodo pregla- sovanja, ki je uspela zaradi odsotnosti delegatov iz ne- katerih prizadetih krajevnih skupnosti. Številnejši dele- gati iz občinskega središča in okolice zaradi tega niso prizadeti in so glasovali v škodo oddaljenih občanov. Obrazložitev, da se s tem izenačijo pogoji v vseh kra- jevnih skupnostih, je neute- meljena. Krajevne skupnosti občinskega središča in okoli- ce niso od nastanka te druž- benopolitične skupnosti do danes rabile ločenih delav- cev izven občinskih uprav- nih organov. Drugače pa je to za občane, ki so oddaljeni od sedeža občinske uprave tudi do 20 kilometrov. Poizkus ekonomske ute- meljitve je povsem nelogi- čen v smislu, kako se loteva- mo stabilizacijskih ukrepov. Ukrep ne temelji na, v dele- gaciji zahtevani, analizi: Kdo in kje je v preteklosti največ in najhitreje poveče- val število zaposlenih, večal materialne stroške, vršil na- ložbe za posodobitev delov- nih pogojev oziroma vozil itd.? V vseh krajevnih skup- nostih občine je danes enako število delavcev, oziroma ce- lo manjše kot v času nastan- ka te družbenopolitične skupnosti Oeta 1955) razen krajevnih skupnosti Šentjur - Trg in okolica. In koliko je naloženih novih nalog? Po soočenju z naglico po- stopkov je predlagatelj do- kaj hitro ugotovil nevarno praznino v krajevni skupno- sti in s pritiskom, oziroma s političnimi opozorili zahte- val najhitrejše imenovanje tajnikov krajevnih skupno- sti. Ekonomsko smo dosegU vsaj enako število delavcev v krajevnih skupnostih, kate- rih OD borno financirali ob- čani, s tem da ne bomo niče- sar razbremenjeni v dajatvah za občinski proračun. Edino, kar je dosegel predlagatelj, je najbrž to, da bo lahko pred družbo in izvršnim s\'etom SR Slovenije dokazal svojo naravnanost v prizadevanju po zmanjšanju zaposlenih in proračunske porabe. S tem so seveda precej uspešno sti- snih minimalna sredstva KS, brez pripravljenosti za po- nudbo, da se dogovorimo o sofinanciranju dajatev pro- računa iz virov KS in da se potrebne upravne službe (matična) v oddaljenih kra- jevnih skupnostih tudi nada- lje opravlja. Za dodatek k nerazumlji- vemu postopku je k nam usmerjen še kandidat za taj- nika KS, najbrž z občutkom, da tega v konkretni KS Po- nikva sami ne moremo regu- larno izbrati. Na koncu še to. Ce hočemo v samoupravnih sredinah in družbenopolitičnem delu usmerjati samoupravno in ekonomsko obnašanje iz ob- činskih vodstev, potem smo najbolj uspešni z lastnim vzgledom. Seveda to vselej ni lahko. VINKO JAGODIC Vodja delegacije KS Ponikva UREDNIŠTVO: Tudi naši novinarji, ki pokrivajo po- dročje šentjurske občine, so med prebivalci prizadetih krajevnih skupnosti odkrili precejšnje nezadovoljstvo. Zato mislimo, da je to pro- blem, ki bi ga kazalo opri- jemljiveje utemeljiti. Prosi- mo torej predsednika izvrš- nega sveta SO Šentjur, to- variša Jagra, da odgovori na izziv tovariša Jagodica. ŠE ENKRAT: PRITOŽNO KNJIGO,,, v Novem tedniku je bilo dne 18. novembra 1982 med pismi bralcev objavljeno pi- smo Eda Einspilerja, v kate- rem pravi, da v gostilni Ribič njemu in njegovemu sprem- ljevalcu nisem hotela postre- či z naročeno pijačo, in da mu nisem hotela dati pritož- ne knjige. Vendar E. E. ni po- vedal, da sem imela za to ute- meljene razloge. Po prihodu v lokal je namreč s spremlje- valcem prisedel k družbi 17 do 20-letnih ljudi, ki sem jim pred tem že dvakrat postre- gla s po decilitrom ruma, vodke, dvema decilitroma vermuta in ostalimi pijačami in jim 7.aradi njihove mlado- sti in količine popitih alko- holnih pijač nisem več smela postreči z njimi. Ko se je na- to E. E. obrnil name z naroči- lom, ki je bUo očitno name- njeno tudi mladi družbi, sem ga zavrnila, vendar pa nisem odklonila, da postrežem nje- mu in njegovemu spremlje- valcu. Zaradi tega mu tudi nisem bila dolžna dati pritož- ne knjige. Zakonska določila o tem so nedvoumna in prepove- dujejo točenje alkoholnih pi- jač gostom, ki so po presoji gostinskega delavca že do- volj popih. Ravnala sem v skladu s temi določUi. IVANKA MALGAJ UREDNIŠTVO: Tu je to- rej (kot radi rečemo) še dru- ga plat medalje o dogodku v gostilni Ribič. In kot že toli- kokrat v takšnih primerih, je tudi tokrat dobila resnica z odgovorom druge strani, malce drugačno barvo. V upanju, da bo do podobnih nesporazumov prihajalo čim manjkrat, se vam, tova- rišica Malgajeva, zahvalju- jemo za hiter odgovor. ZAKAJ TAKO? Koncert v Narodnem do- mu ob osrcKinji proslavi Dneva republike izvajalcem, Partizanskemu pevskemu zboru in drugim nastopajo-' čim iz Ljubljane, verjetno ni prinesel zadoščenja. Prav ta- ko tudi ne organizatorjem. Zakaj tako? Trpko spoznanje, da Celje s svojimi tisoči prebivalcev ni napolnilo dvorane Naro- dnega doma, je za Celjane skoraj sramotno. Dvorana je bUa le do polovice zasedena, balkon malo bolje. Kje so se zadrževali naši vzgojitelji? Ali so svojim učencem na- mignili, da se udeleže prosla- ve rojstnega dne naše dr- žave? Na poti na koncert sem ho- dU mimo Pivnice, Mignona, Evrope, slaščičarne Zvezda. Vsi ti lokali so bili polni naše nadobudne mladine. Tam pa, kjer bi ob tem času mora- la biti (to je v dvorani), ni bilo nikogar. Kje so bili delegati naših krajevnih skupnosti, samo- upravljalci delov^nih organi- zacij in drugi občani? Lep program Partizanske- ga pevskega zbora, ki je go- stoval že sirom po Evropi (in drugih nastopajočih) bi mo- ral vzbuditi več zanimanja. FRANC GODNIK Celje UREDNIŠTVO: Tudi mi se ob takšnih dogodkih sprašujemo, zakaj je med Celjani tako majhno zani- manje za tovrstne priredi- tve. Se posebej zato, ker ta- ko radi poudarjamo, da je Celje mesto zborovskega petja. Gotovo je, da je na- stopajočim največje prizna- nje za njihov trud polna dvorana zadovoljnih poslu- šalcev. Toda, če dvorane ne znamo napolniti drugače, kot da bi vanjo na silo str- pali nekaj šolarjev, je bolje, da je napol prazna, zato pa so v njej res iskreni ljubite- lji zborovskega petja, med katerimi ste očitno tudi vi. Z vami vred upamo, da bo- mo v prihodnje znali priteg- niti več poslušalcev, da bo- mo bolj načrtno vzgajali ob- činstvo, predvsem mlade, da bodo znali ceniti in uži- vati tudi ob zborovski glas- bi. Vam pa seveda želimo še obilo prijetnih uric pri po- slušanju naših zborov. PRIREDITVE MUZEJ REVOLUCIJE Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob sredah od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je muzej zaprt za obiskovalce. V spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije pa bo v sredo, 15. decembra ob 17. uri otvoritev razstave z naslo- vom Slovensko strokovno sindikalno časopisje od konca 19. stoletja pa do Delavske enotnosti. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo prevajali v nedeljo, 12. decembra ob 10. uri ameriški film Lesijeve čarovnije, po- poldan od 17. in zvečer ob 19.30 uri pa bo na sporedu ameriška komedija Kaj se zgodi, ko otroci odrastejo. KULTURNI DOM VOJNIK v dvorani kulturnega doma v Vojniku bodo v soboto, II. decembra ob 16. uri uprizorih lutkovno igrico Zajček Di- deldajček. NARODNI DOM CEUE v sredo, 15. decembra ob 19.30 uri bo v dvorani Naro- dnega doma tretji abonmajski koncert v letošnji sezonL Predstavih se bosta Ksenija Jankovič na violončdu in Nada Kecman na klavirju. KULTURNI DOM ŠTORE v dvorani Kulturnega doma v Storah bo jutri, v petek ob i 17. uri večer veselih-poskočnih viž, ki ga pripravlja Aktiv invalidov Store, v programu pa bodo sodelovali priznani narodnoi^bavni cinsambh. LIKOVNI SALON CEUE v Likovnem salonu v Celju je v teh dneh odprta razstava slik in prostorskih objektov Ratimirja Pušelje. Razstava , bo odprta do 15. decembra. j ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA V dvorani Zdravihškega doma v Rogaški Slatini bo jutri ob 19.30 uri nastopil folklorni ansambel France Prešeren iz Celja. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo jutri ob 19. uri otvoritev razstave z naslovom Kulturna dediščina, na kateri se bodo predstavih člani društva likovnih amaterjev iz Celja. Ob otvoritvi bosta spregovorili Milena Moškon in Marlen Premšak, s krajšim programom pa se bo predstavil mešani pevski zbor kulturnega društva Savina šekimik iz Stoj nega sela. KINO ŠMARJE Četrtek, 9. 12. ob 19. uri in nedelja, 12. 12. ob 18.00 uri ameriška akcijska komedija Dirka Cannoball. Petek, 10. 12. ob 16. uri: francoska risanka Srečni Lukec in bratje Dalton, ob 19. uri: domača komedija Nedeljsko kosilo. Sobota, 11. 12. ob 19. uri: finska ljubezenska melodrama Milka, to je tabu. Sreda, 15. 12. ob 19. uri: hongkonški akcijski film Tiger napada. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Sobota, 11. dec. ob 10.: Milan Dekleva: ZGODBA O MAGNETNEM DECKU. 3. Šolski abonma in izven. Ob 14.30: Milan Dekleva: ZGODBA O MAGNETNEM DEČKU. 4. Šolski abonma. Ponedeljek, 13. 12. ob 10. in 13.: Milan Dekleva: ZGODBA O MAGNETNEM DEČKU. Zaključeni pred- stavi za celjske osnovne šole. JUBILEJNI KONCERT V NARODNEM DDMU V dvorani narodnega doma v Celju bo jutri ob 19.30 uri jubUejni koncert ob 10-letnici delovanja mešanega pev- skega zbora Kovinotehne. Zbor bo vodil Milan Kasesnik, nastopili pa bodo tudi solisti Vida Bukovac, Zmago FYan- kovič in Cveto Konec. , ŠTUDENTSKI PLESNI KLUB KAZINA Študentski plesni klub Kazina iz Ljubljane bo predstavil v nedeljo, 12. decembra ob 16.30 uri v dvorani Golovec svojo dejavnost. V programu prireditve bodo sodelovali športni plesalci, plesalci akrobatskega ročk and roUa in baletna skupina s svojimi točkami. Svet Krajevne skupnosti Prevorje, Občina Šentjur pri Celju 63262 Prevorje Razpisuje dela in naloge Tajnika Krajevne skupnosti Za 4 ietno mandatno dobo, za 4 urno delo. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je državljan SFRJ - da ima srednješolsko izobrazbo ter znanje stroje- pisja - da ima dve leti delovnih izkušenj - da ima ustrezne družbenopolitične in moralne vr- line - da je družbeno aktiven Poskusna doba je tri mesece. Priporočljivo je da je kandidat v bližini KS. Prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Krajevna skupnost Prevorje. Vse informacije o osebnem dohodku, delovnem času in ostalem dobijo kandidati na sedežu Krajevne skup- nosti. 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 48. RADIJSKA ODDAJA V ELKROJU TRENUTKI RAZVEDRILA MED D Oddajo smo pripravili tudi v počastitev Dneva republike Novembrsko javno radij- sko oddajo smo tokrat pri- pravili v mozirskem Elkroju. Ni naključje, da smo se odlo- čili prav za ta kolektiv, ki zadnje čase dosega po- membne delovne uspehe. Se zlasti pohvalno je to, da ta organizacija dosega zavidlji- ve rezultate v i2:vozu. Večina izvoza je us.nerjenega na konvertibilno področje, za- nimivo pa je, da dosega El- kroj na teh tržiščih dobre ce- ne za svoje izdelke. Oddajo smo pripravili v le- po urejeni jedilnici Elkroja, dvorana jedilnice pa je bUa dobesedno nabito polna. De- lavcem Elkroja so se pred- stavili pevski zbor iz Smihe- la, ki ga vodi Anton Acman, igralska skupina iz Gornjega grada, učenci osnovne šole iz Mozirja, igralec na citre An- ton Mlačnik iz Luč, ansambli Feniks, Primorski fantje in Zeme ter znana slovenska pevka zabavne glasbe Tatja- na Dremelj. Z direktorjem delovne or- ganizacije, kot je Elkroj, je vsak pogovor zanimiv in pri- jeten. Zaradi tega seveda, ker lahko namesto opisova- nja razno raznih gospodar- skih težav, slišimo podatke, ki vsi po vrsti pričajo, da se da tudi v zaostrenih razme- rah dobro gospodariti. Pri- hodnje leto nameravajo proi- zvodnjo precej povečati,^ prav tako pa tudi izvoz. Ne" glede na to, je zatrdil direk- tor Ivan Kramer, pa domači potrošniki za Elkrojeve hla- če ne bodo prikrajšani.. Tatjana Dremelj je tudi to- krat navdušila in delavke El- kroja so ji navdušeno plo- skale. Tudi zato, ker je nasto- pila v Ellkrojevih kavbojkah. * * * Zaslužen aplavz je že pred pričetkom oddaje, pa tudi po nastopu na oddaji požel Ze- metov ansambel. V tem an- samblu igrata tudi Zemetova sinova Bojan in Andrej. Oče, vnet glasbenik.za narodno- zabavno glasbo, je povedal. da je kar malce zaskrbljen za Bojana in Andreja. Vse bolj jima namreč diši zabavna glasba... Anton Mlačnik je doma iz Luč, na oddaji v Elkroju pa je igral na citre. Tudi sicer nastopa po številnih krajih mozirske občine, je pa že star glasbenik. 2e leta 1959 je bil v ansamblu Veseli pla- ninci, ki je nastopal po vsej Sloveniji. Citre, na katere igra sedaj, je kupil v Beljaku. Nanje igra zelo nežno. Tudi zato, ker je treba po strune v Avstrijo. Sedaj, ko je i plačati polog, je s tem težko... Tatjano Dremelj je sp Ijal ansambel Feniks, ki predstavil tudi samost Feniks trenutno igra v v Velenju, v tem ansaj pa igrajo na klaviature P Lenassi, na kitaro in s; fon Miki Ašič, na bas k Albin Brencelj in na b Tone Pantner. Novinar Janez Vedenil( se je o uspehih Ellcroja pogovarjal z direlitorjem Ivanom Kramerjem. Primorski fantje V igralski skupini iz Gornjega grada so se predstavili Vika Venišnik, Jože Remšak in Miran Pumat Citraš Anton Mlačnik Ansambel Zeme ČLOVEK ČLOVEKU TOVARIŠ Jugoslovani smo izpit iz solidar- nosti v najširšem pojmu te besede že večkrat uspešno položili, zavedajoč- se dejstva, da je med temelji naše družbe. Prevečkrat pa se nam zata- kne pri čisto drobnih, življenjskih stvareh, ki bi morale biti prav tako sestavni del te solidarnosti. Čas, ki ga živimo, udarja svoj tempo in več- krat imamo besedico »kriza« na koncu jezika v naših pogovorih na ulici, med prijatelji, znanci, na sejah. Ob vsem tem pa se cesto obnašamo po črednem nagonu. Sebično in ne- solidamo in s tem sami ustvarjamo tisto, česar si pravzaprav najmanj že- limo. Mnogim je tekanje iz trgovine v trgovino za niti ne najbolj nujne življenske dobrine, postalo dnevni hobi. Tu se pravzaprav začenja zgodba znanke iz sosednje ulice. Neko dopoldne so v trgovini pro- dajali mswgarino. Ni je bilo veliko in na polici tudi ni pisalo: »samo 1 kos«, kar sploh zelo rado zbode v oči in napravi celo nasprotni učinek od želenega. Ta moja znanka pa jo je tudi hotela kupiti. A, ker jo je kupil tudi nakupovalec pred njo, je ni bilo več na polici. Po naključju sta se srečala pred isto blagajno v trgovini, kjer je ta znanka pobarala prodajal- ko, ali imajo še kakšen zavojček te maščobe. Da je ni več, je izvedela. Kupec pred njo je kajpak vse to sli- šal, rekel pa ni nobene. Svoje štiri margarine je plačal, spravil v vrečko med druge artikle, se malo puščob- no nasmehnil v slovo in se, kar se je dalo hitro, podal na piano. Moja jezna gospodinja je seveda tudi odšla in ji ravnanje tega kupca še dsmdanašnji ne gre iz glave. Tako- le razmišlja. »Saj niso krivi trgovci. Če ni, ni. »On« ni lepo ravnal. Lahko bi rekel: »Jaz sem kupil štiri marga- rine, pa je toliko res ne potrebujem. Vzemiva vsak dva kosa, tako, soli- darnostno, če je že naneslo, da je ni več. Prav gotovo je bo jutri ah poju- trišnjem še kaj, pa jo bova spet ku- pila.« Na tak način bi odšla oba zado- voljna iz trgovine. Morda bi ceJo za- vila v bife ob trgovini na kavo in pokramljala o vsakdanjih stvareh. Tlidi o drobni solidarnosti, ki nas lahko zbliža in nam okrepi zavest o tem, da smo drug drugemu ne samo človek, ampak tudi tovariš. In mno- go lepše nam bo pri duši. MATEJA PODJED V GROVENBROICHU IN GUTERSLOh DELAVCI V TI' Naši delavci na tujem so slai Domovina ne bo nikoli pozabljena. Je ena sama, pa če-; prav je med našimi delavci na tujem tudi že dosti takih, ki> se ne nameravajo vrniti in ki so sprejeli tudi nemško držav-j Ijanstvo. Toda večina vendarle misli na vrnitev, vse te misli pa pridejo najbolj na dan ob dnevu republike, ko se številni Jugoslovani v mestih svojega bivanja na tujem zbirajo v okrilju klubov ali društev pod jugoslovansko zastavo in Titovo sliko, da proslavijo rojstni dan svoje domovine. i Tako je bilo tudi letošnje praznične dni med delavci v Grovenbroichu, kjer deluje slovensko društvo Celje. Zbrali so se v mestni hiši v največji dvorani, kjer jih je pozdravil predsednik druš- tva Mirko Umek, pozdravil jih je tudi ataše naše ambasa- de iz Bonna Boris Jelovšek, v imenu delegacije iz Celja pa predsednik OK SZDL Drago Medved. Naše delav- ce je pozdravil tudi predstav- nik domače občine Dirk Frentzen. Na proslavi so na- stopih tudi otroci naših de- lavcev, ki sicer nimajo do- polnilnega pouka slovenšči- ne, ker jih je premalo, pa so jih prizadevni starši sami pripravili za ljubek nastop. Na proslavi so tudi podeUli posebna priznanja najbolj prizadevnim članom društva za njihovo dosedanje delo. Med našimi delavci in njiho- vimi svojci je bilo na prosla- vi tudi mnogo Nemcev, ki so se skupaj veselili ob zvokih Pozdravni govor župana Gtinterja Grawea v Gtiterslohu RIBEŽEL... Hudo se motite, če mislite, da v današnjem času primanjkuje samo kave, praška, mesa, sanitetnih iz- delkov in še kaj drugega. Rjbežel (strgalnik po slovensko) se mi je tako izrabil, dotrajal, da bi si upala z njim obribati kakšno gla- vo, pa ne zeljnato. V dobri veri, da mj ta nakup ne bo delal težav, sem stopila v prvo trgovino, kjer se je kalvarija naku- povanja začela in nedokončala.. ^ kajti ribežla še danes nimam. V vsem Celju ga ni. Saj veste, takšne- ga, štirioglatega, na katerega riba- te hren, kumare, peso, itd. Resnič- no ni ga in ga najbrž še tudi ne bo, razen če nam bo uspelo medtem obribati nekaj gl^v, ki bodo spre- menile toge predpise, s katerimi se ubadajo tudi trgovci. Oni so mi na- mi zatrjevali, da dobavitelji tegu artikla nimajo potrelme pločevUae, Ko pa sem iskala po Celju ta pre- potrebni gospodinjski pripomoček, se mi je dogajalo vse mogoče. Obredia sem prav vse trg-ovine, kjer bi ga utegnili imeti, še v želez- nino me je potegnil magnet. Tudi tam nič! Ponekod sem naletela le na odkima vanje, drugod na začude- nje, kaj sploh sprašujem po never- jetnih stvareh, ko gapaie- ribeHa namreč, nimajo več kot pol leta. Vedno bolj me je spreletala drhta- vica, da ga res ne bom dobila, ko pa sem videla, da se košatijo na poli- cah različni gospodinjski strojčki, od električnega noža naprej. Neka prodajalka me je tako po- gledala, kot da iščem predmet iz Marsa in mi zabrusila - ja, kaj ste le nori, jaz ga že pomnim ne več! Bolj sem hodila, manjša sem po- stajala. V zadnji prodajalni sem sa- mo šepetajoče lahko dahnila - ribe- ze/, ribežel... Prodajalka, zdela se mi je kot an- gel, ker me je razumela, me je poto- lažila z obljubo, da se naj oglasim po Novem letu, morda ga bodo ta- krat lahko uvozili. Zdaj namesto na strgalniku strgam z nožem. Pa ob tem drhtim kaj če se mi izrabi še ta, pa morda niti navadnega noža ne bom mogla kupiti? Bo za njega zmanjkalo de- viz ali domačega jekla? Kaj se ve, kaj še vse pride na vrsto, morda bo zmanjkalo celo kuhalnic. Včasih smo z njimi tepli otroke po riti, danes pa bi morali tudi odrasle. Ce so kaj krivi, seveda. ZDENKA STOPAR KAJ STE NORI?! Uer 1982 NOVI TEDNIK - stran 13 evski zbor iz Smihela je el tri narodne pesmi. Vo- ^ton Acman nam je po- al, da so v Smihelu doma ifi pevci. Kljub temu, gia j zboru v glavnem kmet- ici jim dela nikdar ne injka, si vedno vzamejo in redno hodijo na vaje. akroju se nam je predsta- ve moški del zbora, sicer \i zboru pojejo tudi žen- ^oristili smo priložnost k Mozirje povabili tudi an- sambel Primorski fantje, ki je prejšnji mesec igral v Tur- ški mački. Primorski fantje so doma iz Pirana, poznajo pa jih tudi nekatere udele- ženke naših izletov 100 kmečkih žensk na morje, saj jih je ansambel s svojim ve- selim igranjem pričakal že tudi v Portorožu. Največji aplavz so poželi člani igralske skupine iz Gornjega grada. Predstavili so prvi prizor iz prvega deja- nja Molierove komedije Zdravnik po sili. Smeha za- res ni manjkalo. Igralci iz Gornjega grada so najbolj ponosni na to, da so letos na- stopili v Ljubljani, v Šentja- kobskem gledališču, ki je bi- lo ob njihovem gostovanju nabito polno. Delavci Elkroja so bili zadovoljni s sporedom Ansambel Feniks in Tatjana Dremelj Zbor iz Šmihela IDONIOVINIV ČAST IN PONOS ) proslavili Dan republike, v mnogih društvih pa so jih pozdravili rojaki! Štajerskih fantov, ki ašili staro in mlado, lo v soboto, 27. no- jnaslednje jutro pa je i iz Celja čakala pot loh, kjer je bila v ne- ll§. uri tudi v največ- itveni hali proslava p republike. Tudi tu- i zbrali naši delavci ni Nemci, da skupaj |o rojstni dan nove laje. Zbrane je naj- govoril predsednik Slovenija Adolf ki je orisal zgodo- pot nastanka nove 'ije, zatem pa je vse pozdravil župan jrawe in jim čestital ik republike. V ime- ike občine in OK ki ima pokrovitelj- društvom Slovenija je zbrane pozdravil Drago Medved. Na proslavi so sodelovali vsi otroci, ki obiskujejo slo- venski in srbohrvaški do- polnilni pouk, za nastop pa jih je pripravila učiteljica Majda Umnik. Nastopila je tudi folklorna skupina pod vodstvom Iva Pauliča in s svojim nastopom navdušila vse prisotne. Tudi v Giiter- slohu so Štajerski fantje s svojim igranjem in petjem spravih na noge staro in mla- do. Poseben pozdravni go- vor za vse goste je imel Otto Lorenz, po rodu sicer Ne- mec, po srcu pa velik prija- telj Jugoslavije. Sam je praz- noval svoj rojstni dan ravno na 29. november in ob tej pri- ložnosti mu je celjska dele- gacija izročila tudi celjski grb v znak priznanja in zah- vale za dolgoletno iskreno in prijateljsko sodelovanje s klubom. V torek dopoldne je prire- dil giitersloški župan Giinter Grawe sprejem za celjsko delegacijo in izrazil zado- voljstvo na dosedanjim so- delovanjem in delom in živ- ljenjem naših delavcev v Gii- terslohu. Sprejema se je ude- ležil tudi jugoslovanski kon- zul iz Dortmunda Sindelič, popoldne pa je bil v klub- skih prostorih razgovor s čla- ni kluba, kjer sta Janko Po- klic in Drago Medved orisala družbenoekonomski trenu- tek Jugoslavije in celjske ob- čine ter odgovarjala na vpra- šanje nadaljnjega razvoja, za- poslovanja in vračanja naših delavcev na tujem v domo- vino. D. M. Med nastopom pionirjev v Grovenbroichu POŽAR V CELJSKEM NARODMEHŠ DOMU PRED 70 LETI Takoj je treba povedati, da ne gre za veren fotoposnetek požara, temveč le za spretno, sprva na propagandno razglednico narodnega doma naslikane ognjene zublje in nato znova tiskano, skratka za kvcizifotomontažo. Tudi premični lestvi sta vrisani in prav tako množica opazovalcev. Kljub temu predstavlja ta fanta- zijska ponazoritev požara, ki je zajel svoječasni kulturni in poli- tični hram narodno zavednih Slovencev Celja in okohce, doku- ment iz kronike družbenega življenja v Celju pred sedemdese- timi leti. Narodni list je o tem 1"2. dec. 1912 zapisal: »Celje. V ,Narodnem domu' so minuli petek krog 7. ure zvečer začela v eni podstrešni sobi goreti tla, kmalu nato stene in strop. Uničene so štiri podstrešne sobe in g. Salmič, ki ima ravno spodaj stanovanje, ima vsled vode, ki je tekla skozi strop, precej škode na pohištvu. (Rafko Salmič 1870-1930, od leta 1899 v Celju, urar in juveUr ter gledališki delavec in organizator. Op. G. G.) Gasila je celjska požarna hramba, pridni so pa bili po- sebno vojaki 87. pešpolka. Škode je za 20.000 K, ki je pa pokrita z zavarovalnino.« Vest je bila objavljena pod skupnim naslovom Celjski okraj in sicer kot prva. »Minoli petek« je res bil 6. december, torej miklavževo. Kaj lahko bi tedaj vzrok požara pripisali nekontrolirani naglici ali pozabljivosti, to pa veselemu miklavževanju, da sta stanovalec ali stanovalka pozabila utrniti kako svečo, s katero so si tistikrat svetili. (Celje se je elektrificiralo šele naslednje leto 1913). Baje so podstrešne izbe zasedale gostinske delavkPlz pritlične resta- vracije narodnega doma, pa sta spričo večje angažiranosti v restavraciji naglica in pozabljivost toliko bolj razumljivi. Ce se spomnimo, da so pod okriljem narodnega doma delovala razen njegove lastnice - Celjske posojilnice, vsa takratna celjska naro- dna društva: Čitalnica, Celjski Sokol, Celjsko pevsko društvo. Delavsko podporno društvo, Slovensko obrtno društvo idr. ter da je njihovo članstvo polnilo prostore njegove restavracije, je moralo biti usodnega večera kar živahno, to pa je streglo nepre- mišljeni naglici in pozabljivosti. Se odgovor na vprašanje »Kdo je narisal ognjene zublje?« Vse kaže, da je to bil Matija Benčan (1866-1945), znamenit telovadec na čelu celjskih sokolov, zraven pa tudi »vešč risar, slikar in dekorater«. GUSTAV GROBELNIK 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 9. clecemt>er 1982 IZ DELEGATSKIH KLOPIl POSPEŠEVALI BODO KMETIJSTVO V občini Lašlio je sodelovanje s kooperanti dobro. Prioriteta govedoreji Glavne naloge, opredelje- ne v programu letošnjega pospeševanja kmetijske proizvodnje v občini Laško, so nadaljnje razvijanja pre- dnostne govedorejske pro- izvodnje, priprave in prido- bitev sredstev za razširitev tržne pridelave prašičjega mesa v občini, uresničitev programa ovčarstva, pripra- ve na novo panogo, kunčje- reje, posodabljanje opreme in objektov v kooperacijski reji kokoši, jarkic in piščan- cev za pitanje, pridelovanje pšenice za trg, strokovno izo- braževanje kmetov, eviden- tiranje neobdelanih in slabo obdelanih zemljišč v občini, izvajanje hidro in agromelio- racij pri kooperantih, izvaja- nje programa reprodukcije govedi itd. V Kmetijski zadrugi Laško ocenjujejo, da so letošnji de- vetmesečni rezultati doseže- ne proizvodnje dobri, prav tako pa je bilo uspešno sode- lovanje pospeševalne službe % kmeti-kooperanti. Osnova za uspešno pospe- ševalno delo je izdelava usmerit\'enega investicijske- ga programa za posamezno kmetijo v občini. Tak pro- gram je izdelan na osnovi po- glavitne sposobnosti razpo-- ložljivih zemljišč kmetije, poleg proizvodne usmeritve pa opredeljuje program tudi obseg investicijskih vlaganj v objekte in potrebno meha- nizacijo. Delo kmetijskih strokovnjakov v občini La- ško je usmerjeno v stalno po- večevanje pridelkov travna- tih površin in pridelovanje večjih količin koruze za zrnje in silažo. Delo pospeše- valcev s kmeti pa se pretež- no odvija v treh oblikah: s strokovnimi predavanji, ki so organizirana v vseh za- družnih enotah, v obliki proizvodnih krožkov ter z in- dividualnim delom s kmeti. Pomembno mesto pri na- daljnjem razvoju govedoreje ima selekcijsko delo, ki se odraža v odbiri dobrih živali, vzreji čim večjega števila plemenskih telic na kmeti- jah, nakupovanju plemen- skih živali v drugih območ- jih Slovenije in vodenju molzne kontrole na vseh kmetijah, ki so vključene v odkup mleka. Za spodbuja- nje povečevanja plemenske- ga staleža pa so v občini La- ško že dlje časa v veljavi pre- mije. V letošnjem letu bo prejelo premije 160 čistopa- semskih živali, vzrejenih pri kmetih, in bodo služile za obnovo osnovne črede. Od 2500 krav v občini jih je v odkup mleka letos vključe- nih 1260 glav, molzna kon- trola kot osnova selekcij ske- mu delu, je bila v laški obči- ni uvedena v letu 1972. Letos je bilo v molzno kontrolo A vključenih 420 krav, v kon- trolo B pa 040. Rezultat vseh akcij na področju kontrole pa se ka.e v stalni rasti pro- izvodnje tržnega mleka in povečevanju stalež^a osnov- ne črede. Indeks rasti proiz- vodnje mleka v devetih me- secih letošnjega leta je, ob primerjavi z enakim obdob- jem lani, 124. K temu naj do- damo še samo podatek, da je proizvodnja mleka v devetih mesecih dosegla številko 1,408.888 Utrov! To je le nekaj značilnosti iz programa pospeševanja kmetijske proizvodnje v ob- čini Laško. Podrobneje bo o tem v kratkem razpravljal odbor za kmetijstvo pri izvršnem svetu skupščine občine Laško, odločilno be- sedo pa bodo imeli delegati na za^danju skupščine ob- čine Laško, ki bo v soboto, 18. decembra. M.A. IZ KRAJEVNM SKUPNOSTI ŠTORE Aktiv invalidov v Storah bo jutri, v petek, 10. decem- bra, pripravil v dvorani Kul- turnega doma v Storah revi- jo domačih ansamblov. Ma- rija Lamut, ki je vložila naj- več dela v pripravo tega ve- čera je povedala, da bo sreča- nje pod naslovom »Večer ve- selih poskočnih viž«, začelo pa se bo ob 17. uri. Nastopilo bo kar enajst an- samblov, humorist Celjski Poldek (Andrej Meze) in čla- ni radijskega Zveplometra. Med ansambli se bodo pred- stavili: Franci Zeme iz Vojni- ka, Tone Videč iz Stnnca pri Vojniku, Viki Ašič iz Celja, Brane Klaužar iz Stor, Ivan Smeh iz Rogaške Slatine, Kočevarji iz Slivnice, Flosar- ji iz Stor, ansambel iz Dobja pri Planini pod vodstvom Francija Salobirja, Veseli Štajerci iz Stor, Libojski godci iz Liboj, Primorski fantje iz Pirana in harmoni- kar Andrej Rojnik. TV VOJNIK Odbor Rdečega križa je v preteklem tednu organiziral srečanje starejših občanov, letos že drugič po vrsti. . V avli osnovne šole v Voj- niku se je zbralo' okrog 120 starejših krajanov iz Vojnika in okolice, ki jih je toplo poz- dravil ravnatelj tov. Klanč- nik. V programu so nastopili še učenci osnovne šole, me* šani oktet Lokvanj in ansam- bel Franceta Zemeta. Vzdušje med starejšimi ljudmi je bilo prijetno, kar potrjuje, da so taka srečanja zaželjena. K dobri organiza- ciji srečanja so prispevali tu- di domači gasilci. BENO PODERGAJS LJUBEČNA v krajevni skupnosti Lju- bečna so letos rešili vrsto pe- rečih komunalnih proble- mov. Tako so s sredstvi ob- činske komunalne skupno- sti preplastili cesto, ki vodi skozi Ljubečno. S sredstvi delovne organizacije Ljubeč- na so pretekli teden moder- nizirali skoraj pol kilometra krajevne ceste Ljubečna- Smiklavž. To cesto bo delov- na organizacija uporabljala tudi za odvoz gline iz novega glinišča. Največ sredstev pa so letos namenili izgradnjam vodo- vodov. Tako so sredi leta svečano izročili namenu vo- dovod v naselju Začret in de- lu Ljubečne. Pretekli te?deri so končali z deli na 400 me- trov dolgem glavnem vodu v naselju Leskovec. Priprav- ljajo pa se že na gradnjo vo- dovoda v osrednjem delu Ljubečne, 2epini, Lipovcu in Glinskem. Režijska odbo- ra tako za Ljubečno kot za Žepino že delujeta. Ko bodo dobili še potrebne načrte in soglasja in v celoti zbrali po- trebna sredstva, ki niso majhna, bodo predvidoma že spomladi pričeli z deli. Večino sredstev bodo zbrali krajani sami. Veliko bodo pomagali tudi s prostovolj- nim delom. Ostala sredstva pa bo primaknila še krajevn skupnost. Zavod za izgrad- njo Celja in nekatere delov- ne organizacije, ki želijo, da bi voda v te predele pritekla čimprej. MILAN BRECL ŠOŠTANJ Po desetih mesecih pre- mora, ki je nastal zaradi spo- ra med Tobakom in Loterijo Slovenije, v Šoštanju zopet posluje podružnica Loterije Slovenije. V trafiki na trgu bratov Mravljak je prodajal- ka Mira Sevčnikar povedala, da je bUo že prvd dan veliko zanimanje tako za športne napovedi kot za expresne srečke. Številnim ljubite- ljem iger na srečo torej iz Šo- štanja ne bo treba več v Tito- vo Velenje. V. K. ŽALEC Tudi ob ietošr^em krajev- nem prazniku Žalca bcKlo pripravili več različnih prire- ditev, s katerimi bodo začeU prihodnji teden. Krajani Žal- ca slavijo vsako leto 27. de- cembra svoj praznik kot spo- min na prve žrtve iz Žalca, ki so bile med vojno ustreljene v Mariboru. V letošnjem pro- gramu so naslednje priredi- tve: srečanje vseh, ki so so- delovali pri urejanju Titove- ga spominskega parka, tek- movanje v šahu za pokal me- sta Žalec, prikaz veščin v ka- rateju, nastop Godalnega or- kestra in orkestra Žabe iz Celja ter slavnostni koncert domačega narodnega an- sambla Veseli hmeljarji, ki prav letos slavi 20. letnico obstoja. Za zaključek prire- ^ ditev bodo pripravili še 24. ' decembra slavnostno sejo sveta, skupščine in krajev- nih organizacij v krajevni skupnosti, kjer bodo tako kot vsako leto tudi letos p>o- dehli najzaslužnejšim kraja- nom priznanja. T. VRABL JERNEJ Za raz.širitvijo telefonske centrale v Ločah, ki bo pre- dvidoma gotova junija pri- hodnje leto, bodo tudi kraja- ni Jerneja in Licence lahko pridobili 15 telefonskih prik- ljučkov. Pred to razširitvijo so jim zagotavljali le dve te- lefonski tevilki, zato z^nju v kraju tudi ni bilo zanimanja, saj bi bila napeljava telefon- ske linije predraga. MBP postanete tlokitnik enega Izmeilž^. 100 dobitkov §t. 48 - 9. december 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 9. december 1982 OTROŠKI VRTILJAK Dragi prijatelji! z veseljem vam sporočam, da bo odslej naš Vrtiljak nekoliko obširnejši. Danes vam v uvodu ne bom napisala kaj več, saj sem napolnila tudi precejšen del strani, ki je sicer predvsem vaša. Pa upam, da mi tega ne boste zame- rili preveč, ker sem vas tokrat pač morala opozoriti na nekatere nove prispevke, ki jih bomo odslej prebirali na Vrtiljaku^Z vašo pomočjo, seveda. Lepo pozdrav Vaša Nadja POSTAL 5EM PIONIR Rojstni dan naše domovine je za vse nas, ki živimo v njej in jo imamo radi, velik in pomemben dan. Za nekatere pa je ta dan po- memben še zaradi nečesa. Nešte- to malčkov je, ki takrat pozabijo na svoje cicibanske skrbi, kajti 29. novefnbra postanejo pravi pionirji. To pa ni majhna stvar. Lahko je sicer biti pionir, nositi rdečo rutico in modro kapico, malo teže pa je biti dober pionir. Toda verjamem, da se boste vsi tisti, ki ste bili pred nekaj dnevi sprejeti v pionirsko organizacijo potrudili in boste zares dobri in vzorni pionirji, ko odrastete pa prav takšni mladinci in kasneje odgovorni odrasli ljudje. Tako kot sta mi v svojih pismih zatrdi- la Rosana in Vojko. Vsem, ki ste pravkar postali pionirji, seveda iskreno čestitam in vam želim veliko lepih in sončnih uric, pri tem pa nikoli ne pozabite na svoje pionirske dolž- nosti. GLASOVALI SO »ZA« Nekateri dopisniki smo se ude- ležili samega referenduma, ki je bil v naši vasi 21. novembra. 2e ob osmih zjutraj je na volišče pri- hajalo mnogo ljudi. Na listih so obkroževali »ZA« ali »PROTI«. Največ jih je bilo za. Nekateri so glasovali za več ljudi v družini. Starejšim ljudem smo pomagali prebrati, dali smo jim svinčnike. Miza za katero je sedela komisija, je bila lepo pogrnjena z jugoslo- vansko zastavo. Glasovanje je potekalo brez težav in vesela sem, da bo naša \'as dobila zopet nove ceste, pošto, kulturni dom in drugo. KLAVDIJA PODPECAN, 4. a OS Stranice ODDELČNA KONFERENCA Po pouku se je sestal naš razre- dni odbor. Domenili smo se, ka- ko bomo pripravili našo prvo od- delčno konferenco. Na razredni stopnji nismo imeli oddelčnih konferenc. Povabili smo vse to- variše^ učitelje. Prišla pa je samo tovarišica za angleški jezik, ker drugi niso utegnili. Naslednji dan smo pred 5. uč- no uro najprej uredili učilnico. Zazvonilo je. Sabina, predsedni- ca naše oddelčne skupnosti je pričela. S tovarišico razredničar- ko smo najprej pregledali učni uspeh. Mateja je poročala o zbi- ralnih akcijah, ki smo jih izvedli. Tomaž, naš podpredsednik, je poročal o vedenju. V začetku leta je bila v razredu slaba disciplina, zato se je tovarišica razredničar- ka odločila, da bomo mesečno ocenjevali vedenje. Kot predse- dnik komisije za medsebojno po- moč sem poročala tudi jaz. Pove- dala sem, kaj delamo pri medse- bojni pomoči, kdo pomaga slab- šim učencem. Pogovarjali smo se tudi o naših akcijah - zbiranju papirja, prodaji značk. Za nas je bila to zelo zanimiva ura, saj smo prvič imeli oddelčno konferenco. MOJCA VRECKO, 5. d OS Primoža Trubarja LASKO NA POGOZDOVANJU 2e zgodaj zjutraj sem se odpra- vil od doma, saj sem vedel, da me čaka naporen dan. Na zbirališču je že bilo nekaj mojih tovarišev, ki so bili z mano vred določeni, da gredo pogozdo- vat. Kmalu za tem so prišli goz- darji, nas naložili v avtomobile ter nas odpeljali proti našemu delovišču. Ker je prejšnji dan de- ževalo, je bil teren precej razmo- čen. Z enim pogledom smo se prepričali, da naše delo ne bo lahko. Hoditi v hrib s polno koša- ro sadik tudi niso mačje solze. Razdelili smo se na dvojice ter z veliko vnemo začeli zasajati drevesca. Sadili pa smo bor, bu- kev, rdeči hrast ter jerebiko. Do malice smo se vsi pošteno spotili ter umazali. Vsak je imel za sabo najmanj dva »uspešna padca«. Po obilni malici smo se spet pognali v hrib. Sadik je bilo ve- dno manj, pa tudi naša vnema je začela popuščati. Ko je prišel čas našega odhoda, so bile vse sadi- ke v zemlji, kjer so začele svojo novo življenje. V času petih ur smo posadili 720 sadik. Skupina, ki je šla v akcijo drugo jutro, je posadila v istem času 800 sadik. Medtem pa so člani hortikul- tumega društva in planinci že za- čeli akcijo za čim lepšo okolico naše šole. Odstranili so staro drevje, ki se je že začelo podirati ter zasadUi nov nasad mladih drevesc, ki bodo čez nekaj let po- nos vseh učencev naše šole. V akciji je sodelovalo 31 učencev naše šole in opravilo 1500 delov- nih ur. Ponosni smo, da smo opravili družbeno koristno delo. JANEZ CERNEC, 8. a OŠ Frana Kranjca ........... _______CELJE IME MI JE VOJKO. BOM PIONIR. IMEL BOM MODRO ČEPICO IN RDEČO RUTICO. BOM TABORNIK. RAD SE BOM UCIL. VOJKO RATEJ, 1. r OS STRANICE JAZ BOM POSTALA PIONIRKA. DOBILA BOM MODRO KA- PICO IN RDECO RUTICO. MI SMO ŽE DELALI NA POKOPALI- ŠČU. SMO ČISTILI GROB. PRIŽGALI SMO SVEČKE. BOMO DOBRI PIONIRJI. ROSANA SUC, 1. r. OS Edvard Kardelj SLOVENSKE KONJICE MAJA OLUP, 2. r., OŠ STRANICE REFERENDUM JE USPEL v nedeljo, 21. 11. 1982 je bilo glasovanje na več krajih. Moji starši so glasovali »ZLA«. Veliko jih je glasovalo »ZA«. Manj kot polovica je glasovala »PROTI«. Končno je le uspel referendum. Obnovili bodo kulturni dom, as- faltirali ceste, napravili bodo vo- dovod in še drugo. Veseli smo, da je referendum uspel, saj bi drugače ostal naš kraj še nekaj let nespremenjen. DARJA JESENICNIK novinarski krožek OS Vitanje PREDSTAVITE SE NAM Dragi mladi prijatelji. Že tretji mesec se vrti kolo na- šega Vrtiljaka, precej pri- spevkov se je že popeljalo na njem in dosti novih imen smo že prebrali. Prebiram jih jaz, prebirajo jih drugi dopisniki pa tudi številni mladi bralci, ki se nam do- slej še niso oglasili. Pa sem pomislila, zakaj vas ne bi vsi skupaj spoznali tudi ma- lo drugače? Da bi vedeli, kdo ste, kdaj in kako pišete in podobno. Prav bi sicer bi- lo, da bi spoznali vsakega dopisnika posebej, ker pa vas je silno veliko, je to sko- raj nemogoče. Zato pa se do- govorite v šoli, v razredu, pri dopisniškem krožku, na- pišite nekaj o svojem delu, o vašem mentorju, in če imate priložnost, priložite tudi kakšno fotografijo. Tako. Nova naloga in nova priložnost je pred vami. Po- hitite! Čim bo tu prvi pri- spevek, bomo naš »spoznav- ni kotiček« znova odprli. KRAMUAMO Najprej bi se rada zahvalila pionirjem iz Stranic, ki so me spet presenetili z imenitnim glasilom. Tokrat so pred referen- dumom izdali posebno številko svojega TV-33. Dragi Strani- čani, glasilo je res vzorno in k takšnemu delu vam lahko samo čestitam. Za prisrčno glasilo se zahvaljujem tudi zreškim dopisnikom. V njihovem imenu nam ga je poslala tovarišica FRANCKA PODGAJŠEK, ki je v pismu tudi malce potarnala, da na naši strani objavimo zelo malo njihovih prispevkov. Draga tovari- šica, razumem vašo skrb za vaše mlade dopisnike, saj vem, da otroci komaj čakajo, kdaj bo objavljen njihov prispevek. Verje- mite mi, da bi prav rada ustregla vsem. A na moji mizi je na kupe pisem, vsa so prisrčna in vredna objave, prostora v časopisu pa je, žal, malo. Upam pa, da bo zdaj, ko se je naš kotiček vendarle nekoliko povečal, v mapi ostajalo tudi manj neobjavljenih prispevkov. ZINKA FIDERSEK z osnovne šole Dušana Jereba nam je v kratkem prispevku predstavila njihov dopisniški krožek. Draga Zinka, kot si verjetno že opazila, odpiramo danes na naši strani novo rubriko, v kateri nam boš lahko krožek pred- stavila bolj obširno. Pa še odgovor na sicer prijazno, a malce užaloščeno pismo JOLANDE GAJSEK iz Ponikve. Draga Jolanda, o tvojih pe- smicah izpred pol leta nič ne vem, ker urejam stran šele od letošnjega septembra dalje. Ce pesmi niso bUe objavljene, ne bodi razočarana, ker se to gotovo ni zgodilo zato, ker bi jih napisala slabo, ampak zaradi - ja spet moram ponoviti - pre- malo prostora. O novem imenu pa razmišljam tudi jaz. Se piši! ATKINA ZANKA Miška Atka rada teče. Najbolj pa jo zabava pretači pot, s katero nekaj nariše. Tokrat je Atka tekla tako, da se je vrnila na kraj, od koder je startala. Poišči njeno fK)t, pobarvaj jo in videl boš, kaj je Atka narisala s svojimi nožicami. Seveda bomo tudi med rešitvami te uganke izžrebali nagra- jenca tovarne AERO. Rešitve nalepite na dopisnico, pripišite tudi svoj naslov, šolo in razred, ki ga obiskujete. Dopisnico pošljite na naš naslov do ponedeljka, 13. decembra 1982. V prejšnji številki ste pomagali Atki reševati domačo nalogo. Pravilna rešitev je bila: veUka bela cvetica. Nagrado AERA bomo poslali: Nini Žerjav, Trubarjeva 53/a, 63000 Celje. »CELJSKE LEKARNE« CELJE DELAVSKI SVET Objavlja prosta dela in naloge finančnega knjigovodje Pogoji; srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah finančnega knjigovodje oziroma podobnih delih in nalogah. Kandidate vabimo, da svoje ponudbe z opisom dose- danjega dela, življenjepisnimi podatki in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo v 30 dneh po objavi na naslov: Celjske lekarne Celje, Vodnikova 1, kadrovska služba. Kandidate boiuo O ižbi.ri Jžbvesliii v 30 dneh. ZVEZNI ZAVOD ZA MERE IN PLEMENITE KOVINE BEOGRAD KONTROLA MERIL IN PLEMENITIH KOVIN CELJE RAZPISUJE za nedoločen čas prosta dela in naloge v Kontroli meril in plemenitih kovin Celje, Tkalska 15: 1. Vodjo skupine za mehanska merila in 2. Metrologa za plemenite kovine, merila za fizikalna in kemijska merjenja Poleg splošnih pogojev po čl. 318 Zakona o osnovah sistema državine uprave in o ZIS ter Zveznih organih uprave (Uradni list SFRJ št. 23/78 in 21/82) morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: pod. 1. Imeti morajo končano eno tehničnih fakultet ali pa Naravoslovnomatematično fakulteto ustrezne skupi- ne, oddelka ali smeri, obvladati en svetovni jezik in da imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, pod. 2. Imeti morajo končano Tehnološko ali Naravoslovno- matematično fakulteto ustrezne skupine, oddelka ali smeri in obvladati en svetovni jezik. K prijavi za razpis obvezno priložite: - dokumente o končani fakulteti - potrdilo o znanju svetovnega jezika - potrdilo o državljanstvu SFRJ - izpisek iz matične rojstne knjige - opis dosedanjega dela (življenjepis) Kandidati, ki niso zaposleni, pa predložijo potrdilo o zdravstveni sposobnosti za delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite Kontroli meril in plemenitih kovin Celje, Tkalska 15, v roku 15 dni po objavi v dnevnem časopisu. Po preteku prejema prijav bodo kandidati obveščeni o kraju, dnevu in uri, ko bo razpisna komisija iz Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine pričela reševati prispele vloge. SOZD MERX DO GOSTINSKO PODJETJE CEUE Ljubljanska 5, Celje objavlja prosta dela in naloge za: TOZD SAVINJA LAŠKO 1 VODJA POSLOVNE ENOTE Pogoj: hotelska šola, 3 leta delovnih izkušenj, znanje 1 tujega jezika, poskusno delo 3 mesece, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. TOZD NA NA 4 KUHARJE KV Pogoj: končana gostinska šola - smer kuhar, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, delovno razmerje se sklepa: 2 za nedoločen čas, 2 za določen čas (nadomestitev porod, staleža) 2 POMIVALKI POSODE poskusno delo 1 mesec, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo pisne vloge v 8 dneh od objave na naslov: GOSTINSKO PODJETJE CELJE - SPLOŠNO KADROVSKI SEKTOR, Ljubljanska 5, Celje (nad gost. Ojstrica). §t. 48 - 9. december 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 TOKRAT HAJTEŽJI IZBOR Vsako leto v decembru pripravimo tudi v Celju izbor najboljših športni- kov in športnic. Tudi le- tos pripravljajo izbor TKS, ZTKO in NT - RC Celje, slovesna razglasi- tev pa bo 11. februarja na 5. športnem plesu v hali Golovec. Takrat bo fudi razglasitev najboljših v sindikalnih športno re- kreativnih igrah. Letošnji izbor bo doslej najtežji, v njem pa bodo sodelovah športni novi- narji, športni delavci in po nekaj letih preko ku- ponov tudi bralci Novega tednika. V letošnjem letu ni bilo največjih športnih prireditev, kot so olimpij- ske igre, s\'etovna prven- stva in podobno, kjer bi nastopili celjski športniki in športnice ter osvajah najvišja mesta. Prav zara- di tega bodo tudi kriteriji za izbor nekoliko drugač- ni kot prejšnja leta. O tem bomo obširno pisah v pri- hodnji številki, ko bomo objavili tudi prvi kupon. Komisija pri TKS, ZTKO in NT - RC se je načelno dogovorila, da bo s pomočjo sodelujočih v Einketi tudi tokrat izbrala po tri najboljše športnike oziroma športnice, začela pa bo tudi s prakso, ki naj bi postala tradicija, da bo vsako leto nagradila tudi tiste, ki se sicer niso izka- zali prav na športnem po- dročju, so p« za njega vseeno kaj izjemnega na- redih. Med letošnjimi predlogi za takšne nagra- jence so med drugimi prof. Tone Goršič za knji- go o rokometu, Jože Tan- ko za dosežke v plavalnih maratonih in Anton Her- man za razstavo portretov slovenskih športnikov. T. VRABL HOKEJ NA LEDU ALI JE ŠE REGULARNO? Odločitev proti Crveni zvezdi in Vojvodini Letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu postaja »nere- gularno,« kajti iz kola v kolo se dogaja, da ekipe predajajo sre- čanja zaradi finančnih težav, velikih stroškov potovanja v Beograd ali Novi Sad in po- dobno. Na tak način in zaradi »nizkih« udarcev nekaterih klubov sta Medveščak in Crve- na zvezda dobila 4 točke. Te t(^ke za zeleno mizo sicer ne bodo vplivale na naslov prva- ka in na izpadanje. Vsekakor pa se lahko dogodi, da v veli- kem finalu ne bodo igrali naj- boljši. Medtem ko sta si Olimpija in Jesenice že priborila za finale dovolj točk, bo za preostali dve mesti velika borba med Me- dveščakom, ki ima že 12 točk, Cinkarno in Crveno zvezdo, ki imata po 8 točk. Toda od vseh teh, vse tako kaže, bo Zvezda dotjila štiri točke proti veliki »dvojki« Olimpiji in Jeseni- cam, s tem pa prehitela ob koncu ali Cinkarno ali Medve- ščaka. Prva odločitev bo padla že v soboto, ko igra Cinkarna v Beogradu proti Crveni zvezdi. Zmaga na tej tekmi in potem .še točki v Novem Sadu bi omo- gočili Celjanom nastop v veli- kem finalu, vse drugo pa samo peto mesto. V finalu naj bi igrale najbolj- še ekipe. Tja pa vsekakor spa- da tudi Cinkarna, ki je v zad- njih tekmah proti Olimpiji (1:3), Medveščaku (3:1) in Jese- nicam (2:6) pokazala velik na- predek. In ravno mladi igralci, nove moči pri Cinkarni, potre- bujejo težje tekme. Te pa laliko dobijo samo v velikem finalu. Tehnični vodja HDK Cinkar- na Ivan Zorko: »Kljub vsemu bomo odigrali prvenstvo do konca. Želimo in menimo, da se bom.o uvrstili med najboljše štiri. Tu bi lahko potem tudi presenetili, kajti v finale se prenese samo minimalna toč- ka za četrto mesto, dve točki za tretje mesto, tri točke za drugo mesto in štiri točke za prvo mesto. Brez gol raizlike in brez ostalega iz predtekmovanja. In v takšnem dodatnem razpletu bi lahko presenetili in osvojili celo drugo mesto! Gledalci pa bi v Celju videli še tri kvalitet- ne tekme.« J. KUZMA MLADI ŠE BREZ PORAZA Mladi hokejisti Celja na ledu so letos izvrstno štartali na republi- škem pionirskem in mladinskem prvenstvu. Mladinci so odigrali pet tekem, pionirji pa tri in v vseh so gladko premagali svoje nasprotnike. Mladinci so premagali Bled 33:0, Triglav 18:2, Jesenice 8:5, Kranjsko goro 5:0 in Olimpijo 20:3, pionirji pa Triglav 19:0, Je- senice 6:1 in Kranjsko goro 16:1. BLOUDKOVE PLAKETE NA CELJSKEM OBMOČJU Kot vsako leto so tudi letos tik pred Dnevom repu- blike v Ljubljani v organizaciji TKS Slovenije podelili najzaslužnejšim športnim delavcem, športnikom in športnim kolektivom tradicionalna Bloudkova prizna- nja. Med nagrajenci je tudi sedem predstavnikov iz občin celjskega območja. Bloudkove plakete 82 so dobili: ALPINISTIČNI ODSEK pri PD Celje za vrhunske alpinistične storitve in uspehe pri vzgoji novih kadrov v več kot 30 letnem obdobju! JOŽE KOPITAR iz Celja za strokovno delo in tek- movalne dosežke v atletiki! FERDO PAK iz Rogaške Slatine za organizacijsko delo v košarki v občini in območni skupnosti občin Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje! BOJAN PLANINSEK iz Celja za družbenopolitično aktivnost v telesni kulturi! VALTER STAJNER iz Titovega Velenja za življenj- sko delo v atletiki! FRAN JO TIC iz Slovenskih Konjic za več kot 40 letno delo v telesni kulturi! METOD TREBICNIK iz Celje za dolgoletno in plo- dno delo v telesni kulturi! Vsem so ob visokem priznanju namenjene tudi naše iskrene čestitke! TV ROKOMET AERO JESENSKI PRVAK Veienjčanšce na odličnem petem mestu Prvenstvo so končah tudi rokometaši Ae- ra Celje, ki so v Metkovičih v zaostah tekmi 9. kola I. B zvezne lige premagah sohdno ekipo Mehanike s 23:22. S tem uspohom so se na čelu lestvice izenačili s Krivajo, s kate- ro se bodo poleg Zameta in Zagreba spomla- di borili za končni naslov in vstop v I. A ligo. Lestvica jesenskega dela tekmovanja je na vrhu naslednja: 1. Aero Celje 11 8 2 1 298:256 18 (42) 2. Krivaja 11 8 2 1 304:263 18 (41) 3. Zamet Reka 11 6 3 2 246:224 14 (22) Zmaga v Metkovičih je bila težko priborje- na. Kljub temu, da so Celjani od začetnih 1:1 in 2:2 vodili vse do 22:16 bi ob koncu skoraj izgubUi. Igralo se je zadnjih nekaj minut in pri rezultatu 16:22 so Celjani obstali in do- mačini so rezultat v zadnji minuti izenačiU na 22:22. šele zadnji napad Celjanov je prine- sel zadetek, ki ga je dosegel Ščurek in s tem zmago. Omeniti velja, da sta sodnika Obre- novič in Sever tokrat sodila zelo dobro. O dobrem sojenju pa ne moremo govoriti na tekmi teden dni prej, ko so Celjani izgubUi v Kaču proti Jugoviču 24:25 (15:15). Strelci za celjsko moštvo proti Mehaniki so bili: Ivezič in Kleč po 5, Vlado Bojovič 4, Selčan 3, Razgor 3, Ščurek 2 in Miha Bojovič 1. Jesenski del prvenstva so končale tudi igralke Velenja, ki so v zadnjem Kolu remizi- rale v gosteh s Trogirjem. Tako so osvojile peto mesto! Od 11. srečanj so 5 krat zmagale, dvakrat igrale neodločeno in štirikrat izgubi- le. Gol razhka je 264:224, imajo pa 12 točk. Spomladi igrajo rokometaši Aera v prvi tek- mi v gosteh proti Vitexu, Velenjčanke pa proti Železničarju. J. KUZMA NA KRATKO INVALIDI TEKMOVALI V PREBOLDU Društvo invalidov v Žalcu jt tudi ob letošnjem Dnevu repu- blike pripravilo tekmovanje v kegljanju, streljanju, šahu in pi- kadu, kjer je nastopUo okoli 60 tekmovalcev iz različnih krajev Slovenije. V borbenih partijah kegljanja je osvojila prvo mesto ekipa Žal- ca pred Slovenj Gradcem, med posamezniki pa je bU najboljši najstarejši udeleženec, 86 letni Franjo Audič iz Žalca. V streljanju z zračno puško so zmagali strelci iz Titovega Vele- nja pred Slovenj Gradcem in Žal- cem, v šahu pa so bili najboljši Žalčani (prva ekipa) pred SK Sa- vinjčan iz Šempetra in Žalcem (druga ekipa). Med posamezniki je zmagal Marko Ranzinger iz Žalca. V pikadu je zmagal Stezar iz Slovenj Gradca pred Druško- vičem iz Žalca in Jagičem iz La- škega. TURNIRJA V PREBOLDU IN ŽALCU Na mesečnem turnirju v Žalcu v organizaciji Društva invalidov Žalec je zmagal Pevnik iz Polzele pred Stomianom iz Šempetra (oba enako število točk), Grobel- nikom iz Žalca itd. Na osmem turnirju v Preboldu v organizaciji SK Savinjčan iz Šempetra pa je bil najboljši Skok pred Jožetom Stormanom itd. JOŽE GROBELNIK GARANT VODI v II. republiški košarkarski li- gi - vzhod so odigrali 4. kolo. Derbi je bU v Novem mestu, kjer sta se srečali doslej edini nepre- magani ekipi Straže in novinec Garant iz Polzele. Slednji je pri- pravil prijetno presenečenje in premagal favoriziranega domači- na tesno, vendar zasluženo 71:70 (41:41). Strelci za Garant: M. Tumšek 25, Kralj 16, Mrzlak 8, Cizej 7, Selič 3, S. Tumšek 3, Po- lauder 3, Stefanec 4 (že na začet- ku tekme je bil poškodovan!) in Plaskan 2. Po 4. kolu je tako v tej ligi edini še neporažen Garant s Polzele, ki bo v 5. kolu, v soboto, 11, decem- bra ob 17, uri v telovadnici v Žal- cu gostil ekipo Podbrežja. DARKO TERGLAV ZLATARNA PRED EMO v 2. kolu občinske sindikalne lige v hokeju na ledu je ekipa Opekarne premagala E^MO 3:2. Strelci za Opekarno Gajzer. I. Pangerl in Samec ter za Emo Smrkolj in Pauc. Ekipa Zlatarne je premagala novinca v ligi Kovi- notehno 11:2. Strelci za zmago- valce; Smerc 4, Ograjenšek 3, Bernjak 2 ter Planinšek in Cvet- ko po enega, za poražence pa sta bila uspešna Kerkoš in Skrubej. Po 2. kolu vodi ekipa Zlatarne 4 točke (24:2), sledijo pa EMO 2 (5:3), Opekama 2 (3:15) in Kovi- notehna O (2:14). Med strelci so po 2. kolu v vodstvu Smerc in Ograjenšek po 7 ter Planinšek 4, vsi Zlatarna. 3. kolo bo v nedelja, 12. decem- bra ob 16,30 med EMO in Zlatar- no ter ob 17,30 med Kovinotehno in Opekarno na drsališču v Mest- nem parku. TE. ZLATA SREDINA ZA JUDOlSTE Judoisti »JK Ivo Reya" iz Celja so končali letošnje državno pr- venstvo z nastopom v Novem Sa- du, kjer so se pomerili proti Mla- dosti iz Zagreba in gostitelju, Slaviji. Dosegli so lep uspeh, in to zmago proti Mladosti 7:7 (25:20) ter po- raz proti Slaviji 5:9 (13:27). To je znova zagotovilo celjskim judoistorr: mesto v zlati sredini lestvice. Upoštevati pa moramo, da letos celjska ekipa ni bila tako dobra sestavljena kot lani. kajti v JLA sta bila Fabjan in CUK, po- škodovan pa je bil še nadarjeni F*ungeršič. Vse breme prvenstva so tako nosili Oštir, Imanovič in Ander- le, ki so tudi najbolj zaslužni za uspeh. V Novem Sadu so svoje pridali še Kranjc, Fabjan in Za- ložnik. Najboljši predstavnik pa je bil Stanko Anderle, ki v zad- njih sedmih kolih ni doživel po- raza. . JK. KROS Partizan Gaberje je v okviru »90 akcij za 90 let tovariša Tita« izvedel dru.štveni kros za mlajše oddelke. Med pionirkami je bila prva Katja Smigoc, 2. Katja Bla- gotinšek in 3. Petra Novak. Pri pionirjih je zmagal Klavdij Pova- lej pred Mirkom Malcem in Raj- kom Forštnerjem. Mladinke: 1. Mojca Žitnik, 2. Tadeja Pilih in 3. Milena Kovač. Mladinci: 1. To- maž Blagotinšek, 2. Aleš Malec in 3. Andrej Rozman. M.T. ODLIČNI STRELCI NA KEGUlŠČU II. kolo občinske strelske lige Žalec z zračno puško je bilo to- krat na kegljišču, spremenjenem v strelišče, v Žalcu. Tekmovanje so odlično pripravili strelci na novo oživljene strelske družine Žalec, ki je tudi zmagala, saj so njeni člani nastreljali 1395 kro- gov, sledijo pa SD Prebold 1381, Liboje 1 1362, Griže 1318, Šempe- ter 1239, SIP Šempeter in Liboje II, med posamezniki pa je zma- gal Franc Kotnik 362 pred Mla- denom Melanškom 359 (oba Ža- lec), Janijem Uplaznikom (Pre- •bold) 357, Ivanom Novakom (Li- boje) 352, Jožetom Pintarjem (Prebold) 347 krogov itd. Po drugem kolu vodi SD Žalec pred Preboldom, Libojami I, Gri- žami, Šempetrom, Libojami II in SIP Šempeter, med posamezniki pa Mladen Melanšek pred Fran- cem Kotnikom (oba Žalec), Iva- nom Novakom (Liboje), Janijem Uplaznikom (Prebold), Dragom Grešakom (Griže) itd. DRAGO GRESAK ŠAHISTI ŽALCA TRETJI Tudi šestič celjski šahisti niso uspeli osvojiti naslova republi- škega prvaka. Stalno in tradicio- nalno so drugi, tokrat za ekipi Domžal, ki je bUa še lani drugoli- gaš. Nasprotno celjski ekipi pa ša- histi Žalca iz leta v leto presene- čajo. Lani so bili četrti, letos so že tretji in njihov zaostanek za Ce- ljani je vedno manjši. SE VEDNO NEPORAŽEN! Košarkarji Libele tudi po 8. kolu vodijo na lestvici II. zvezne lige brez poraza. V zadnjem času so odigrali dve zelo pomembni in težki srečanji. V Celju je gostova- la ekipa Novega Zagreba, ki igra moderno košarko in je dolgo, vse do 17. minute, držala korak z domačini. Sele tik pred odmorom so si Celjani priborili manjšo prednost, ki sta jo pozneje izredno razpoložena Aleš Pipan in Zoran Gole v ne- kaj minutah povišala na 21 košev - 80:59. S tem je bUa tekma odločena in ambi- ciozni gostje so se morali vdati, čeravno so preko močnega in visokega Kara- mana zmanjšali razliko na končnih 98:85 za Libelo. V soboto pa so Celjani odigrali že naslednjo tek- mo in to proti Jugu v go- steh. Dubrovčani so posku- šali vse, da bi premagali Celjane in jim zadali prvi poraz. Toda v tem niso uspeli in Celjeni so v ogor- čeni borbi proti številnim gledalcem, sodnikoma in domačinom zmagali z 89:86. Nov uspeh in še bolj trdno vodeče mesto. V ženski republiški ligi pa so igralke Libele premaga- le Maribor z 82:69 (36:41). Gostje so sicer pred odmo- rom povedle, medtem ko so v nadaljevanju bile mno- go boljše igralke Celja. Se zlasti se je odlikovala Koze- Ijeva, ki je bila s 35. koši tudi najboljša strelka. Ob njej moramo pohvaliti še Cencljevo 20 in Cerjakovo 15 košev. V soboto bo v Ro- gaški Slatini domači derbi med vodečo Rogaško in če- trto Libelo PARTIZAN CEUE - MESTOi D2IVUANJE AKTIVNOSTI Po desetih letih ponovno občni zbor Po desetih letih se je ponov- no zbralo članstvo Partizana Celje-mesto in na svojem obč- nem zboru kritično ocenilo do- sedanje životarjenje društva ter začrtalo nekaj osnovnih smernic za delo v prihodnje. Partizan Celje-mesto je eno tistih partizanskih društev, ki ima izredno dolgo tradicijo de- lovanja. Le-ta sega v čas pred 1. svetovno vojno pa vse do da- nes. V tem obdobju je društvo sicer imelo celo vrsto vzponov in padcev, boljših in slabših re- zultatov ter usp)ehov, vendar pa je bilo vseskozi na liniji ta- kratnih telovadnih društev in kasneje tudi Partizanov. Lah- ko bi celo rekli, da je po drugi Svetovni vojni po ustanovitvi organizacije Partizan, društvo skupno s Partizanom Gaberje, Postalo center športno rekrea- tivne dejavnosti, splošne tele- sne vzgoje in tudi gimnastike, f^ekako po letu 1970 pa je tiruštvo pričelo očitno nazado- vati. Vzrokov je bilo več. Nekaj bilo objektivnih, kot so pro- storske težave in splošno po- fnanjkanje kadrov, mnogo pa tudi subjektivnih, saj se vod- stvo ni znalo dogovoriti o ciljih in vsebini svojega nadaljnjega delovanja. Zlasti se društvo ni ^ašlo, ko sta Partizan Jugo- slavije in Slovenije sprejela no- vo programsko orientacijo, ^dri v društvu so se razhajali, ■»ajprej v miselnosti in gledi- ^ih, nato pa tudi dejansko in društvo je ostalo skoraj brez 'odnikov. Okostenelost vod- stva pa je pogojevala nadaljnjo ''^aktivnost, morda tudi neiz- ^jdljivost v novih pogojih, ^ se je vleklo vse do danes, ^prav so širša družbena skup- nost, pa tudi ZTKO, TKS in ostali Pcirtizani večkrat skušciU pomagati. Društvo se je obdr- žalo zgolj zaradi dovolj aktiv- nih in dovolj samostojnih sek- cij boksa in dviganja uteži. Če- prav so oboji delovali v skoraj nemogočih pogojih, so ven iar- le z določenimi napori in do- bro voljo ohranili društvo pri življenju in še 2dasti dvigalci uteži tudi dosegli nekaj prav zavidnih rezultatov. »Čaka nas nič kaj lahko, vztrajno in potipežljivo delo«, pripoveduje novi predsednik društva HERMAN LIHTENE- GER, nekdanji aktivni šport- nik, danes vodja pravne službe v EMO. »Na tem našem obč- nem zboru smo komaj uspeh stvari vsaj delno kadrovsko re- šiti v najožjem vodstvu druš- tva. Takoj moramo nadaljevati z nadaljnjim iskanjem kadrov, tako upravmih kot vodniških, pri čemer še vedno računamo tudi na naše nekdanje sodelav- ce. Poseben problem bo še v nadalje prostor, vendar raču- namo na sodelovanje osnovne šole 1. celjske čete, katere rav- nateljstvo je že doslej pokazalo dovolj razumevanje za naše te- žave. Istočasno pa moramo po- novno pretresti našo program- sko orientacijo, natančno opre- deliti konkretno vsebino naše- ga delovanja, sprejeti ustrezne programe, pri čemer računa- mo tudi na pomoč ZTKO in ostalih Partizanov v Celju.« METOD TREBICNIK OBČINSKA STRELSKA LIGA CELJE Na celjskem strelišču je bilo izvedeno prvo kolo občinske lige z zračno puško. V ligi sodeluje kar 21 ekip strelskih družin ali njihovih sekcij, ki so po kvaliteti razvrščene v L, II. in III. ligo. Liga bo potekala šest kol. V prvem kolu velja še zlasti omeniti odličen dosežek Alenke Jager, ki je s 370 krogi od 400 možnih postavila nov celjski rekord za mladinke in premagala tudi vse moške. Ekipni vrstni red v I. ligi: SD »CELJE« I. 1449, »CELJE« II. 1429, »KOVI- NAR« I. 1426, »FRANC STEKLIC« I. 1378, »CELJE« III. 1353 kro- gov. Najboljši posamezniki v I. ligi: Alenka Jager 370, Branko Malec 365, Jože Jeram 364, Ervin Seršen 364, Barbara Jager 362, Tone Jager 361, Željko Lamut 361, Marjan Dobovičnik 360, Darja Kačnik 356, Franc Hočevar 355, Ivan Kočevar 355 krogov in ostali. Vrstni red ! ekip v II. ligi: »INGRAD« 1042, »KOVINAR« II. 1042, .»MIUCNIK« j 997, »FRANKOLOVO« I. 995, »ZLATARNA« 968, »SAVINJA« 954,1 »AVTO« 935 krogov. Najboljši posamezniki v II. ligi: Vili Dečman 266, Velimir Todoro- vič 265, Marko Kobale 264, Fric Rezar 263, Bojan Petek 263, Srečko Goršek 260, Milan Es 258, Boris Kroflič 258, Niko Malus 257, Marko Zatler 257 krogov od 300 možnih itd. Ekipni vrstni red v III. ligi: »KOVINAR« III. 659, »»METKA« 657, »CINKARNA« 641, »ZICNA« 638, »FRANKOLOVa< II. 619, »INGRAD« II. 602, »CELJE« IV. 599. »FRANC STEKLIC« II. in »FRANC STEKLiC« III. 689 krogov.. Najboljši E)osamezniki v III. ligi: Ivan Kranjc 177, Rafko Gorenšek 172, Lojze Krajnc 171, Jože Zupan 170, Hilda Slogar 168, Bogomir Vrečar 166, Fani Klokočovnik 166, Igor DrstvenSek 165, Martin Ku- kovič 165 krogov od 200 možnih itd. TJ. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 9. december 1983 NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA »EMO NAGRADNI RAZPIS 1. nagrada 300 din 2. nagrada 200 din 3. nagrada 100 din Pri žrebu bomo upoštevali le pravili ne rešitve, pošljite jih najkasneje dc torka, 14. 12. do 9. ure. Rešene križan, ke lahko prinesete tudi osebno, na vhodnih vratih je poštni nabiralni^ Na kuverto napišite »NAGRADNi^ KRIZANKA« in svoj točni naslov. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE »NOVI TEDNIK« Vodoravno: SEN, SV, PINAKOTE KA, ARAGONIJEC, RDECA, KAPI CA, ZAKAJ, NECA, ARIEL, JI, ALE JA, VOLISSOS, VA, DIM, KOLO VOZ, KRONOS, GIDE, AJAJA OBRASTEK, OLIB, NAVAL, WEB STER, NISA. IZID ŽREBANJA 1. nagrado 300 din prejme: Ivanki Ploj, Stanetova 17, 63000 Celje. 2. nagrado 200 din prejme: Ivan Roj šek. Ljubljanska 28, 63000 Celje 3. nagrado 100 din prejme: Dragic Bobek, Efenkova 1, 63310 2alec Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. NAGRADNO VPRAŠANJE Takole pravi očka Janezku: »Kupim ti sladoled, če mi poveš koliko čokolad dobiš za štiri tortice, če za dve tortici dobiš šest sladoledov in za en sladoled in eno čoko- lado skupaj, dobiš eno tortico.« Janezek je razmislil, povedal pravilni odogovor in do- bil sladoled. Izračunajte še vi in vpišite od- govor v kupon, pa boste prišli v poštev pri nagradnem žrebanju. 1. nagrada 300 dinarjev 2. nagrada 200 dinarjev 3. nagrada 100 dinarjev MALA KRIŽANKA Vodoravno: 1. usnjeno po- krivalo v madžarski vojski, 5. družina izdelovalcev godal iz Cremone, 7. verižnjak, ve- rižni sklep, 8. ženski telova- dni dres, 9. mongolski pogla- var, 10. ožina na polotoku Malaki, 12. orač, 15. duhovni poglavar koptske cerkve, 16. junak iz Troje, ki je ugrabil Heleno, 17. servirni pladenj. Navpično: 1. dika, 2. rim- ski bog ljubezni, 3. zasmeh- Ijiva risba, 4. grški polotok, 6. desni pritok Seine, 10. sladkovodna riba, 11. popust pri ceni, 13. janež, 14. skupi- na osebkov z istimi značil- nostmi. REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE MALA KRIŽANKA Vodoravno: KRAS, ROVTE, EKSOT, KATRA, REN, USA,. KALAN, OLIVA, RAJON, MANA. POSETNICI KORCULA in PALAGRUŽA IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE SOZD MERX, ki je bila objavljena v Novem tedniku številka 47 - 25. 11. 1982. 1. nagrado 500 din prejme: Jasna Smid, Mariborska, 63210 Slovenske Konjice. 2. nagrado 300 din prejme: Boris Kugler, Vodnikova 4, 63000 Celje 3. nagrado 200 din prejme: Jožica Vr2injek, Na zelenici 8, 63000 Celje 10 nagrad po 100 din prejmejo: Pavel Sotenšek (ml.) Škvar- čeva 1, 63000 Celje; Mara Topolovec, Tavčarjeva 21,63320 Titovo Velenje; Janez Bučar, Čopova 16, 63000 Celje; Franc Golob, 63331 Nazarje 158; Jazbinšek Branko, Tkalska 14, 63000 Celje; Matej Verk, Okrogarieva 7, 63000 Celje; Darko Majcen, Velenj- ska cesta 10, 6.3310 Žalec; Milan Seško, Na zelenici 12, 63000 Celje; Mici Jevnišek, Log 30, 61430 Hrastnik; Pavel Cremožnik, Malgajeva 2 a, 63000 Celje. REŠITEV: ČESTITKE OB DNEVU REPUBLIKE Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti. NAPAČNA TRDITEV AMUR, SOM, POSTRV Dobro poglejte in preverite 15 spodnjih trditev, kajti ena od njih ne drži za nobeno od zgoraj navedenih rib. Katera? 1. hrani se z živalskimi odpadki in ribami, 2. ker čisti ribnike so jo pri nas umetno naselili, 3. po telesu ima posejane barvne pike 4. ima brke in ostre zobe, 5. doseže lahko preko 100 kg teže, 6. živi le v Evropi, 7. v slovenskih vodah se ne razmnožuje po naravni poti, 8. včasih zagrabi in poje tudi vodno ptico, 9. ima dodatno plavut tolščenko, 10. po telesu ni porasla z luskami, 11. hrani se največ z rastlinami, 12. ljubi tople in mirne vode • 13. hrani se z vodnimi živalmi in muhami ki padejo v vodo, 14. njeno meso je okusno in nesrtljivo, 15. ljubi hladne in hitro tekoče vode. Rešitev: pravilna ni trditev 6 - som živi tudi v Afriki, amur na Kitajskem, postrv pa skoraj povsod po svetu. HOROSKOP • OVEN_20. 3.-20.4. Pred vami je obdobje uspeha. Prineslo vam bo večji dobiček, kot pričakujete. Spoznali boste ljudi, kar bo koristno za vnaprej. Doma bo prišlo do nesporazuma, celo do prepirov. Mirujte. Ko boste naj- manj pričakovali, se bo nekaj zgodilo. Pazite na zdravje. • BIK__20.4.-21.5. Poslovni odnosi bodo boljši in zanesljivejši. Boljši so tudi izgledi za izvršitev neke naloge in za načrte osebnega značaja. Doma je vse v redu, še posebej bo veselo z mlajšim članom. Izredno se naprezate za naklonjenost, čeprav zaman. Zdravje bo dobro. • DVOJČKA_21.5.-21.6. Pred vami je obdobje polno priložnosti za osebno in čust\'eno življe- nje, V službi boste premagali neko težavo, morda bodo potrebni materialni stroški. Kar zadeva čustva, ni dovolj samo želeti, treba je nekaj ukreniti. Zdravje bo dobro. • RAK_21.6.-23.7. v tem tednu ne bo večjih novic in posebnih dogodkov. Edino, kar vas bo motilo, ho odnos vašega najbližjega sodelavca, čeprav odnos ne bo jasno izražen. Pojdite mimo preko vsega, da bo mir. Kar zadeva čustva, pravijo: »vse se vrača, vse se plača.« Zdravje bo dobro. m LEV_23. 7.-23. 8. Pred vami je nervozno obdobje, v katerega ste zašli brez vaše krivde. Zato ne krivite sebe, prepustite stvari času, ker dela za vas. V osebnih zadevah se stvari dobro razvijajo. Denarno stanje se poprav- lja. Igre. z ognjem so privlačne, vendar se lahko hudo opečete. Zdravje bo boljše. • DEVICA_23. 8.-23. 9. Prihaja obdobje manjših napetosti. Predvsem v zvezi z nalogo, ki bi jo morali že končati. Izogibajte se nalog, ki zahtevajo veliko časa in odrekanja. Partnerja ne sprašujte tistega, kar ne smete vedeti. Manjši prehlad. m TEHTNICA_23.9.-23.10. Določeni načrti so propadli. Še posebej tisti, ki niso odvisni samo od vas samih. V družabnih odnosih ni ovir, pričakujte pa manjši spor, čeprav ni potreben. Prehodne težave doma. Manjše darilo. Nekdo vas ima zelo rad, še sedaj. Zdravje bo kot vedno. • ŠKORPION_23.10.-22.11. Nekaj časa se izogibajte večjih del. Ker nagibate k hitrim odločitvam utegnete zgrešiti. Odpočijte si, kolikor morete in bodite veliko sami. Denarno stanje bo spremenjeno, okoliščine so vam naklonjene. No- vice med prijatelji se vas ne tičejo. Iščite še naprej, in bolj pogosto. • STRELEC_22.11.-22.12. Pred vami je obdobje polno dogodkov. Dobro se boste počutili in ^podvojili prijateljske vezi. Na morebitnem kratkem potovanju je možno srečanje, ugodno za prihodnost. V sredini tedna pričakujte nesporazum v službi. Ne popustite partnerju, čeprav bi želeli. Zdravje bo odlično. < • KOZOROG__22.12.-20.1. Prihodnji dnevi bodo polni novih načrtov. Veliko dela boste imeli, in zadovoljive poslovne rezultate. Zaradi načrta se boste morali ne- čemu odreči. Nekoliko boste slabe volje zaradi obnašanja družin- skega člana. Na navaden način boste dobih nekaj običajnega. Zdravje bo dobro. . • VODNAR_20.1.-19.2. Veliko dela in veliko stikov vas čaka v tem obdobju. Uspeli boste z načrti, ki zahtevajo samostojnost in oseben nastop. Potovali boste in srečali poslovne ljudi. Pustite večje vrednosti in nepremičnine pri miru. Doma ne boste rešili ničesar. Nobene spremembe v ljubezni. • RIBI_19.2.-20.3. Manjša nevšečnost bi utegnila pokvariti vaše načrte. Ostanite od- ločni, pa boste zadevo ublažili. Spremljajo vas uspehi v osebnem življenju, vendar vam ne pomenijo veliko. Prijateljska srečanja so manjša kot prej, čeprav je počitek potreben. Naredite kaj za novo zvezo. Af. 48 - 9. december 1982 NOVI TEDNIK-stran 19 VSEH STVARI NE REŠUJEJO LE BOM; NEKATERI MENIJO, DA SO USPEŠNEJŠI TELEFONI! Ko govorimo, da bo treba zategniti pa- sove, mislimo na to, da si ga bo moral vsak zategniti sam. Nekateri bi jih na- mreč radi zategovali le drugim! KDO PRAVI, DA JE EDEN IZMED PODPREDSEDNIKOV CEUSKEGA IZVRŠNEGA SVETA PEŠEC. VOZI SE Z FIČKOM! Mar je to delitev dela, da eni delajo napake, drugi pa zaradi njih na- stradajo! ZIMSKA Kdo pravi, da se pri nas vsi MEDVEDJE pozimi zarijejo v br- loge! Kar poglejte celjska MEDVEDA na sociali- stični zvezi in v sindi- katu! PREDOLGO SPANJE Mnogi zaposleni lahko zdaj ob spre- menjenem delovnem času spijo dalj časa. Predolgo spanje pa ni vedno dobro. Kajti v stanje kot je zdaj smo prišli tudi zaradi tega, ker smo predolgo spali! NOČNI SKOKI Naša železnica se zelo ponaša s svojim nočnim skokom: zvečer naloženo, zjutraj dostavljeno. To še ni nič! Zvezni izvršni svet se zadnji čas ponaša s še bolj učinkovitim nočnim skokom cen: zvečer stare, zjutraj nove! NEUVIDEVNI SODELAVCI Govorijo, da je neki delavec neke celjske OZD šel domov iz službe ob 9. uri dopoldan. Pa ni šel prezgodaj, ampak prepozno; delal je namreč v nočni izmeni. Pa ni delal nadur. Le nobeden izmed sodelavcev ga ob 6. uri ni zbudil! STRAH PRED PREKRŠKI Na naših nogometnih igriščih je vse manj borbenosti, igra je veliko bolj previdna. Očitno se nogometaši bojijo, da bi SDK od- kril še kak prekršek! Je pa tudi vse manj zadetkov v gol. V polno zdaj vse bolj zadevajo drugi organi! IZGOVOR če bodo kdaj zgodovinarji pisali o fenomenu izgovorov, potem bodo k najrazličnejšim, ki smo jih že slišali ali jih prebrali, morali dodati še nove. Ti so se pojavili te dni, povzro- čil pa jih je plin. Ali povedano bolj natančno - povzročilo jih je pomanjkanje plina. Pa kaj bi okolišil - v teh dneh, ko je treba v vrsti za plin čakati kar precej časa, so nekateri posamezniki tudi to zlo znali izkoristiti v svoje dobro. Kot moj sosed Čopovec. Zadnjič se je že zjutraj ob petih odpravil v vrsto po plin. , Tako tiho je odšel da ga jaz nisem slišal, da ga ne bi poprosil, da vzame še mojo jeklenko. Tako sem odšel dobro uro ka- sneje, vrnil pa sem se okoli desete; o njem ni bilo še ne duha ne sluha. Njegova žena, ki ni vedela, da sem tudi jaz odšel ta čas po plin, mi je pripovedovala, kakšen siromak da je, ker mora tako dolgo čakati. Prišel je domov okoli ene ure in ženi povedal, da je moral ves ta čas čakati na plin. Vendar da ga je tik pred njim zmanjkalo in zato mora drugi dan spet tja. Drugi dan je ženi rekel, da je čakal šest ur, preklinjal organizacijo prodaje plina in ženi takoj povedal, da ga nasled- nji dan spet ne bo doma, ker mora nujno k direktorju plinarne, da se pritoži nad takim poslovanjem. On kot član sveta po- trošnikov mora tja, da se pritoži. Domov je prišel še bolj jezen. Preklinjal je delovni red po organizacijah. Saj ni čudno, če ne gre nikamor, če nikoli nikogar ni na delovnem mestu! Direktorja ni bilo, zato mora še enkrat k njemu drugi dan. Tretji dan ga je dobil, vendar je ženi rekel, da bosta zdaj skupaj z direktorjem plinarne stopila na občino k pristojnemu delavcu, ker je zvedel, da plinarna le ni za vse kriva. Še nekaj ji je razlagal o energetski krizi, tako da žena še opazila ni njegovih motnih oči. Po drugem tednu je sosedu Čopovcu končno le zmanjkalo izgovorov na račun prve jeklenke plina. Zdaj več kot običajno uporablja to gorivo, da bi ga prej zmanjkalo. Računa spet na vrsto »prostih« dni. ZDRAVILNE RASTLINE ČEBULA Čebula je vsestransko uporabna, zdrava dišavna rastlina. Ker ima številne zdravilne lastnosti, jo čisto upravičeno prištevsimo med zdravilne rastUne. Ker je vsem dobro poznana, je ne bi posebej opisal. Zdravilno je tu predvsem ostro eterično olje, potem gorčičnemu olju podoben glikozid, rastlinski hormoni, in cel niz vitaminov, rudninskih soh, celuloza, beljakovine, slad- kor, sluzi, žveplene heterozide ter bakteriostatske in baktericidne fitoncide, za katere menijo, da so antibio- tiki višjih rastlin. Zdravilnost izhaja iz naštetih številnih snovi. Čebula pospešuje prekrvavljenost sluznice in spodbuja izloča- nje žlez. Rastlinski hormon, ki je prisoten v čebuli, naj bi bil podoben insučinu in vpliva na nadledvično žlezo. Nepravilna prebava, ki jo spremlja napihovanje se z uživanjem čebule uredi, pospešuje se izločanje vode, spodbuja se apetit, krepi živce. Novejše razi- skave pa so pokazale da svež čebulni sok krepi srce, zato bi jo morali uživati vsak dan in sicer na vse načine, surovo s soljo, ali pa kuhano, in to tisti, ki imajo občutljiv želodec. Čebula ima veliko vitamina C in je tudi izvrstno zdravilo za živce, če jo redno uživamo v ! majhnih količinah. Ljudsko zdravilstvo priporoča drobno narezano čebulo, ovito v gazo za obloge, proti oteklinam, na tilnik proti glavobolu, bolečinam v uše- sih, zobobolu in posebno pri prehladih. Obloga bo bolečine omilila. Pri vročini pa priporoča obloge iz čebule na podplatih. Bolniki s protinom in povišanim sladkorjem bi morali stalno uživati čebulo. S tem pa spisek zdravilnosti čebule še ni izčrpan. Ker je dober diuretik, je redno uživanje čebule ko- ristno za vse, ki jih mučijo ledvični kamni, zastajanje urina, protin in revmatizem. Zelo spodbuja potenje in i s tem se pospešeno izločajo strupene snovi-in zato moramo čebulo uživati kadar le moremo. Poleg tega si lahko pripravimo iz čebule tudi čistilno masko' za obraz, če je le ta utrujen, ah je poln izpuščajev oziroma aken. Ce čebulo dušimo v lastnem soku in ji dodamo žličko medu, dobimo dobro zdravilo za zdravljenje , ozeblin, razpokane kože. Ce pa čebulo kuhamo in jo kašasto razkuhamo, ter si pripravimo topel ovitek, lahko z njim olajšamo tegobe s hemeroidi. Čebelji in osin pik je zelo neprijeten. Bolečine in otekhno olaj- šamo, če piknjeno mesto namažemo s svežim čebul- nim sokom. Sveži čebulni sok preganja tudi ghste. BORIS JAGODIC *v__ Delovna skupnost Hotel Evropa Celje želi zamenjati garsonjero v velikosti 29 m^, s centralnim ogrevanjem, v Celju za eno in pol oz. dvosobno stanovanje v Celju. Interesenti se naj zglasijo v upravi hotela vsak dan med 7. in 15. uro, razen ob sobotah. DOM UPOKOJENCEV Šmarje pri Jelšah Objavljamo popravek besedila razpisa, ki je bil objavljen v Novem tedniku št. 45, 11. nov. 1982, na 14. strani. Pravilno besedilo v drugi alinej! se glasi: - da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo prav- ne, ekonomske socialne ali zdravstvene smeri. »SULCI« ULOVILI DVA SULCA Dva dni pred Dnevom re- publike so člani Ribiške dru- žine Šempeter, ki ima tre- nutno okoli 700 članov, pri- pravili tradicionalni vsako- letni odlov sulca v vodah, za katere skrbijo njeni člani. Prijetnega srečanja so se udeležili tudi člani RD Koz- je, ki so s Šempetrom pobra- teni že deset let. Pii odlovu sta tokrat imela največ sreče Janko Fale in Avgust Tavčar. Janko Fale je že »star« ri- bič, vendar sulca pri rednem lovu doslej še ni uspel ulovi- ti. Tokrat se fnu je to posreči- lo in ulovil je pravo trofejo: sulca dolgega 90 cm, in tež- kega 8,10 kg (Fale s sulcem je na sliki v prvi vrsti četrti z leve)! Ribiči pa radi pohvali- jo Faleta tudi zato, ker je ta- korekoč sam opravil večino mizarskih del pri gradnji ri- biškega doma, ki stoji ob Preserskem jezeru (v njem je dovolj ščuk, klinov, podusti, krapov in tudi nekaj šarenk, medtem ko so belega amurja odstranili)! Se bolj kot Fale pa je bil trofeje vesel Avgust Tavčar, ki je mlad ribič, takorekoč začetnik, in je ulovljeni sulec dolžine 74 cm in težine 4,20 kg njegova prva »ta pra- va« ribiška trofeja! Ribiška družina pripravi vsako leto v novembru sku- pen odlov za tiste člane, ki skozi vse leto največ delajo pri ribogojništvu. Sicer pa šempetrski ribiči vsako leto vložijo v »svoje« vode za okoli sto starih milijonov din ribjega zaroda. Z vestnim de- lom jim je uspelo, da so po pomoru rib v letu 1976 uspeli vode ponovno oživiti. Ne skrbijo pa samo za ribe in čistočo vod ter jezera, ampak se borijo tudi proti krivolov- cem (žal je teh še vedno veli- ko), urejujejo svoj dom (letos so napeljali še centralno) ter tesno sodelujejo zlasti s člani Ribiške družine Kozje. Sku- pinski posnetek je spomin na letošnje srečanje v Pre- sarjih! TONE VRABL RECEPT TEDNA KMEČKA PONEV Z ZELJEM Sestavine: 100 g mesnate slanine, 1 čebula, 300 g pariške klobase, pol kg kislega zelja, skodelica kisle smetane, dve žlički sladke paprike, žhčka škrobne moke, sol, poper. Slanino zrežemo na drobne kocke. Čebulo olupimo in sesekljamo, pariško klobaso prav tako zrežemo na koščke. V ponvi pražimo slanino, da se razpusti, dodamo sesekljano« čebulo in jo pražimo, da porumeni. Kislo zelje porazdelimo po ponvi, dobro pomešamo in dodamo zrezano pariško klo-" baso. Vse skupaj dušimo 15 minut in medtem večkrat pre- mešamo. Smetano razžvrkljamo s papriko, škrobno moko, soljo in poprom ter primešamo dušenemu zelju. Se enkrat, dobro prevremo in ponudimo čim bolj toplo. Zraven postre- žemo s krompirjevimi svaljki in s kozarcem Grajske črnine. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 48 - 9. december I9a VABUO NA SILVESTROVANJE TTG CELJE VABI NA SILVESTROVANJE V HRIBE ALI NA OBALO še ne veste, kje bi dočakali najdaljšo, najlepšo, najbolj veselo, skratka najbolj ču- dovito noč v letu? Nič lažjega. TTG iz Celja vam nudi tri in sedem dnevne aranžmaje v hribih in na morju. BOHINJSKA BISTRICA, POHORJE, MISLINJA, POREČ, PULJ, MEDULIN. v BOHINJSKI BISTRICI, ki se s Koblo razvija v pravi zimsko športni center, so na voljo tri in sedemdnevni aranžmaji v zaseb- nih sobah druge kategorije. Silvesterski ve- čer pa boste lahko preživeli v restavraciji ZOISOV GRAD. Cena tridnevnega aranžmaja za smučarje je 3.220 din (2.150 za otroke), za nesmučar- je pa 2.800 din (1.930 za otroke). Cena 7-dnevnega aranžmaja je za smu- čarje 6.130 din (4.780 za otroke), za nesmu- čarje pa 5.370 (4.375 za otroke. POHORJE vas vabi za novoletne praznike in silvestrovanje v ŽELEZNIČARSKI DOM. Dom je bil pred kratkim prenovljen, zato vam bo bivanje v domu kot tudi sam Silve- sterski večer v veliki restavraciji več kot prijeten. Za tri polne penzione s silvestersko ve- čerjo boste plačali le 2.430 din (otroci 1.105). MISLINJA je slikovita vasica ob poti iz T.Velenja proti Slovenj gradcu. V bližini je že vsem dobro znan PIRŠEV DOM, ki ima 14 ležišč, restavracijo in lovsko sobo. Kaj boljšega za družbo, ki si želi zabavno in bolj podomače dočakati Novo in se posloviti od starega ieta, si ne bi mogli želeti. Za tri polne penzione in silvestersko ve- čerjo boste odšteli le 2.255 dinarjev, za otroke pa 880 dinarjev. POREČ bo primeren kraj za tiste, ki si želijo preživeti Novoletne praznike drugače - ob morju. Brez snega, vendar z značilnim vonjem Mediterana. TTG vam nudi veselo Silvestrovanje v hotelu Delfin v znanem tu- rističnem naselju ZELENA LAGUNA. Name- sto smučanja, se boste lahko kopali v baze- nu z ogrevano morskb vodo, obiskali sau- no, trim kabinet, kegljišče ali igrali namizni tenis. Seveda, če bo dovolj časa za vse, Kajti bogati silvesterski program bo v vseh družabnih prostorih hotela v katerih vas bodo zabavali znani ansambili. Cena treh polnih penzionov s silvester- sko večerjo znaša 3.245 za dvo in 3.395 din za eno posteljno sobo (za otroke 1.180 din). PULJ je tudi v tem posezonskem času privlačen za vse, ki imajo radi naš Jadran in Istro. Trodnevni silvesterski aranžma je za hotel A kategorije BRIONI, ki stoji ob morju, na polotoku Verudeii. Namestili se boste v dvoposteljnih sobah s kopalnico, radiom telefonom in balkonom. V sklopu hotela pa je še bazen & toplo morsko vodo, sauna, disco bar in drugi prostori. Silvestrovanje bo v veliki in lepi restavraciji tega hotela. V ceno 3.795 din so vračunani trije polni penzioni in silvesterska večerja. Otroci do sedmih let lahko spijo v sobi skupaj s starši. MEDULIN je le nekaj kilometrov oddaljen od Pule. Majhna vasica, ki je kljub turizmu ohranila vse značilnosti starodavne istrske ribiške vasice. V hotelu BELVEDERE se bo- ste lahko kopali v bazenu s toplo morsko vodo, igrali namizni tenis, kegljali ali obi- skali športni center v bližini hotela. Za novoletno noč je poskrbljeno. Zabav- no in veselo bol Za tri polne penzione s silvestersko ve- čerjo boste plačali 3.160 dinarjev (za otroke pa 2.895 din. §t. 48 - 9. december 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 NOČNE CVETKE • V obratu Opekarne Ljubečna v Začretu so prejšnji četrtek opravljali gradbena dela. Eden izmed delavcev je držal pokonci tri metre visok lesen drog. Ni še raziskano zakaj mu drog v pokončni legi ni od- govarjal. Miličniki so zabe- ležili le dejstvo: delavec je drog enostavno spustil, da je padel na glavo sodelavcu Jožetu V., ki so ga potem morali odpeljati v bolnišni- co s precejšnjo rano na gla- vi in pretresom možganov. • Stjepan M. in Zeljko p. sta prepir v samskem domu Gradisa, ki se je vle- kel vse tja do polnoči, na- zadnje popestrila še s pre- tepom. Za »predstavo«, ob kateri so vsekakor bolj uži- vali gledalci iz samskega doma, pa bosta morala po- ravnati račune še pri sodni- ku za prekrške. • Peš ne bo šlo, si je mi- slil Anton H., ko se je nekaj po polnoči odpravljal iz go- stilne proti domu. Alkohol mu je preveč zmehčal no- ge, pa se mu je zdelo, da bi lahko bUa pot z mopedom precej krajša in prijetnejša. Pa se mu je v naselju Bu- kovžlak zazdelo, da se cesta nekako nagiba. Poskušal je ujeti ravnotežje, pa se je preveč zamajal. Padel je na cesto, poguma, da bi spet sedel na moped, pa ni več zbral. Raje je počakal na pomoč miličnikov. •Dva neznanca sta pono- či ukradla telefonsko slu- šalko iz javne govorilnice v Uhci V. prekomorske bri- gade. Na telefonskem apa- ratu piše: »Ne pokvari me, ker rešujem življenja!« Ne ve se še, ali sta zlikovca ne- pismena, ali pa tako brez- srčna in samoljubna, da ji- ma ni mar za življenja dru- gih. Zaradi spolzke ceste je prejšnjo sredo zvečer ob 22. uri zdrsnil avstrijsid tovomjali in zaprl regionalno cesto Celje - Slovenske Konjice. Reševalno ekipo je čakalo zahtevno delo, saj je bil tovor zvarjen, tako da so lahko cesto ponovno odptli šele naslednji dan ob 18.30. uri. Foto: IVAN HRIBERNIK STRANICE: OVIRA NA CESTI PRESENETILA Zaradi ovire na cestišču na območju Stranic je bila pre- tekli teden skoraj ves dan za- prta cesta Celje-Siovenske Konjice. Pravzaprav nič ne- pričakovanega in izjemnega. Nepričakovano pa je bilo za vse tiste potnike, ki se iz kra- jev med Slovenskimi Konji- cami in Celjem vozijo na de- lo ali v šolo. Same Konjičane ovira ni prizadela, saj so vo- zili avtobusi po avtocesti. Vsi drugi pa so se bili prisi- ljeni znajti tako ah drugače, torej peš ali po obvoznih ce- stah. Avtobusni prevozniki jim poti niso niti malo olajša- h. Pa ne bi bilo težko zagoto- viti lokalne povezave s pre- stopom na Stranicah. Brez dvoma pa je lažje pripeljati do Stranic, ustaviti in potni- kom lepo povedati, da do Konjic peš ni tako daleč. Izvolite na pot! KoUko ljudi je zaradi tega zjutraj zamudilo delo ali šol- ski pouk, je težko reči, malo pa jih ni bilo. Tudi povratek domov se je zaradi neposlu- ha prevoznikov večini zavle- kel. Časa, da bi prevozniki težave tako ali drugače rešili, je bilo dovolj, saj je bila cesta zaprta že od prejšnjega veče- ra. Razlogi, kot so pomanjka- nje avtobusov ali goriva ali še česa tiste, ki niso mogh normalno na delo, gotovo ne zanimajo. Tudi to, da je bila ovira težka kar 70 ton in je ni bilo mogoče preložiti, tem- več je bilo potrebno počakati na dovolj močno dvigalo, ne. Preprosta ovira na cesti pa je ponovno opozorila, da nas nič ne preseneti samo v času organiziranih akcij. MBP EKSPLOZIJA V ZLATARNI Prejšnji teden je v Zlatarni eksplodirala jeklenka, napol- njena z amoniakom. Eksplozija je podrla del stene in poško- dovala več strojev oziroma delovnih priprav, poškodovan pa k sreči ni bil nihče. Škoda je precejšnja, vendar jo še niso natančno ocenili. Komisija, ki je iskala vzroke za eksplozijo, je ugotovila, da gre za malomarnost delavcev Zlatarne in Chema iz Ljub-. Ijane. V Zlatarni so jeklenko hranili v prostoru, kjer je bila previsoka temperatura (poleg je bilo še šest jeklenk, ki pa k sreči niso eksplodirale), v Ljubljanskem Chemu pa so je- klenko preveč napolnili. gg ZMEDA S PROMETNIMI ZNAKI Na zadnji seji sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu pri KS Sentjur-cen- ter so razpravljali o prometni varnosti v tem kraju. Ugoto- vili so, da so prometne stati- stike še kar ugodne, saj je bilo letos manj nesreč, več pa je bUo poškodovanih. Seveda pa to še ne pomeni, da ni težav v zvezi z varnost- jo prometa. Tako so ugotovi- li, da je ponekod premalo prometnih znakov, drugje pa preveč ali pa so neustrezno postavljeni. Zato bodo miličniki še le- tos pregledali, kje bi morali postaviti prometne znake in katere je potrebno odstrani- ti. Zmedo z znaki bodo lahko odpravili do konca leta, še posebej, ker so sredstva, ki jih krajevna skupnost vsako leto nameni za urejanje pro- metne signalizacije, za letoš- nje leto še neizkoriščena. Na seji sveta so tudi pred- lagali, da bi po Efenkovi uli- ci uvedli enosmerni promet, menili pa so tudi, da bo po- trebno zagotoviti večjo pro- metno varnost pri avtobusni postaji v Šentjurju. DRAGAN ALAKAN PREDAVANJI - Pravnikom s celjskega področja sta predavala dr. Janez Milčinski in dr. Dušan Jančigaj. Govorili so o novih metodah pri ugotavljanju očetovstva in pa o ugotavlja- nju alokoholiziranosti udele- žencev v prometnih nesre- čah oziroma vplivu alkohola na voznikove sposobnosti. * * - Na pobudo Tehniškega šolskega centra je magister Ludvik Vidmar z Višjega so- dišča v Celju predaval dija- kom dveh razredov te šole o mladinskem prestopništvu. Predavanje, ki sodi v okvir preventivne dejavnosti celj- skega sodišča, je prispevek v boju proti negativnim poja- vom med mladimi. PROM. NESREČE UMRL NA KRAJU NESREČE Po lokalni cesti v Zrečah se je peljal s kolesom FRI- DERIK MAVHER, 58, iz Zreč. Dohitel ga je voznik osebnega avtomobila HIN- KO LEVART, 32, iz Zreč, ki je zaradi prehitre vožnje ko- lesarja prepozno opazil, ga zadel in zbil po cestišču. Po- škodbe so bile tako hude, da je Mavher na kraju nesreče umrl. PREHITRO V OVINEK Voznik osebnega avtomo- bila DRAGO SERTIC, 30, iz Titovega Velenja je prehitro pripeljal v levi ovinek na lo- kalni cesti v Skalah, zato je vozilo zaneslo s ceste. Med prevračanjem so se poško- dovali voznik Sertič in dva sopotnika. Težje ranjene so jih prepeljali na zdravljenje v slovenjegra.ško bolnišnico. KOLESAR PO LEVI STRANI Voznik kolesa s pomožnim motorjem FRANC TRBOV- SEK, 28, iz Dola pri Gornjem gradu se je v Novi Štifti pe- ljal po levi strani cestišča in zato trčil v osebni avtomobil, ki ga je nasproti prip)eljal CI- RIL KRALJ, 37, iz Ljubne- ga. Kolesar je padel in se hu- je ranil. UMRL V BOLNIŠNICI V celjski bolnišnici je 23 dni po prometni nesreči umrl I4ARTIN OROŽ, 70, iz Tepanjskega vrha. Oroža, ki je hodil po sredini cestišča, je zbil voznik osebnega avto- mobila OTMAR LIST, 30, iz Prihove, ki je tudi vozil po nasprotnem voznem pasu. pravniki za bralce PIŠE BORIS DEBIČ NEKATERE PRA VICE IN DOLŽNOSTI, POVEZANE S STANOVANJSKO PRA VICO Imetnik stanovanjske pravice, bodisi na stano- vanju v družbeni ali v za- sebni lasti, nima samo pravic, ampak tudi dolž- nosti, ki se jim ni mogoče izogniti. Takšne dolžnosti so plačevanje stanarine, stroškov za tekoče vzdrže- vanje stanovanja, stro- škov za obratovanje sta- novanjske hiše, stroškov za ogrevanje, za vodarino, odvoz odpadkov in smeti itd. Prav v zvezi s takšni- mi obveznostmi imetni- kov stanovanjske pravice ali lastnikov stanovanj- skih hiš opažamo zadnje čase pri nekaterih enotah Temeljnega sodišča v Ce- lju porast sporov. Ti spori so največkrat popolnoma nepotrebni, žro živce in dodaten denar, sodnikom jemljejo čas in jih odtegu- jejo od hitrega obravnava- nja pomembnejših zadev - največkrat samo zato, ker posamezniki premalo ali pa sploh ne poznajo predpisov, kar je seveda v njihovo škodo (ignorantia iuris nocet). Pri tem ni prezreti, da gre pri teh sporih največkrat za ma- lenkostne zneske nekaj deset dinarjev (nekaj sta- rih tisočakov) in teče pravda v takih primerih po nekoliko drugačnih procesnih kolesnicah (malotni spori) kot pri re- dnih pravdah. Zato smo se odločili, da v nekaj na- daljevanjih poskusimo prikazati nekaj takšnih primerov z različnih zor- nih kotov, da bi bilo takš- nih sporov v bodoče čim manj, če že nekaterih ljudi ni mogoče ozdraviti »pravdarske« bolezni, ko dajo rajši vola iz hleva, ka- kor pa si pustiti dopove- dati, da ima njihov pojem pravice lahko tudi druga- čen obraz, kot si predstav- ljajo! Zadnje čase so najpogo- stejši spori v zvezi z odvo- zom odpadkov, v katerih redoma nastopajo kot to- žeča stranka razne komu- nalne organizacije, kot to- ženci pa razni posamezni- ki, ki največkrat niso na- bavili potrebnih kant za odvoz, kar bi sicer bili dolžni po občinskih odlo- kih. Zato začnimo z njimi! Na predlog tožeče ko- munalne organizacije je prvostopno sodišče izdalo plačilni nalog, s katerim je naložilo tožencu, da je dolžan plačati tožnici 346,80 din z ustreznimi obrestmi kot pavšalno od- škodnino za stroške, ki jih je imela tožeča stranka v zvezi z organiziranjem odvoza odpadkov. Tože- nec je zoper izdani plačil- ni nalog v zakonitem roku 8 dni ugovarjal, češ da to- žeča komunalna organiza- cija zanj ni opravila nobe- nega prevoza oziroma odvoza odpadkov, saj to- ženec kante sploh ni na- bavU, ker je ne potrebuje. Odpadke namreč odlaga na gnojišče, ker ima tudi nekaj zemlje. Sodišče je po opravljenem dokaz- nem postopku vzdržalo iz- dani plačilni nalog v velja- vi in tožencu naložilo, da mora povrniti tožnici že nadaljnje pravdne stroške v višini 150 din (torej sa- mo takse, če pa bi tožeča stranka najela odvetnika, bi ji toženec moral plačati tudi odvetniške stroške). Sodišče je pri presoji za- deve upoštevalo odlok pristojne občinske skup- ščine o odstranjevanju in odlaganju odpadkov z vsemi spremembami in dopolnitvami. Po tem od- loku so namreč vsi lastni- ki, uporabniki oziroma upravljavci stanovanjskih prostorov, poslovnih pro- storov in počitniških hišic dolžni odpadke zbirati in odlagati v za to določene posode za odpadke (kan- te), ki so jih dolžni nabavi- ti na svoje stroške. Po omenjenem odloku ni nihče, ki živi na območju, na katerem je tožeča stranka kot pooblaščena organizacija organizirala odvoz smeti in odpadkov, oproščen dolžnosti odla- ganja odpadkov v ustrez- ne posode z izjemo kme- tov, ki se ukvarjajo iz- ključno s kmetijstvom in ki imajo zgrajeno primer- no smetiščno jamo s po- krovom in ki organske od- padke odlagajo na hlev- sko gnojišče oziroma na kompostni kup, začasno pa so take obveznosti lah- ko oproščeni tudi tisti ob- čani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč (socialni podpiranci), ka- terih preživljanje bi zaradi plačevanja odvoza odpad- kov lahko bUo ogroženo. V teh izjemnih primerih pa morajo prizadeti zave- zanci prositi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, da jim o tem izda ustrezno odločbo. Ko med pravdni- ma strankama ni bilo sporno, da je tožeča stran- ka organizirala odvoz od- padkov tudi iz vasi, v ka- teri toženec stanuje oziro- ma ima svojo hišo, da to- ženec kljub naloženi mu dolžnosti po omenjenem odloku kante ni nabavil in tako onemogočil tožeči stranki, da bi odvažala tu- di pri njegovem gospo- dinjstvu in gospodarstvu nabirajoče se odpadke, iz- kazal pa se tudi ni s po- trebno odločbo občinske- ga upravnega organa za komunalne zadeve, je po mnenju sodišča zato dol- žan plačati oziroma povr- niti tožeči stranki ustrezni del stroškov, ki jih je ta imela z organiziranjem odvoza odpadkov po ceni, ki je določena z istim ob- činskim odlokom. Pri tem se je sodišče sklicevalo še na ustrezno sodno prakso, saj je v podobnem prime- ru že vrhovno sodišče Ju- goslavije odločilo pred le- ti, da pripada organizaciji, ki odvaža odpadke in skrbi za čistočo, plačilo, če je na določenem ob- močju organizirala tak odvoz oziroma usluge, če- tudi se zavezani koristnik take usluge ne vključi v tako organizirano dejav- nost pooblaščene organi- zacije. Prvostopno sodi- šče se je sklicevalo tudi na odločbo Ustavnega sodi- šča SR Slovenije iz 1. 1976, po kateri morajo uporab- niki stanovanjskih in dru- gih prostorov z dnem, ko je na določenem območju organiziran prevoz odpad- kov, nabaviti posode za odpadke in vanje odlagati odpadke, pooblaščene or- ganizacije pa so jih dolžne odvažati. Po sklepu delavskega sveta TOZD Komunala in gradbeništvo n. sol. o. Mozirje tjbjavljamo odprodajo osnovnih sredstev na javni licitaciji ki bo 17. 12.1982 ob 10. uri na sedežu TOZD Komuna- la in gradbeništvo Mozirje 184. Odprodajo se naslednja osnovna sredstva: 1. Bager Radoje Dakič 17-350 nevozen, začetna cena 70.000. 2. Rastlinjak (steklenjak) z merami 36 m^ začetna cena 40.000. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10% varščino od začetne cene, predstavniki družbe- nega varstva morajo imeti pooblastila in potrdilo o vplačilu varščine. Fizične osebe morajo na zlicitirano ceno vplačati pripadajoč prometni davek. Kupec poravna zlicitirano ceno ob prevzemu. Ogled OS je možen 2 uri pred licitacijo. DO VIZ ŠENTJUR PRI CELJU TOZD VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA ŠENTJUR Razpisna komisija pri svetu WO Šentjur, razpisuje prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATEUA Počjoj: Poleg z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom občine Šentjur pri Celju določenih, mora- jo kandidati za opravljanje teh del in nalog izpolnjeva- ti še naslednje pogoje: - biti mora vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj; - imeti mora najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok; - imeti mora moralno politične kvalitete; - imeti mora organizacijske in strokovne sposobno- sti. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 14. dneh po objavi na naslov: Razpisna komisija VVO Dušana Kvedra 25 Šentjur pri Celju Mandat traja 4 leta, kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega organa. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 48-9. december 198^ PRODAM ZA SAMO 4000 din prodam semiš ženski plašč s krznom, št. 36. inf. Turk, 26-240 int. 55. PRODAM peč za etažno ogrevanje 15.000 kcl. Tel.: 224-90. PRODAM dobro ohranjeno sobno peč EMO. Tel.: 701-469. Miro Lešnik, Šentrupert n. h., Gomil- sko. PRODAM mlado kravo frizijko, 8 mes. brejo in plemensko telico sivorjavo. Četina Andrej, Dober- teša vas 24, Šempeter. PRODAM novo žensko večerno obleko, primerno za maturant- ski ples. Inf. na tel.: 28-050. KRAVE, breje 8 mesecev in bikce, težke 250 kg, prodam. Knez Ma- rija, Babno 19 b, Celje. PRODAM ali zamenjam avto Wart- burg caravan, star 9 mesecev, za Jugo 45 ali 126 P. Tel.: (063) 7i48-131. PRODAM kravo, visoko brejo, si- vorjave pasme. Čulk Marija, Šmatevž 12, Gomilsko. PRODAM odlično ohranjen Ci- troen GSX 1,2, 79 letnik. Prislan Viktor, Poljče 2, Braslovče. PRODAM zazidljivo gradbeno par- celo, v bližini Celja, na sončni legi. Šifra: SONČNA LEGA. PRODAM prašiče za zakol od 90-140 kg, krmljene z domačo hrano. Vinter, Lopata 55, Celje. ENOSOBNO stanovanje v Celju, prodam. Tel.: 25-017, doma 23- 652. ZASTAVO 101 prodam po delih. Kamenšek Marcelo, Bukovžiak 57. PRAŠIČA za zakol rejenega z do- mačo hrano, prodam. Prožinska vas 46, Štore. OTROŠKI športni voziček za dvojčke prodam. Tel.: 701-457 popoldan. UGODNO prodam športni nemški voziček in otroški avto sedež. Tel.: 27-167. PRODAM rezervne dele za Z 101, platišča zimsko-le^e gume, pri- klop ter več drobnega materia- la. Inf. (063) 28-988. CENTRALNO peč menjam za manjši avto ali prodam. Tel.: 781-178. KRAVO z drugim teletom in nova okna 148 X 140 x 25, ugodno prodam. Dimec Maks, Dobrova 60, Celje. PRODAM mlado kravo s teletom. Zorko Martin, Medlog 36. TV BARVNI Gorenje, ekran 56 cm, prodam. Tel.: 28-151. PIONEZ ojačevalec 2x40W in gramofon PL 6 Q in ITT Shaub Lorenz dva zvočnika 80/120 W, vse z deklaracijo in električno kitaro odlične japonske izdela- ve, kopija Gibson, ojačevalec Meteor 60 z eho in tx>bne Amati veliki komplet, plave, eno leto stare, prodam. Renato Posedel, Breg, pri tovarni nogavic Pol- zela. SVINJE za zakol prodam. Kranjc Pavel, Kratka pot 10, Vojnik. PRODAM bele pitance iz hleva, 3 kilogramske, domače reje, vsak petek, soboto in nedeljo od 15. do 17. ure. Krajnc, Slatina v Rožni dolini pri Celju. PRODAM hidrofor. Zadobrova 63 b. Škofja vas. PRODAM novo nerjavečo enojno vgradno korito z odtajainikom, 80 cm. Piano, Kraigherjeva 6, popoldan. UGODNO prodam raztegljiv kavč in dva fotelja, skoraj novo. Inf. 27-811 dop., 28-280 popoldan. PRODAM Žabo DS 19, cena po do- govoru. Roje, Višnja vas 13, Voj- nik. PRODAM krmilno korenje. Grač- ner Leopold, Kostrivnica 38, Šentjur. PRODAM posestvo 5 ha z vsem gospodarskim poslopjem, zelo poceni. Voda, elektrika v hiši. Blatnik Antonija, Selo 12, nad Laškim. PRODAM začeto gradnjo stano- vanjske hiše do druge plošče v Šentjurju v novem naselju Hru- ševec s 1500 m^ veliko parcelo. Na parceli sta elektrika in voda. Ponudbe pošljite na naslov: Ča- ter Ivan, Krško, Cesta 4. julija 46. PEČ za etažno centralno kurjavo- novo 20.000 cal, prodam. Ker- snikova 10, tel.: 27-102. CENTRALNO peč, Feroterm 40.000 cal, brez tiojlerja, novo, prodam. Gradič Franc, Polzela 178. PRODAM domače vino. Tel.: 811- 392. PRODAM peč TAM Stadler, brez bojierja, skoraj novo, 36 tisoč cal. za 25.000 din. Tel.: 751-768. PRODAM Opel Rekord v voznem stanju, letnik 64. Nareks Ivan, Drapšinova 7, Celje. PFIODAM dvosobno konfortno sta- novanje v Celju. Pod: Gotovina. RABLJENO opremo in pohištvo zelo poceni prodam. Ogled 11. 12. do 13. do 18. ure, Kocbekova 1, stanovanje Otorepec. Oddamo morskega prašička. Na- slov: Marija Butinar, Trubarjeva 1, Celje. PRODAM hišo z 1,5 ha zemlje ter parcelo za vikend 15 a. Tel.: (063) 824-127. iMa&DNO prodam noV usnjen plašč - moški, ovčji velur, štev. 56. Krajnc, Medlog 23. PZ DOBRO ohranjen, letnik 76, prodam za 6 M. Tel.: 27-968 od 19. do 20. ure. PRODAM Javvo 350, 1980 športno opremljeno ali zamenjam za av- to. Bobnar Vinko, Trnovlje 104, Celje. ŠKODO 100 L, 68.700 km, pr/i last- nik, letnik 73, reg. do 26. 6. 83, prodam. Tel.: 781-013. PHILIPS, črno beli TV, ekran 47 cm, prodam. Tel.: (063) 781- 013. PRODAJAM pločevino za sode. 35 X 2 mm. Tel.: (063) 781-013. PRODAM FAP 1314, letnik 76, ki- per. Tel.: 33-935 ali 31-095 od 19. do 20. ure. od 19. do 20. ure. POCENI prodam starejšo spalni- co, kompletno kuhinjsko omaro in otoman. Ogled četrtek, petek in sotjoto. Justi Kozovinc, Mi- gojnice 19. PRODAM kombi Zastava, letnik 77. Skaza, Dobrna 60. PRODAM novo hišo na Planini pri Sevnici. Inf. dopoldan na tel.: (063) 783-141. PRODAM termoakumulacijsko peč, staro eno leto. Romih Jel- ka, Trnovlje 213, Celje. JETTO, letnik 81, prodam. Tel.: (071) 34-323 ali 525-595. PRODAM ugodno R-4 reg. Tel.: 21- 178, popoldan. RENAULT 4, letnik 75, reg. do 24. 10. 83., prodam ali zamenjam za Fiat 126 P. Ostruh Jože, Trnovlje 105, Celje. PRODAM dobro ohranjeno Zasta- vo 750, letnik 73. Kojnik Alojz, Trnovlje 105 a. TAKOJ prodam 650 značk. Šifra: POCENI. ZASTAVA 101 SC, star 3 leta, pre- voženih 49.000 km, garažiran, ugodno prodam. Tilinger, Tav- čarjeva 2, ali tel.: 26-049, popol- dan. UGODNO prodam skoraj novo dnevno sobo. Ogled popoldan, Goriška 1, št. stanovanja 80. PRODAM dobro ohranjen traktor Ursus 35 s kabino. Klinar Franc, Lahomšek 18, Laško. RABUEN - brezhiben barvni tele- vizor Gorenje, prodam za 2,2 M. Inf. 223-14, popoldan. PRODAM bukova drva in gozd. Ši- fra: UGODNO. PRODAM gradlieni material, ope- ko, zidni modul 3500 kom in sa- lonitke 140 kom., sive. Žgajner Katica, Jankova 4 a, Vojnik. PRODAM rabljen gumi voz 14 in 12 col, prikolico, za prevoz enega goveda. Šarlah Franc, Platino- vec 12, Grobelno. PRODAM Diano po delih. Anton, Dobležiče 12 b, Lesično. KOMBINIRAN štedilnik (4 plinske in 2 električni plošči), poceni prodam. Zgornje Grušovlje 21, Šempeter. PRODAM rabljeno dnevno sobo po ugodni ceni, tel.: od 17. ure dalje na štev. (063) 772-076. NOVO, centralno peč z garancijo Feroterm, 35.000 cal, z boljer- jem, ugodno prodam. Tel.: 33- 694. PRODAM malo posestvo, tudi za- menjam za večje. Lepa sončna lega, asfalt, voda in elektrika v hiši. Sadovnjak in mešana trta. Cena po dogovoru. Padežnik Janez, Lahomno 18, Laško. POSESTVO, 4V2ha obdelovalne zemlje, večji gospodarski ob- jekt, primeren za farmo ali obrt prodam. Elektrika in voda v hiši. Kosmač Anton, Jarmovec 5, Dramlje. KRZNENO jopo iz lisice, štev. 38-40, skoraj novo, ugodno pro- dam. Tel.: (063) 27-313. TERMOAKUMULACIJSKO peč 2 |CW, prodam. Tel.: 783-243 ob 6. uri. PRODAM kuhinjske elemente in štedilnik plin-elektrika. Tel.: 28- 084. PRODAM brejo telico. Ivan Basle, Ojstriška vas, Tabor. PRODAM prašiča za zakol. Smo- dej Terezija, Brezova 25, Šmart- no v r. d. POCENI prodam črno beli TV sprejemnik. Kračun, Drapšino- va 15, Celje. PRODAM 1500 kg svinjske reje. Mikuš Ignac, Korpule, Šmarje pri Jelšah. PRODAM prikolico za prevoz živi- ne. Marjan Novak, Orova vas. TROSED, raztegljiv v posteljo in dva fotelja, pepita žamet, pro- dam. Tel.: 32-451. RENAULT 6, 73 letnik, prodam. Av- tokleparstvo Janko Zakovšek ali tel.: 21-567. PRODAM 200-litrski akvarij. Do- beršek, Štore 129 (novi stolpiči). PRODAM dva prašiča 120 kg in 180 kg. Zupane, Proseniško 14. ITALIJANSKI športni voziček, pro- dam. Tel.: 23-105, int. 25. PRODAM več kilogramov kave (avstrijske) in nekaj pralnega praška (iz 50 kg vreče). Ponud- be pod: NAJBOUŠI PONUDNIK KUPIM HIŠO, lahko starejšo, na relaciji oo Celja do Šentjurja, kupim. Po- nudbe pod: »GOTOVINA«. KUPIM čevljarsko hidravlično štanco - izpravno. Šket, Celje, Jenkova 5, tel.: 24-204. KUPIM zazidljivo parcelo, ca. 1500 m^ v okolici Celja, do 20 km. Šifra: GOTOVINA - DE- VIZE. „ KUPIM ali vzamem v najem manjši uporat}en klavir ali planino. Tel.: 21-852. KUPIM zazidljivo parcelo v okolici Celja, ca. 1000 m', v smeri Celje, ^ Zg.Hudinja. Šifra: POVRATNIK. VISOKOBREJO telico simentalko ali sivorjave pasme, kupim. Ur- lep Izidor, Žolče 45, Polzela. KUPIM traktor Goldoni ali Pas- qualli 19-21 KS, frezo, plug, možnost priklopa pogonske pri- kolice. Ing. Kocman Lojze, Pod- gorje 29,63230 Šentjur pri Celju. STANOVANJA USLUŽBENKA išče centralno ogrevano sot>o ali enosobno stanovanje v Celju ali bližnji okolici. Šifra: NUJNO. MLADA zakonca brez otrok iščeta stanovanje proti predplačilu, ši- fra: STANOVANJE. ODDAM ogrevane in opremljene sobe, blizu avtobusne postaje. Tel.: 751-768. MLADI par nujno išče kakršnokoli stanovanje ali sobo. Šifra: NUJNO. CENTRALNO ogrevano sobo od- dam dijakinji. 8. črnogorske bri- gade 17, Celje. V ŠENTJURJU ali bližnji okolici išče mlado dekle prazno ali del- no opremljeno, ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Reden plačnik. Zelič Anica, TOPER, TOZD Elegant, Šentjur pri Celju. SOBO oddam preprostemu dekle- tu. Ponudbe pod: DOLGO PO- UE. TAKOJ najamem garsoniero ali enosobno stanovanje v Celju. Ponudbe: PLAČAM, KAKOR ŽE- LITE IN KOLIKOR ŽELITE. ZAPOSLITEV MLAJŠA upokojenka išče hono- rarno zaposlitev, najraje v bife- ju. Šifra: OBRTNIK. RAZNO STROJNO brušenje žag (cirkulark) vseh velikosti (jeklo, les), vam hitro in po ugodni ceni napravi Jager Stane, Dobrova 37, Celje, tel.: 28-296. USPEŠNO inštruiram angleščino in nemščino za vse šole. Tel.: 24-694. V VARSTVO sprejmem otroka. Pa- vlovič Maja, Na otoku 5, Celje. FANT 21, sprejme kakoršnokoli delo. Šifra: »VESTEN«. ZAMENJAM trosilec hlevskega gnoja TG 35 H, skoraj novega, za manjšega. Vasle Janko, Po- nikva pri Žalcu 33. GARAŽO blizu plave lagune od- dam v najem za polletno pred- plačilo. Ponudtie pod: GARAŽA. ODDAM podstrešje v predelavo za družinsko stanovanje za dolo- čen čas v Mozirju. Šifra: STA- NOVANJE. IŠČEM žensko za varstvo otrok 8 in 20 mesecev v izmeničnem času. Ostalo po dogovoru. Čokic, Cesta na Grad, 52 a. POUČUJEM angleški, nemški ter ruski jezik. Tamara Berger, Ljubljanska 33; Celje. REGISTRIRANA gradbena skupi- na za zidarsko-tesarska, fasa- derska, strešna in ostala dela, sprejema naročila. Tel.: 710- 629, Žalec. GARAŽO oddam na Dolgem poljuf Ponudbe pod: PREDPLAČILO. SEM RAZVEZAN, ne po svoji krivdi in bi rad spoznal preprosto žen- sko, staro do 45 let. Lahko ra- zvezana, en otrok ni ovira. Avanturistke izključene. SanrK) resne ponudbe pod šifro: LJU- BEZEN NE POZNA MEJA. 48 - 9. december 1982 NOVI TEDNIK - stran 23 rV SPORED jgDEUJA, 12. 12. ,10 COROClL^ (Lj) jl5, /IV ŽAV, otročka matineja (Lj) ^OO Mirko Božič ČLOVEK IN POL iiadal)evanka TV Zagreb (Lj) ,05 rV KAŽIPOT (Lj) 25 SLOVENSKI PIHALNI ORKE- STRI (Lj) ,00 KMETIJSKA ODDAJA (Bgd) ,00 POROCiLA (do 13 05) (Lj) 415 ŽIVETI Z NARAVO, dokumen- tarna serija TV Sarajevo (Lj) 5OO V Rančič-T Haverič; SLED, drama TV Sarajevo (Lj) 550 POROCiLA (Lj) 5 55 ROKOMET METALOPIJ^STILA- STEAUA, prenos (Bgd II, Lj) v odmoru . 720 ŠPORTNA POROČILA (Lj) 730 KAČJI STRUP, češkoslovaški film (Lj) 855 NE PREZRITE (Lj) 19 10 RISANKA (Lj) ,915 CIK CAK (Lj) 1923 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 925 ZRNO DO ZRNA (Lj) 930 TV DNEVNIK (Lj) 955 VREME (Lj) 957 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) p.OO H. Huma-U. Kovačevič-A. Jevd- jevič: KOŽE, nadaljevanka TV Sarajevo (Lj) 115 ŠPORTNI PREGLED (Sa) 11,45 POROČILA (Lj) ONEDEUEK, 13. 12. 8.35 TV V ŠOLI: TV koledar, Ne po- zabi Češčina, Odmor, B Čopič: JEŽEVA HIŠICA, Poročila, Du- brovnik (Zgb I) 535 TV V ŠOLI: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali pro- gram. Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) (Zgb I. Bgd) 7.0O POROČILA (Lj) 17.05 POVEZAVE, poljudnoznanstve- na serija (Lj) 7.55 TRETJE OBDOBJE: Mislimo na staranje, izobraževalna serija (Lj) B.25 OBZORNIK (Lj) 18.45 ZA MLADE, mladinska oddaja b.15 RISANKA (Lj) 9.20 CIK CAK (Lj) B.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) p.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 9.30 TV DNEVNIK (Lj) 9.55 VREME (Lj) 9.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) D.OO G Lepre: EVERESTO, norveška drama (Lj) 1 00 KULTURNE DIAGDNALE (Lj) 1 40 V ZNAMENJU (Lj) OREK, 14. 12. 9 20 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 9.25 Courmayeur: SLALOM ZA MO- ŠKE, prenos 1. teka (do 11.00) (EVR, L)) i1.20 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 1.25 Courmayeur: SLALOM ZA MO- ŠKE, prenos 2. teka (do 13.00) TeVR, Lj) 5.20 ŠOLSKA TV: Rokomet in od- bojka, Človek in Jadran, 1. del, t Planšarstvo (Lj) 6.35 POROČILA (Lj) 640 MIŠJE PRIGODE, poljska otro- ška serija (Lj) 6.50 MALI SVET, otroška oddaja TV Zagreb (Lj) 7.20 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 725 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Courmayerja (Lj) 8.25 LJUBLJANSKI OBZORNIK (Lj) 8.40 ČAS, KI ŽIVI: »V IMENU FAŠI- ZMA«, (Lj) 19 10 RISANKA (Lj) 19 15 CIK CAK (L|) 19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19 30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (L)) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 Saraiovo: SLOVESNA OTVORI- TEV ŠPORTNE DVORANE ZE- TRA, prenos (Sa, Lj) 20 45 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20 50 A Doblin: BERLIN-Alexander- platz, nadaljevanje in konec (Lj) 22 40 POROČILA (Lj) SREDA, 15. 12. 8.35 TV V ŠOLI: TV koledar, Tudi jaz pomagam doma. Gana, Odmor, Pravljica, Poročila, Etnografska zbirka v Prugovcu (Zgb I) 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora. Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) (Bgd) 12.55 Titograd: NOGOMET JUGO- SLAVIJA: VVALES, prenos (Ti, Lj) v odmoru... (do 14 45) 17.20 POROČILA (Lj) 17.25 CICIBAN, DOBER DAN: Pod- strešje (Lj) 17.40 SAMO KATKA, poljska otroška serija (Lj) 18.10 OKROGLI SVET (Lj) 18.25 KOROŠKI OBZORNIK (Lj) 18.40 NIŠKE ZBOROVSKE SLOVE- SNOSTI, oddaja TV Beograd (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19.26- ZRNO DO ZRNA (Lj) 19 30 TV DNEVNIK (Lj) 19 55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 FILM TEDNA: PUSTA DEŽEUV, ameriški film (Lj) 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV (Lj) 21.35 MINIATURE: Gradovi ob Krki (Lj) ^ 21 55 POROČILA (Lj) ČETRTEK, 16. 12. 16 55 SLALOM ZA ŽENSKE, posne- tek iz Piancavalla (Lj) 17 55 MOZAIK KRATKEGA FILMA: TRENING MUVDIH ATLETOV, angleški film (Lj) 18 25 OBALNO-KRASKl OBZORNIK (Lj) 18 40 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19 55 VREME (Lj) 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 GLASBENI ČETRTEK (Lj) 21.10 PORTRETI: Marija Orthaber- Godina (Lj) 21.30 V ZNAMENJU (Lj) PETEK, 17. 12. 8.55 TV V ŠOLI: TV koledar. Angle- ščina, Odmor, Pravljica, PoVoči- la, M. Krleža: PISMA IZ KOPRIV- NICE (Zgb I) 10.35 TV V ŠOLI: Namesto odmora. Risanka, Svet okoli nas, mali program. Risanka, Izobraževal- na reportaža, Zadnje minute (dc 12.05) (Zgb I, Bgd) 17 20 PDROČILA(Lj) 17.25 DVOJČKA, otroška nadaljevan- ka TV Beograd (Lj) 17 55 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: Litostroj-Ljubljana Šiška (Lj) 18 25 OBZORNIK (Lj) 18 40 SPOZNAVANJE NAŠE NARAV- NE DEDIŠČINE: Učna pot po Rakovem Škocianu (Lj) 1855 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, izo- braževalna serija (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19 15 CIK CAK (Lj) 19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19 30 TV DNEVNIK (Lj) 19 55 VREME (Lj) 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 C Dessailly: NOVE TIGROVE BRIGADE, francoska nanizanka (Lj) 2100 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.05 ZRCALO TEDNA (Lj) 21.25 NOČNI KINO: MASKA RDEČE SMRTI, angleški film (Lj) 22.50 POROČILA (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV DNEVNIK (N. Sad) 17.45 PLAVICA, otroška oddaja (N.Sad) 18.15 BESEDA MLADIH (Sa I) 18.45 ZABAVNO GLASBENA ODDA- JA (Sa I) 19.30 TV DNEVNIK (Bgd I) 20.00 VIDIKI, dokumentarna oddaja (Sa II) 20.45 ZAGREBŠKA PANORAMA (Zgb M) 21 00 IZBRANI TRENUTEK (Zgb II) 21 10 NOČNI KINO: NOSOROG, ame- riški film (do 22 50) (Sa II) SOBOTA, 18. 12. 8.00 POROČILA (Lj) 8.05 MIŠJE PRIGODE, poljska risa- na serija (Lj) 8 15 PEDENJŽEP: Mira, Matija in ljudska glasbila (Lj) 8.30 SAMO KATKA, poljska nadalje- vanka (Lj) 9.00 DVOJČKA, otroška nadaljevan- ka TV Beograd (Lj) 9.30 MALI SVET, otroška oddaja TV Zagreb (Lj) 10.00 POVEZAVE, poljudnoznanstve- na serija (Lj) 10.50 POZDRAVLJENA, MAKE- DONIJA (Lj) 11.00 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) 11.30 DOKUMENfTARNA ODDAJA Lj) 12.00 POROČILA (do 12.05) (Lj) 15.50 POROČILA (Lj) 15.55 KON TITKI, švedski mladinski film (Lj 16.55 PJ V KOŠARKI - ZADARiPAR- TIZAN, prenos (Zgb, Lj) v odmoru PROPAGANDNA OD- DAJA (Lj) 18 30 NAŠ KRAJ: Rateče (Lj) 18.45 CICIBAN, DOBER DAN: Pod- strešje (Lj) 19.00 ZLATA PTICA: Japonske prav- ljice - PREROKOVANJE (Lj) 19.10 RISANKA (Lj) 19.15 CIK CAK (Lj) 19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj) 19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 VREME (Lj) 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 LJUBEZEN MEHANIKA GAVRI- LOVA, sovjetski film (Lj) 21.25 TV TEKA - 3. oddaja (Lj) 22.40 POROČILA (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 16.00 ZLATI SUVVČEK '82, posnetek otroškega festivala (Sk II) 17.00 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: Erotski elementi (Zgb II) 17.55 NAŠA LETA, nadaljevanka TV Skopje (Bgd II) 19.00 NARODNA GLASBA (Bgd II) 19.30 TV DNEVNIK (Zgb II, Bgd I) 20-00 TV KASETA: Verica Ristovska (Sk II) 20.30 POEZIJA (Zgb II) 21.05 POROČILA (Zgb II) 21.10 ČLOVEK IN ČAS, dokumentar- na oddaja (Sa II) 21.40 ŠPORTNA SOBOTA (Bgd II) 22.00 MOJ SVET GLASBE (do 22.45) (SalI) OPOMBA: KONGRES ZVEZE SOCIA- LISTIČNE MLADINE JUGOSLA- VIJE, prenos ROJSTVA I.AŠKO - Krajevni urad RA- DEČE Rodil se je 1 deček. ŠMARJE PRI JELŠAH Rodil se je 1 deček in 1 deklica. SLOVENSKE KONJICE Rodilo se je 6 dečkov in 7 deklic. POROKE LAŠKO - Krajevni urad RA- DEČE Poročili so se: KMETIC Franc in NOVAK Alojzija oba iz Poča- kovega, MRE2AR Rado in RA- DOVAC Manda oba iz Jagnjeni- ce, PIVEC Vencel iz Zidanega mosta in DRAGŠiC izTopolšice. ŠMARJE PRI JELŠAH Porok ni bilo. SLOVTENSKE KONJICE VOK Roman, Novo Tepanje in MEKUC Hermelina iz Sloven- skih Konjic, KOVSE Martin iz Zreč in PODKUBOVSEK Štefa- nija izTepanja, KOTNIK Konrad iz Bezovja nad Zrečami in IRSiC Irena iz Bezine, GABROVEC Mi- lan iz Dobrave pri Konjicah in ZALOŽNIK Renata iz Sloven- skih Konjic, REBERNAK Karel iz Brega pri Konjicah in KOVAČ Irena iz Slovenskih Konjic, KO- ROŠEC Marjan iz Vitanja in SPI- LE Alojzija iz Bezovja nad Zreča- mi, RECNIK Franc iz St. Slemen in PETELINSEK Majda iz Loč. SMRTI LAŠKO - Krajevni urad RA- DEČE Umrli so: MAŽEL Angela iz Obrežja pri Zidanem mostu, LE- SKOVSEK Jakob, Prnovše - Ra- deče, CEMAŽAR Vinko, Pernov- še - Radeče. ŠMARJE PRI JELŠAH Umrl je: CRNELIC Janez, 75, Zdele SLOVENSKE KONJICE MAVHER Friderik, 56, Zreče, TOMAN Anton, 77. Prežigal, STOPAR Anton, 77, Strtenik, VIDMAR Franc, 80, Resnik LE- VA Jožefa, 75, Bukovlje. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI CENTER Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. ure do na- slednjega dne do 6. ure zjutraj. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 6. do naslednjega dne do 7. ure. LEKARNE CELJE Neprekinjeno dežurstvo ima lekarna CENTER v Stanetovi ulici 13-a Celje. TRGOVINE Dežurno službo ima do novega leta samopostrežba SOCA v Sta- netovi ulici vsak dan, tudi ob so- botah od 7.30 do 20. ure. BADIOCELJl ČETRTEK, 9. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami gost oddaje ružbeni pravobranilec samoupravljanja - Rudi Peperko (vmes ob 9.00 'oročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni glo- us, 16.00 Kronika, 16.15 V živo: Od rojstva do šole, 18.00 Zaključek poreda. PETEK 10. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poro- ila), 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 'oročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 7.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 11. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Kuharski kotiček, 8.35 Koledar fireditev, 9.00 Poročila, 9.05 Jugotonov express, 9.35 Filmski sprehodi, OOO Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobora, 16.00 Oročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabav- ih melodij 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek Poreda. NEDELJA, 12.12.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Predstavljamo 9fn, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Vedri zvoki, 11.15 Zabavni globus, 1.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Poročila, 13.05 ^eplometer (ponovitev), 13.30 Literarna oddaja, 13.45 Iz domačih logov, 4-00 Zaključek sporeda. PONEDEUEK, 13. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne (vmes ob 00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, ^05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00 "■onika, 17.15 Lestvica narodnozabavne glasbe, 17.30 Športni pregled, ^45 Glasbene novosti 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 14. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 Oročila), 9.45 Esperanto, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Oročiia, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz krajevnih skupnosti, 16.45 'bavni giobus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 06- •evi, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 15. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00 '^"■očila), 9 30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obve- 16.(X) Poročila, 16.05 (iestitke in pozdravi, 16 30 Delo in zdravje, ^45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Glast)ene vzporednice, 17.45 zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. VRNITEV CELJSKE HIMALAJSKE IZVIDNICE NAPORNO, A KORISTNO Skupina članov celjskega alpinističnega odseka pri Planinskem društvu se že dalj časa temeljito priprav- lja na prvo celjsko samo- stojno odpravo v gorstva Himalaje. Dolgih sedem te- dnov sta bila v izvidnici na- čelnik Alpinističnega odse- ka Slavko Cankar in že dva- kratni Himalajec, preizku- šeni alpinist, Jože Zupan. V tem času sta poskušala z domačini ugotoviti vse tisto, kar je potrebno za kasnejšo ekspedicijo, ki se bo po seda- njih načrtih povzpela na 7145 m visoko goro Gauri- šankar in to po doslej še ne- preplezani južni steni. Kakšne so bile naloge ogle- dne »mini« ekspedicije?« SLAVKO CANKAR: »Ugotoviti sva morala vse, kar je potrebno za varen in čimhitrejši dostop do stene. Poiskati sva morala prostor za bazni tabor. Predvideti sva morala najbolj ugodno smer vzpona. Steno, ki jo že- limo preplezati, sva fotogra- firala iz različnih položajev. Pripravila sva opremo Pla- ninske zveze Slovenije, ki je že v Katmanduju od prejš- njih naših odprav. Ugotoviti sva morala možnost preskr- be s svežo hrano in o tem sva se dogovorila z vaščani v dveh vaseh. Pregledala sva možnosti nabave ostale hra- ne v Nepalu in ugotavljala, kaj se splača kupiti pri njih in kaj prinesti s seboj.« Kdaj boste odšli na za- htevno pot? SLAVKO CANKAR: »V začetku septembra prihod- nje leto, tako da bi bili pod steno pribhžno 20. septem- bra. Za preplezanje same ste- ne bomo po dosedanjih ugo- tovitvah potrebovali okoli mesec dni. Ce v tem času ne bomo z njo opravili, potem ne bomo nikoli. Okoli 20. ok- tobra bi morali stopiti na vrh, v Jugoslavijo pa naj bi se vrnili sredi novembra. V ekspediciji bo deset članov - devet alpinistov (med njimi tudi ena ženska, odlična alpi- nistka Marjana Sah in zdrav- nik.« Kako so vas sprejeli v Ne- palu? SLAVKO CANKAR: »Jo- že Zupan je bil tam že dva- krat in je Nepala vajen, med- tem ko je name vse naredilo neverjetno čudovit vtis, in to zaradi lepot dežele in ljudi. Ti so neverjetno dobri po srcu, strpni in izredno dobri se z vsakim razumeš. V vsalt vasi lahko prideš v vsako hj šo in ješ z njimi, malo pokl^ petaš, kolikor pač znaš... ^ Indiji je podobno.« Kakšna je pot iz Katmat •duja do stene? SLAVKO CANKAR: »Na; prej je okoli 130 kUometro asfaltirane ceste in to do na selja Carikot, od tam pa voc pot ob reki Tambakosi p, dolini Rolvvaling. Na tem oc seku bomo hodili štiri dr peš in nato še en dan prek grebena, ki je visok okol 4000 metrov in brez pravi poti do baznega tabora. D« stop do Himalaje je relativu kratek in lahek.« Kako dolgo sta bila v bai nem taboru? SLAVKO CANKAR: »D, vet dni in v tem času sva naj la dostop do stene. Od baj nega tabora do vznožja sten se pride v petih urah, sten pa se začne na višini 48C metrov.« Sta tudi kaj plezala? SLAVKO CANKAI »Povzpela sva se na 5766 rn trov visok vrh Jalung Pik, o koder sva lepo videla vzh( dno stran Gaurišankarja. Po rabila sva dva dni za hojo p dolini in tri dni za vzpon.« TONE VRAB Posnetek ni nastal v Himalaji, temveč na naši Mrzli gori, kjer sta opravila eno izmed vaj za še višje alpinistične podvige Slavko Cankar (levo, predstavnik AO pri PD Ce- lje) in Marjana Šah (edina ženska v celjski himalajski odpravi za leto 83)! BODICE • Odnos do tehničnih izboljšav me spominja na dramo - Gorje pametnemu. • Bolje delati račune brez krčmarja - kot pa od krčmarja biti finančno oguljen. • Osel gre samo enkrat na led - slovenske gospodi- nje pa vselej, če jim kdo le omeni kavo in prašek. • Mnogi delavci porabijo največ energije - pri praznjenju kozarcev. • Prizori iz karate filmov v kinu Dom lahko neka- terim gledalcem pridejo prav - pri nakupu kave in praška. • Inšpektorji lahko ulovijo veliko ribo le - na ribo- lovu. • Je način kako se izogniti zategovanju pasu - kupite si ožje hlače. MARJAN BRADAČ PRAVILEN ODGOVOR Profesor prava sprašuje kandidata. - Denimo, mladi prijatelj, da jaz zbežim z vašo zaročenko, bi to bil zakonolom? - Seveda, tovariš profesor. - Napačno, saj niste poročeni. - Jaz ne, tovariš profesor, toda vi ste poročeni, se odreže kandidat. EDINA POŠTENA PRODAJALKA Profesor je nakupoval v več trgovinah, končno pa je ugotovil, da je nekje pozabil dežnik. Obiskal je znova vse trgovine, šele v osmi mu je prodajalka podala pozabljeni dežnik. Profesor se je prodajalki ganjen zahvalil, rekoč: »Vi ste edina poštena proda- jalka, v vseh ostalih trgovinah, ki sem jih obiskal, so trdili, da nimajo mojega dežnika...« PO JUGOVZHODNI AZIJI Piše: STANE ŽILNIK. 30 Izpeljane agrarne reforme so bile takoj razveljavljene, prioriteto je dobil domači in tuji kapital. Država še vedno ohranja naziv neuvrščene dr- žave. Danes spada med naj- močnejše jugovzhodno-azij- ske države in armade, sigur- no po zaslugi slepega in ne- načrtnega izkoriščanja na- ravnih bogastev. Na Kalimantanu in Suma- tri izsekavajo ogromna goz- dna prostranstva, pozabljajo pa na pogozdovanje. Situaci- ja je podobna kot v sosednji Maleziji ali v Braziliji. Začeli so črpati nafto, ki je pomenila močan izvozni ele- ment. Država se je začela ra- zvijati, ustoličile so se tuje privatne družbe. Začel je bo- gateti zgornji družbeni sloj. Razne več ali manj poštene nagrade pri najvišjih, so spodbudile slo tudi pri po- drejenih, kar se je razrastlo po celi verigi hierarhije navz- dol. Danes je indonezijski re- žim poznan kot eden izmed zelo skorumpiranih na svetu. Zgodi se ti lahko, da ti na uradu za tujce v kakšnem in- donezijskem mestu nočejo podaljšati vizuma iz tega ali onega vzroka. Za določen kup bankovcev se tudi to uredi. Zgodi se ti, da so v letalu polni že vsi sedeži. Ti pa ne moreš čakati na druge- ga. Potrebna je samo denar- na nagrada uslužbencu na le- talski agenciji in mesto zate se bo našlo. Isto je pri drugih prometnih sredstvih. Nasto- pi težava pri policiji. Nekaj tisoč rupij jo bo hitro rešilo. Nekaj rupij v žep strojevodji bo že zadostovalo da bo usta- vil kompozicijo potniškega vlaka tudi tam, kjer ni posta- je, če ti tako odgovarja. To so samo skromne ponazoritve skorumpirsinosti, ki so naj- bolj vidne navadnim očem. Milijonske vsote, ki padajo v žep ministrom kot nagrade od tujih investitorjev, pa ostanejo večinoma neod- krite. To pot sem prišel v Jakar- to nekaj dni pred praznova- njem dneva neodvisnosti, 17. avgusta. Celo mesto je bilo okrašeno z rdeče-belimi na- cionalnimi zastavami. Po- sebno lepo urejena je bila glavna ulica, kjer se nahaja vladno poslopje, velika mo- šeja, spomenik, banke in v nebo kipeče zgradbe, kar naj bi dalo človeku prvo sliko o bogastvu in standardu Indo- nezije. Ravno tu je bilo obču- titi najbolj absurdno na- sprotje med bliščem zgornje- ga sloja in barakarskimi če- trtmi velemesta. Na eni stra- ni vodometi, venci svežih or- hidej, elegantno oblečeni lju- dje in skupine do zob oboro- ženih policistov ter vojakov. Deset minut avtobusne vožnje iz centra te pripelje v pravo Jakarto. Ozke poti vo- dijo med barakami in zasilno zgrajenimi bivališči cestnih ljudi, kanalizacija je speljana večidel kar v nepokritih ka- nalih, roji muh obletavajo ob ulici ali poti postavljene stoj- nice s hrano in sadjem. Na barakah plapolajo zastave, ki pa v očeh revnih ljudi pome- nijo verjetno kaj drugega, kot pa zgornjemu razredu. Skromna udeležba ljudi na centralni proslavi je jasno pokazala oddvojenost in celo nepriljubljenost režima od množic. Vsega skupaj se jih je zbralo Je nekaj tisoč, kar je za večmilijonsko tnesto skromna udeležba. S prenatrpanim vlakom II. razreda, sem se odpeljal iz Jakarte proti Vigjakarti, prejšnji prestolnici Indone- zije. Na razpolago je še bilo dva tedna časa, da si ogle- dam malo kmečko podeželje centralnega dela otoka. Jakarta je v primerjavi z drugimi manjšimi javanski- mi mesti velik lonec mešani- ce zahodnega in azijskega načina življenja. O kaki do- mači originalnosti oziroma posebnosti ne more biti go- vora. V Vogjakarti sem se usta- vil za nekaj dni, da se odpo- čijem od napornega potova- nja po Celebesu in Borneu. Zaželel sem si še družbe, ma- lo pogovora, kajti do sedaj sem večidel potoval sam. To mesto se nahaja na eni izmed karavanskih poti, po katerih potujejo množice mladih ljudi, imenovanih tu- di moderni nomadi, z name- nom, vsaj za kratek čas po- begniti iz dolgočasnih beton- skih velemest. Dalj časa res ni za ostati med njimi, ker se motivi potovanja razlikujejo. Razlikujejo se tudi domači- ni, ki žele povsod kaj zasluži- ti pri turistih ali popotnikih. Dan je prekratek, prekra- tek je tudi teden, da bi s tava- njem po ulicah Vogje odkril tisto, kar me privlači. Zivopi- sanost in pestrost poulične- ga življenja me neopazno vsrka vase. Posebno živo je okoli pasarja (tržnice). Ce. armada ljudi se preživlja preprodajanjem pridelkov mestu. Prodajajo vsakovrs no zelenjavo, riž, pekoče čil je... Oh cesti so zloženi šoj dolgih rumenih banan, kuj ananasa, papaj in še bi lahk našteval. Dekleta prodaja] obroke hrane kar ob cesti, palmov list ti naloži kup ki hanega riža, prelije z zeh n javno omako in že se »pa ložiš«. Takšna hrana je zel poceni. Navadni ljudje imaj malokdaj dovolj denarja, d bi si privoščili večerjo v pn storni restavraciji pri nasmt janem Kitajcu. Na žaru peči jo sate, podobni so našh ražnjičem, samo da je za r zliko zraven še pekoča i okusna omaka iz arašido Pečejo ribe, piščance, .kuhi jo omako. Ni mi bilo do teg da bi poskusil še pečene nt topirje. Verjetno so kar oJq sni. V palmov list servira, tudi kokosov puding, kot pot, riževo pecivo. Kuhar s prenosno kuhinjo ZVEZDE SOVJETSKEGA CIRKUSA Akrobati, žonglerji, krotil- ci, dreserji, klovni in drugi cirkuški umetniki sestavlja- jo 90 članov sovjetskega cir- kusa, ki bo od 9. do 21. de- cembra gostoval v dvorani Tivoli v Ljubljani. Čeprav le- tos v programu ne bodo na- stopale, tako imenovane tež- ke živali, je program, ki traja polni dve uri, izredno pester in na zavidljivi umetniški ravni. Ce upoštevamo, da je v Sovjetski zvezi cirkuška umetnost enakopravna z drugimu ter, da imajo regi- striranih kar 16.000 članov in da posebej izbirajo tiste, ki gostujejo v tujini, potem bo- do tako starši kot otroci nav- dušeni nad prikazanim. V Celju lahko kupite vstopnice v poslovalnici Izletnika. AMADEUS POROČA NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri JelSah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d.(Odgovomi urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Violeta V. Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 din, polletna 225 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369,23-105- Zlati kofetarski časi so minili. Upokojenci, štu- dentje, administracija, vsi po vrsti se lahko še samo spominjajo omamnih kavnih vonjav... Sicer pa zad- nje čase pogrešam vse več vonjav. Po mesu, prašku, tašu itd... itd... Tako zelo pogrešam prijetne vonje, da se mi dozdeva da je začelo nekaj nekje smrdeti...