■fr« ■ POLMAKETA LETALA LOCKE WULF L102 V OBJEKTIVU 1. Franc Božič iz Vrhpolja pri Vipavi s svojim modelom tango firme Aviomodelli, ki ima razpetino 1500 mm, maso 2600 g, poganja pa ga motor Enya 7,5 cm 3 . Model je krmiljen s petkanalno RV-napravo. 2. Miha Čuden, ki bo šele jeseni postal prvošolec, je najmlajši tečajnik Mladinskega tehničnega centra v Ljubljani. Njegov prvi model je mode¬ larska raketa nova, ki jo je sam sestavil, pri preizkusu pa mu je pomagal mentor Miha Kozjek. 3. Piper enforcer je najnovejša maketa Marjana Mencingerja iz Lesc. Z njim se je prvič predstavil na mitingu v Škofji Loki. Med vsemi modeli je dobil najvišje število točk za kakovost izdelave. 4. Rok llar z Osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani, zmagovalec letošnjega mestnega tekmovanja jadrnic razreda P, je nastopil z mode¬ lom zanimive konstrukcije s smernim krmilom spredaj. 5. Dubrovniška galeja, trgovska ladja iz XVI. stoletja, po izdelavi spo¬ minja na karako in navo, le da je daljša in ožja. Maketo, ki je bila pred¬ stavljena na razstavi v mariborskem pokrajinskem arhivu, je izdelal split¬ ski rojak Jožef Kamenšek. Foto: J. Čuden, E. Engelsberger in S. Puhar •f T.V?• -' O'' 1 8 6 J 7 1 REPORTAŽA 5. državno prvenstvo mladih letalskih modelarjev Staš Stankovič iz AK Novo mesto je novi državni prvak Za letošnje državno prvenstvo modelar¬ skega podmladka v kategoriji prostolete- čih letalskih modelov F1 H (Al) so se upo¬ števali rezultati dveh tekmovanj. Prvo tek¬ movanje je bilo 20. aprila na letališču Ra¬ kičan v Murski Soboti, drugo pa 23. juni¬ ja na Lijaku pri Novi Gorici. Organizaci¬ jo tega tekmovanja je prevzel Klub mla¬ dih tehnikov Šempeter - Nova Gorica. Udeležba je bila dobra, saj se je obeh tekmovanj udeležilo kar 64 tekmovalcev iz 6 klubov, ki so člani LZS. K popestritvi letošnjega državnega prvenstva so s svo¬ jimi modeli prispevali tudi tekmovalci iz LC Maribor pod vodstvom izkušenega modelarskega mojstra Slavka Možeta. V boju za medalje je poseglo tudi dekle, Manuela Kobilica iz ALC Lesce. V končni raz¬ vrstitvi je osvojila bronasto medaljo. Rezultati posamezno: 1. Staš Stankovič 565 2. Matjaž Humar 561 3. Manuela Kobilica 505 Prvouvrščena ekipa novomeških modelarjev. Zmagovalec in novi državni prvak je po treh urah tekmovanja na razmočenem terenu Lijaka z najboljšim seštevkom rezul¬ tatov obeh tekmovanj postal Staš Stanko¬ vič. Drugi je bil Matjaž Humar, član KMT Šempeter, na tretje mesto pa se je uvrstila tekmovalka Manuela Kobilica, članica ALC iz Lesc. Organizacija tekmovanja na Lijaku je žal šepala, tekmovalna komisija ni delova¬ la dovolj avtoritativno, pa tudi uvodni del tekmovanja je bil vprašljiv. Na srečo ome¬ njene napake niso vplivale na končni re¬ zultat. Vsi udeleženci tekmovanja so prejeli nagrade organizatorja, najboljši pa še pokale in medalje LZŠ. Tekmovanje se je zaključilo s kosilom v restavraciji Triglav, kjer so udeleženci zgla¬ dili še zadnje nesporazume. Otokar Hluchy Ekipno: 1. AK Novo mesto 1554 2. KMT Šempeter 1522 3. ALC Lesce 1431 7.9. sobota 8.9. nedelja 9.9. ponedeljek 10. 9. torek 11.9. sreda 12. 9. četrtek 13. 9. petek Organizacijski odbor 11. svetovnega prvenstva raketnih modelarjev za mladince in člane vabi vse lju¬ bitelje modelarstva na ogled tekmovanja, ki bo od 7. do 14. septembra 96 v Ljubljani, oziroma na poligonu med Kamnikom in Mengšem, Na prvenstvu se bo predvidoma zbralo okoli 450 udele¬ žencev, mladincev in članov iz 22 držav, sodnikov in drugih gostov. Program XI. svetovnega prvenstva raketnih modelarjev - prihod udeležencev, prijava, testiranje motorjev - Ljubljana - uradni trening, otvoritvena slovesnost - Kamnik, testiranje motorjev - Ljubljana - tekmovanje v kategorijah S4B (raketoplani do 5 Ns) in S8E (RV-raketoplani do 80 Ns) - Kamnik - tekmovanje v kategorijah S3A (rakete s padalom do 2,5 Ns) in S6A (rakete s trakom do 2,5 Ns) - Kamnik - tekmovanje v kategorijah S I B (rakete - višina do 5 Ns) in S5C (makete - višina do 10 Ns), piknik - Kamnik - tekmovanje za svetovni pokal v kategorijah S6A in S8E - Kamnik, ' - izlet za udeležence prvenstva - seja podkomisije za raketno modelarstvo CIAM F A! - Ljubljana - tekmovanje v kategoriji S7 (makete do 80 Ns) in modelarski »showt - Kamnik Irezervni dan) - zaključek tekmovanja in banket - Ljubljana. — Urednikov predal Proizvajalci lepil izdelujejo dandanes vsakovr¬ stna lepila, od univerzalnih do specialnih za posebne namene. S svojo bogato ponudbo kako¬ vostnih lepil si je firma UHU tudi med modelarji ustvarila renome, zato se med lepili, ki so zasto¬ pana na slovenskem trgu, modelarji večinoma odločajo za UHU-jeve izdelke. V razvejani paleti lepil najde vsakdo rešitev za svoj problem s po¬ dročja lepljenja. Zanimivo in obenem pohvalno je, da se je firma UHU prek svojega zastopnika, podjetja UNI- HEM iz Ljubljane, odločila pomagati pri razvoju modelarstva in tehničnih interesnih dejavnosti v Sloveniji. Nastopa kot sponzor tekmovanj, srečanj mladih tehnikov in s svojimi izdelki opremlja mode¬ larsko šolo, ki deluje v okviru mladinskega teh¬ ničnega centra v Ljubljani. Že vrsto let je pokrovi¬ telj slovenske državne reprezentance raketnih mo¬ delarjev, ki tudi po zaslugi njene podpore dosega na mednarodnih tekmovanjih izvrstne rezultate. Sodelovanje UHU-ja in UNIHEMA z raketnimi modelarji je široko zasnovano in se že več let odvija v obojestransko korist, S pravilno izbiro in uporabo lepil se v okviru krožkov seznanjajo že najmlajši. Naučijo se jih uporabljati in posegajo po njih tudi kasneje pri delu v modelarskih klubih, društvih ter pri pouku v šoli. Modelarji inštruktorji v okviru seminarjev skrbi¬ jo tudi za dopolnilno izobraževanje učiteljev in mentorjev na osnovnih šolah, ki pridobljene izkuš¬ nje pri pouku spet prenašajo na učence. Na sejemskih prireditvah in tematskih prikazih nastopajo modelarji kot zanesljivi in najbolje us¬ posobljeni demonstratorji. Za proizvajalca so vselej koristne tudi izkušnje neposrednih uporabnikov, zato h kakovosti izdel¬ ka (lepila) in ustreznosti embalaže nedvomno lahko pripomorejo tudi pripombe in predlogi iz modelarske prakse. Vrhunski športni dosežki mo¬ delarjev pa so obenem tudi izvrstna propaganda za firmo - sponzorja. Zadnji izmed projektov, ki ga je v Sloveniji podprla firma UHU, je 11. svetovno prvenstvo ra¬ ketnih modelarjev, na katerem UHU in UNIHEM nastopata kot glavna sponzorja in bo potekalo od 7. do 14. septembra v Ljubljani oziroma Kamniku. Prvenstvo, ki ga je Mednarodna aeronavtična organizacija - FAI zaupala Letalski zvezi Slove¬ nije, bo organizirano po vrsti vidnih mednarodnih uspehov naših raketnih modelarjev in kot nad¬ gradnja popularnega mednarodnega FAI-tekmo- vanja raketnih modelarjev Pokala Ljubljane. Po številu držav udeleženk bo letošnje prvenst¬ vo preseglo vsa dosedanja, saj bo na njem sode¬ lovalo kar 22 državnih reprezentanc naslednjih držav: Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Japonske, Jugoslavije, Kitajske, Latvije, Litve, Makedonije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, Španije, Švice, Ukrajine, Ve¬ like Britanije in ZDA. Jože Čuden, urednik TIM 1 • september 1996 • 1 REPORTAŽA Tekmovanje v pobočnem jadranju za pokal Frama Letalski center Maribor je že tretjič us¬ pešno organiziral mednarodno tekmo¬ vanje radijsko vodenih jadralnih modelov hitrostne kategorije F3F za pokal Frama. Kot se je izkazalo na koncu, je bila odločitev organizatorja, da se tekmova- uri začeli s tekmovanjem, ki je trajalo tja do 17. ure. Najboljša mesta so dosegli izkušeni modelarji iz avstrijskih klubov, ki se redno udeležujejo neuradnih svetovnih prvenstev Viking Race v nordijskih drža¬ vah. Kranjčan Uroš Golob je s šestim mestom dokazal, da so tudi pri nas posa¬ mezniki, ki lahko konkurirajo izkušenej¬ šim tujim tekmovalcem. Razveseljuje po¬ datek, da se v Sloveniji krog ljubiteljev le¬ tenja na pobočju počasi širi. Izkazalo se je, da je za zmago na tek¬ movanju treba dobro leteti v vseh treh tur¬ nusih. Lanskoletni zmagovalec Gerhard Steiner iz Avstrije je dosegel najboljši čas dneva 54,0 sekund za deset preletov na 100 metrov dolgi tekmovalni progi. Prvo- uvrščeni so dobili pokale v trajno last, zmagovalec pa še prehodnega. Vsi mo¬ delarji so sodelovali pri žrebanju lepih praktičnih nagrad, ki so jih prispevale fir¬ me Mibo modeli iz Logatca, Japry in An¬ drejev Hobby program iz Maribora. Miran Kos Utrinek s tekme - največ je bilo modelov F3B in delarjev. nje izvede 13. in 14. aprila, kljub vsemu pravilna. Prijavljenih je bilo 38 tekmovalcev iz desetih klubov iz Slovenije, Hrvaške, Av¬ strije in Nemčije. Večina tekmovalcev je prispela že v petek. Trenažni leti so pote¬ kali ves popoldan na južnem pobočju Kotnika nad Framom. Prvega tekmovalnega dne pa se je vre¬ me naenkrat spremenilo. V popolnem brezvetrju je začelo snežiti kot za stavo. Vreme se je izboljšalo šele naslednji dan, v nedeljo. Ohladilo se je na 6° C in za¬ pihal je veter na trenutke s hitrostjo do 15 m/s. Kljub temu ni razpihal oblakov. Tek¬ movalci so se preselili na severno poboč¬ je Kranjca v Vinički vasi, kjer so ob 14. debelo oblečenih mo- Model drugouvrščenega Zaunerja je izdelan v samogradnji. To je maj¬ hen, trden model z razpetino 2 m in zakrilci po vsej dolžini krila. Trup je laminiran iz steklenih vlaken in epoksidne smole, krilo pa je stiro- porno, prekrito s stekleno tkanino in vakuumirano. 2 • TIM 1 • september 1996 PRILOGA Polmaketa športnega letala focke wulf L102 Tokrat vam predstavljamo oldtimer med letalskimi modeli. Gre za prostolete- čo maketo letala focke wulf L102. Nje¬ gov konstruktor, nemški modelar Gerhard Heyne, ga je razvijal približno eno leto. Izdelan je bil v merilu 1:10. Prvič je poletel leta 1 940. Sam sem prvo maketo zgradil leta 1944, naslednjo pa leta 1964. Model je sposoben v 30 do 40 sekundah preleteti 250 do 300 metrov. Za revijo Tim sem ga pripravil v pomanj¬ šani različici - v merilu 1:14. Zaradi svojskega, načina izdelave in letenja je model dokaj zahteven, zato je primeren za tiste modelarje, ki so si pri gradnji in spuščanju modelov že nabrali dovolj iz¬ kušenj. Načrt je narisan v merilu 1 : 2, ra¬ zen projekcije - pogled od spredaj, ki je narisana v merilu 1 : 5. V primerjavi z nemško izvedbo sem spremenil nekatere elemente (povečano je število reber krila, dodane so ojačitve nosilcev krila in vrh trupa je nekoliko modificiran). Izdelava trupa Trup je sestavljen iz reber (št. 2 do 15) in nosilcev oz. vzdolžnih letvic (št. 16 do 24). Rebra trupa so na načrtu narisana v merilu 1 : 2. Trup sestavljamo na ravni deski, na katero pritrdimo opore na raz¬ daljah, ki so označene v načrtu. Rebra trupa z žebljički pritrdimo na opore, pri čemer pazimo, da so postavljena natanč¬ no v osi trupa. Na tako pritrjena rebra postavimo in prilepimo nosilce (št. 16, 17, 19, 21, 23 in 24). Postopek je prika¬ zan na sliki 1. Ko se lepilo posuši, prilepi¬ mo še preostale nosilce (št. 1 8, 20 in 22). Ta postopek opravimo v šabloni (glej sliko 2). Na rebro trupa št. 2 postavimo (ne prilepimo) vrh trupa (št. 1) in ga do¬ končno oblikujemo. Zelo pomembno je, da izvrtine za vstavitev elisnega ležaja v vrh trupa prevrtamo, še preden ga pritrdi¬ mo na rebro trupa. Na rebro št. 15 pri¬ lepimo še ojačevalno rebro št. 35. Skozi tako zlepljeni rebri prevrtamo luknje in pritrdimo zaponko (št. 57). Pritrdilne cevke št. 25 do 32, 33 in 34 prilepimo na nosilec trupa z epoksidnim lepilom in vse skupaj povijemo s sukancem. Izdelava višinskega in smernega repa Višinski rep je izdelan iz več elemen¬ tov, ki jih je treba med seboj povezati - zlepiti: iz elementa št. 49, ki je sestavljen iz več delov, nosilca št. 50, reber št. 51 in 52, spojke (št. 53) in trimerja (št. 56). Ko je višinski rep dokončan, ga prilepimo na trup, na elemente št. 13, 14 in 55 (glej načrt in sl. 2). Rebra za višinski rep lahko izdelamo iz balze debeline 1,5 mm. V tem primeru ni treba izrezovati od¬ prtine za zmanjšanje teže, razen odpr¬ tine za nosilec št. 50. Smerni rep je sestavljen iz elementov št. 45 do 48. Na ravni deski spojimo rob smernega repa (št. 45) in nosilec št. 46. Ko se lepilo posuši, prilepimo še rebri št. 47 in 48. Sestavljen smerni rep prilepimo na rebro trupa št. 35. Enako kot pri višin¬ skem repu so tudi rebra za smerni rep lahko iz 1,5 mm debele balze. Na oba repa, višinskega in smernega, prilepimo še trimerje (št. 56), ki so izde¬ lani iz tršega papirja (risalni papir, šeles- hamer...). Izdelava podvozja Elementa iz jeklene žice št. 58 in 59 oblikujemo tako, kot je prikazano v načr¬ tu. Dele med seboj povežemo s tanko ba¬ kreno žico in spoj mehko spajkamo. Tako pripravljene elemente s sukancem pritrdi- Slika 1 Slika 2 TIM 1 • september 1996 • 3 PRILOGA mo na rebro trupa št. 4. Drugi element podvozja, stojalo (št. 60), oblikujemo po načrtu, pritrdimo na rebro trupa št. 6 in prispajkamo na element št. 58. Izdelamo še ostrogo (št. 54) ter jo pritrdimo na reb¬ ri trupa št. 13 in 14. Kolesi lahko izdelamo iz aluminija, tudi vezan les (balza debeline 5 mm) ali pla¬ stika sta uporabna. Pomembno je le, da sta pravilne oblike. Izdelava krila Izdelava krila ni zapletena, vendar zahteva natančnost. Rebra krila št. 68 do 71 so izdelanajz letalske vezane plošče, debele 1 mm. Ce nimamo vezane plošče, jih lahko izdelamo iz 2 mm debele balze. Na rebrih, z izjemo tistih za nosilce, zaradi manjše teže izrežemo odprtine. Če so izdelana iz balze, izrezov ne nare¬ dimo. Rebra št. 70 s pomočjo ustreznih šablon izdelamo v bloku. Pri izdelavi kri¬ la je obvezna uporaba šablonske deske. Na njej krilo sestavimo in zagotovimo zahtevani V-lom 35 mm, s tem da pod rebro št. 70 podložimo ustrezno oporo (glej načrt in sliko 3). Srednje rebro št. 68 obvezno izrežemo iz letalske vezane plošče debeline 1,5 mm. Zaradi boljše trdnosti krila oba nosilca (št. 72 in 73) med seboj povežemo oz. utrdimo z oja¬ čitvami (št. 82). Na sliki 3 teh ojačitev ni, saj prvotna izvedba tega ne predvideva. Prednja letev je v enem kosu, zadnja pa je sestavljena iz 3 delov (št. 76, 77 in 78). Rob krila (št. 78) lahko izdelamo iz jesenovega lesa, še bolje pa je, če v ta namen uporabimo 2,5 mm debelo letal¬ sko vezano ploščo. Elisa, ležaj in pogon Eliso oblikujemo iz topolovega ali jelše- vega lesa. Njen premer je 260 mm, kar za ta model zadošča, če za pogon upo¬ rabimo ustrezno gumo. Ležaj elise sesta¬ vimo iz več elementov (št. 36 do 38), ki so med seboj zlepljeni. Skozi tako sestav¬ ljen ležaj zvrtamo luknjo in vanjo vstavi¬ mo cevko (št. 39). Zaradi pritiska gume pri navijanju motorja uporabimo medeni¬ nasto kroglico (št. 40). Ta nadomešča aksialni kroglični ležaj, kakršne so mode¬ larji uporabljali, dokler jih je še bilo mo¬ goče nabaviti. Proizvajalci modelarske¬ ga pribora, oz. trgovine teh ležajev ne ponujajo več. Kroglico (št. 40) lahko nadomestimo z majhnim krogličnim radi¬ alnim ležajem premera 10 do 11 mm. Takega je mogoče dobiti v trgovinah WM Modelarski center v Ljubljani, v pod¬ jetju MIBO modeli v Logatcu ali pri Mla¬ dem tehniku (Gasilska oprema) v Ljub¬ ljani (Robbe, kat. št. 3623 ali Graupner, kat. št. 397.5, 3497.1 in 3372). Motor za pogon modela je sestavljen iz 10 trakov gume 1/8" x 1 mm. Dolžina sno- E a ne sme presegati 500 mm. Gumo lah- _o naročite pri g. Marjanu Klenovšku, Skapinova 1, 3000 Celje, ali firmi John Clapp, FAI Model Supply, P.O. Box 366, Sayre, PA 18840-0366 ZDA. En funt (približno 460 gramov) gume stane 17 dolarjev, k tej ceni pa je treba prišteti še 30 % za poštne stroške navadnega poši¬ ljanja (rok dobave 2 meseca) ali 80 % za letalsko pošto (rok dobave 2 tedna). Nekoliko slabša varianta je motor, se¬ stavljen iz 8 trakov preseka 4 x 1 mm (Graupner, kat. št. 579.4 x 1). Slika 4 Izdelava pritrditvenih elementov krila Iz 1 mm debele jeklene žice izdelamo elemente št. 65 in št. 66 in 67. Naredimo jih natančno tako, kot so narisani v načr¬ tu, in vtaknemo v pritrdilne cevke (št. 25 do 32), ko so te že pritrjene na trupu. Sestavljene elemente med seboj prispaj¬ kamo, pri čemer pazimo, da med ele¬ menti št. 65 zagotovimo 1,5 mm medpro¬ stora za namestitev srednjega krilnega rebra (element št. 68). Opore (št. 79) iz¬ delamo iz ravne jeklene žice, debele 1 mm, jih na koncih zakrivimo, ovijemo s tanko bakreno žico in pospajkamo. Za¬ krivljene stranice opornic vtaknemo v pritrdilni cevki (št. 33 in 34). Zdaj na trup nataknemo krilo, ravne konice opornic poljubno zakrivimo, s pomočjo sukanca pritrdimo na glavni in pomožni nosilec krila in z lepilom UHU-hart ali podobnim prilepimo. Paziti je treba, da sta leva in desna stran krila postavljeni popol¬ noma enako. Na podoben način pri¬ trdimo še elementa št. 81 in 82, ki ju, ko sta pravilno nas¬ tavljena, še prispaj¬ kamo na opornico št. 79. Tako pri¬ pravljeno krilo sna¬ memo in prekrije¬ mo. Prekrivanje modela Zgornji del trupa od nosilca št. 17 do nosilca št. 23 na razdalji od rebra št. 2 do rebra št. 7 prekrijemo s tršim papirjem (še bolje je, če ta del trupa prekrijemo z 0,5 mm debelim vezanim lesom). Ko se lepilo posuši, trup prekrijemo z japon¬ skim papirjem. Višinski in smerni rep prav tako prekrijemo z japonskim papirjem. Že napeti papir prelakiramo samo dvakrat. Krilo prekrijemo z japonskim papirjem tako, da papir napenjamo v šabloni (sli¬ ka 4). Na ta način preprečimo zvitje kri¬ la. Tudi krilo lakiramo samo dvakrat. Po¬ stopek prekrivanja z japonskim papirjem smo natančno opisali v Timu št. 7/94. Reglaža in letenje Ko je model sestavljen, preverimo polo¬ žaj težišča. To se v nahaja približno na 30 % globine krila. Ce pri prvih poskusih ule- tavanja modela nimamo pomočnika (iz¬ kušenega modelarja), odidemo na teren sami. Občinstva ne potrebujemo, saj nas le bega in razburi. Izberemo čim bolj od¬ prt teren zunaj naselja, proč od kupov sena, peska, gozda, dreves ali hiš. Izogi¬ bajmo se cest, železniških tirov, elek¬ trične napeljave itd. Ce ne najdemo ide¬ alnega prostora, spuščamo model naj¬ manj 100 metrov od dreves ali 1 km od gozda. Vreme ne sme biti vetrovno. Motor (gumijaste trakove) namažemo z ustreznim oljem, z nekaj kapljicami nao¬ ljimo os oziroma ležaj elise. Ce ozračje ni povsem mirno, spustimo model proti vetru. Za prvi polet navijemo gumo le do največ 1 /3 dovoljenih navojev. Z levo roko zadržimo eliso, z desno pa držimo trup nekoliko za krilom. Model pod bla¬ gim kotom nagnemo proti zemlji in ga vržemo (sunemo) dovolj močno, da pole¬ ti. Pri tem ne pretiravamo, zagotoviti mo¬ ramo le najmanjšo hitrost, pri kateri mo¬ del še leti. Ce je pravilno uravnotežen (regliran) bo jadral pravilno do pristan¬ ka. Ce se postavlja na nos, ni dobil za¬ dostne hitrosti, ali pa je težišče pomak¬ njeno preveč naprej. Če se med jadranjem postavlja na rep, mu dodajamo obtežilo v nos. To dosežemo brez svinca, lahko uporabimo le nekoliko težjo eliso. 4 • TIM 1 • september 1996 PRILOGA Pri našem modeju hkrati opravimo tudi reglažo motorja. Ce sili v strmo vzpenja¬ nje, podložimo na zgornjem delu med vrhom in prvim rebrom trupa. Ce pa hitro zgublja višino, podložimo na spodnjem delu trupa med vrhom in prvim rebrom. Podlagamo samo po 1 mm. Zaradi vrte¬ nja elise model med letenjem vleče v na¬ sprotno stran od smeri vrtenja elise. Ta pojav prav tako odpravimo z vložki, ki jih podlagamo na levo ali desno stran med vrhom in prvim rebrom trupa. Ko model leti pravilno, vrh trupa št. 1 prilepimo na rebro trupa št. 2. S tem je reglaža leta zaključena. Kosovnica: Št. Element Material Nadaljujemo z reglažo moči motorja. Motor (gumo) navijamo postopno, vsakič dodamo 100 navojev več. Motor z ome¬ njeno gumo navijemo največ na 500 na¬ vojev. Gumenega motorja v navitem sta¬ nju ne pustimo stati več kot nekaj minut. V tem času sta enako obremenjena tako guma ko tudi trup modela. Gumo je treba navijati previdno, pri več sto navojih po¬ časi, tako da preprečimo poškodbe ali prekinitev. V kratkem bomo pripravili tudi nekoliko podrobnejši prispevek o pogonu letalskih modelov z gumo, medtem pa bo dovolj časa za izdelavo tega zanimivega old- timerja. Otokar Hluchy Mere Kosov jelša ali topol letalska vezana plošča letalska vezana plošča letalska vezana plošča letalska vezana plošča letalska vezana plošča letalska vezana plošča smreka aluminij aluminij letalska vezana plošča vezana plošča letalska vezana plošča medeninasta cevka kroglica železo jeklena žica jeklena žica jelša ali topol jesen ali vezana plošča smreka letalska vezana plošča letalska vezana plošča jesen ali vezana plošča smreka letalska vezana plošča letalska vezana plošča letalska vezana plošča jeklena žica balza ali pluta trši papir jeklena žica jeklena žica jeklena žica jeklena žica vezana plošča vezana plošča medeninasta cevka jeklena žica jeklena žica jeklena žica letalska vezana plošča letalska vezana plošča letalska vezana plošča letalska vezana plošča smreka smreka smreka smreka smreka smreka jesen ali vezana plošča jeklena žica eklena žica jeklena žica balza 60 x 60 x 20 1 3 1 2 1 2 1 1,5 1 1,5 1 1 1 2x2x530 9 notr. 0 1 8 notr. 0 2 2 1 1 5 x 0 20 1 2 x 0 25 1 notr. 0 1,7 1 05 1 debeline 1x010 3 0 1,5 1 0 1,5 1 50 x 25 x 260 1 2x2x280 1 2x3x110 1 1 1 1 1 2 x 2 x 650 1 2 x 3 x 290 1 1 2 1 2 1 1 0 1x100 1 (glej načrt) 1 (glej načrt) 6 0 1 x 40 1 02x140 2 0 1 x150 2 0 1 x 350 4 3x0 50/42 4 3x06 2 notr. 0 2 2 0 1 x 200 2 0 1x130 1 0 1 x110 1 1.5 (glej načrt) 1 1 (glej načrt) 2 1 (glej načrt) 26 1 (glej načrt) 2 2 x 3 x 920 1 2 x 3 x 920 1 2 x 3 x 900 1 2 x 3 x 900 1 2x2x330 2 2x2x160 1 2.5 x 2,5 x 240 2 1x310 4 1 x 180 2 1x130 2 1.5 60 r N Timov portret V letu, ko revija TIM praznuje 35-letnico izha¬ janja, predstavljamo enega od njenih ustanovitel¬ jev ter dolgoletnega člana uredniškega odbora Toneta Pavlovčiča. Kdo izmed bralcev ga ne poz¬ na? Ce ne drugače, po njegovih prispevkih, ki jih še vedno neutrudno pripravlja in z njimi sodeluje v reviji. Zase pravi, da ga modelarstvo spremlja odkar pomni. Svoj prvi rezbarski pribor je dobil, ko še ni hodil v šolo in potem je rezljal vse naprej od živa¬ li, dreves in hišic, dokler ga ni starejši brat nekega dne posadil na kolo in odpeljal na tedanje ljub¬ ljansko letališče. Izlet je bil za malega Toneta uso¬ den, saj ga je nastop pilota z malim rdečim leta¬ lom tako očaral, da je odtlej postal neločljivo po¬ vezan z letalstvom. Doma je kmalu zatem po spo¬ minu izdelal svoj prvi model letala, enakega kot onega na aeromitingu. Kasneje v šoli je bil že pravi mojster in učitelj pri ročnem delu od njega sploh ni zahteval izdelkov, pač pa mu je zaupal pomoč sošolcem. To mu je ostalo v krvi, saj še danes rad riše načrte in svetu¬ je drugim, zlasti najmlajšim. Vzgajanju mladih mo¬ delarjev je posvetil dobršen del svojega življenja. V gimnaziji se je vključil v modelarski krožek. Bila je vojna in med počitnicami ni bilo časa za priljubljeni konjiček; ves prosti čas je moral delati v rezbarski delavnici, kjer pa je še izpopolnil ročne spretnosti. Po vojni se je zaposlil in izučil za preciznega mehanika ter se dodobra spoznal tudi z obdelavo kovin. Tako si je izdelal tudi svoj eksplozijski mo¬ delarski motorček, ki sicer ni nikoli deloval. Zanj je izdelal tudi propeler in morda je prav zaradi kritik na rovaš prvega nespretnega poizkusa kas¬ neje vedno sam izdeloval propelerje tako zase kot tudi za svoje prijatelje. Izuril se je do te mere, da jih je kasneje izdeloval tudi za prava letala. Nekaj časa je vodil modelarski krožek v srednji šoli na Vegovi in se udeleževal tekmovanj. Toda želel je leteti, postati pilot in uresničiti sanje iz otroštva. Zal mu vid tega ni dopuščal. Kadar je imel čas, se je odpravil v novo usta¬ novljeno letalsko tovarno v Šentvidu, kjer je pro¬ stovoljno pomagal pri popravilu jadralnih letal iz vojne zapuščine. Ker je bil dober organizator, so ga pritegnili k delu v letalsko zvezo Slovenije, kjer je bil zadol¬ žen za organizacijo modelarskih tekmovanj. Ko je že skoraj opustil svoj poklic, se je zaposlil v Izoli, v novo nastali tovarni igrač, predhodnici današnjega Mehana. Bogato znanje, ki ga je pri¬ dobil pri ukvarjanju s svojim najljubšim kon¬ jičkom, ga je pripeljalo v razvojni oddelek takrat še skromne tovarne. V Izoli je ustanovil tudi bro¬ darsko modelarski klub, čigar člani so z modeli njegove konstrukcije osvojili številna prva mesta na tekmovanjih in celo na državnih prvenstvih. Poleg številnih prispevkov v Timu je leta 1965 napisal tudi knjižico Brodarsko modelarstvo. Danes si Tone Pavlovčič prizadeva predvsem iztrgati iz pozabe dosežke naše letalske tehnike. Zbira in ureja slikovno in pisano gradivo o sloven¬ skih letalih, s ciljem predstaviti jih ljubiteljem letal¬ stva doma in v tujini ter na ta način dokumentirati ta ne nepomemben delček naše zgodovine. v___ ) TIM 1 • september 1996 • 5 PRILOGA Norderney Norderney je nemško pristaniško me¬ stece na obali Severnega morja, po kate¬ rem je dobila ime tudi tovorna ladja za prevoz razsutega tovora. V primerjavi z velikimi, lepimi in znanimi ladjami, ki jih najraje izberemo za gradnjo maket, Nor- derney prav v ničemer ne izstopa. Ni niti najhitrejša niti največja, najlepša ali kaj podobnega. Je le ena izmed mnogih, ki vsakodnevno prevažajo razsute tovore med severnomorskimi pristanišči, in je v množici podobnih ladij skoraj neopazna. Kljub temu so take ladje pomembne, saj z njimi tovorijo potrebne surovine za to¬ varne in premog za elektrarne in to¬ plarne. Maketa ladjice je izdelana v merilu 1 : 150 in je dolga 25 cm. Čeprav je nare¬ jena le iz papirja, je lahko, če se pri izdelavi nekoliko potrudimo, lep izdelek in okras na polici. Izdelava makete ni pretirano težavna in je primerna tudi za začetnika. Če se pri kakem sestavnem delu zmotimo in ga narobe odrežemo ali zapognemo, si pri sošolcu sposodimo Tim in si v kopirnici izdelamo še eno kopijo predloge. Vse, ki boste maketo izdelali, vabimo, da jo slikate in fotografijo pošljete na na¬ slov uredništva revije. Izbrali bomo tri najuspešnejše posnetke, tiste ki najbolj verno prikazujejo maketo, ter avtorjem podelili praktične nagrade. Svetujemo, da si v ta namen izdelate primerno ozad¬ je: npr. risbo ali sliko pristanišča, pod maketo pa položite nagubano modro blago. Se nekaj nasvetov v zvezi s fotografi¬ ranjem maket. Pri slikanju posebno pazi¬ mo na sence, ki so pri fotografijah majh¬ nih predmetov pogosto premočne. Če sli¬ kamo pri naravni, sončni svetlobi, sence ublažimo tako, da na nasprotno stran predmeta postavimo odbojno ploskev, npr. bel papir, stiropor, najbolje pa alu¬ minijasto folijo. Pri slikanju z umetno luč¬ jo pa uporabimo vsaj dve žarnici, ki predmet osvetljujeta z dveh strani. Poleg tega je pri fotografiranju vredno nekoliko razmisliti o globinski ostrini. Če je ozadje izdelano bolj grobo in ne vse¬ buje dovolj detajlov, se odločimo za manjšo globinsko ostrino; dosežemo jo tako, da slikamo z bolj odprto zaslonko in krajšim^ časom osvetljevanja (večje številke). Če hočemo v sliko zajeti tudi podrobnosti iz ozadja, skušamo doseči večjo globinsko ostrino. Zanjo zaslonko čimbolj zapremo in podaljšamo čas os¬ vetljevanja. Ker predmet miruje, si lahko privoščimo daljše čase. Pri zelo dogih časih osvetljevanja moramo seveda upo¬ rabiti fotografski stativ ali drugače one¬ mogočiti premikanje fotoaparata med slikanjem. Orodje, pribor in priprava Orodje in pribor, ki ga potrebujemo za izdelavo makete, običajno najdemo v predalniku vsake pisalne mize: škarje, oster nož za papir (olfa), univerzalno lepi¬ lo, bucike, dve ravnili in vodene barvice. Večino delov razrežemo s škarjami, za manjše dele in izreze pa uporabimo nož olfa. Pri pregibanju dolgih ravnih ploskev si pomagamo z dvema ravniloma, druge robove upognemo kar s prsti, pregibe pa poudarimo z gladilnikom, primernim tr¬ šim predmetom ali z nohti. Papir Timove priloge je žal nekoliko pretanek in premehek za izdelavo make¬ te, zato ga moramo ojačiti, oziroma pri¬ lepiti na trši papir. Uporabimo tanek šeles- hamer ali liste starega koledarja. Papir ne sme biti predebel, saj ga potem težko prepogibamo. Paziti moramo, da je prilo¬ ga dobro in enakomerno prilepljena na podlogo, sicer se lahko med pregiba¬ njem odlepi. Se bolje je, če načrt po delih prekopiramo na šeleshamer in se izog¬ nemo omenjenim težavam. Če želimo načrt-Timovo prilogo ohra¬ niti, jo prav tako prekopiramo. Izdelava Pri sestavljanju se držimo vrstnega re¬ da, ki ga označujejo številke na posa¬ meznih elementih. Za lažje razumevanje je priložena sestavna risba, na kateri je narisan celoten postopek. Pomen črt in opravil pojasnjuje legen¬ da narisbi 1. 1. Črtkana črta pomeni pregib navz¬ dol. Papir najlaže in najbolj natančno preganemo, če po črti naprej narahlo zarežemo z nožem. 2. Črtkana črta s križci označuje pre¬ gib navzgor. 3. Polna črta označuje zunanji rob predmeta, po njej predmet izrežemo. S to črto so označeni tudi notranji izrezi ali črte, po katerih zarežemo med dvema ploskvama. 4. Črta s piko označuje površine, na katere nalepimo druge sestavne dele. Z njo so označena mesta, kamor nalepimo npr. kabine, kajute ali dimnik. Večje številke označujejo posamezne sestavne dele, manjše pa pomenijo šte¬ vilko dela, ki ga prilepimo na označeno mesto. Najprej izrežemo ladijski trup (1), ki ga ojačimo z veznima rebroma (la) in (lb). Oba boka zapognemo po črtkanih črtah, tako da dobimo ravno dno. Kot večina papirnatih ladijskih maket je tudi ta narejena samo do vodne linije, ki oz¬ načuje globino ugreza ladje. Seveda ne smemo pozabiti izrezati krožnih odprtin na spodnji strani, ki nam bodo kasneje pomagale pri lepljenju ostalih delov in rokovanju z ladjico. 6 • TIM 1 • september 1996 PRILOGA Na glavni palubi [2) upognemo ogra¬ jice navzgor. Na sprednjem in zadnjem delu palubo po dvakrat zapognemo, tako da dobimo stopničasto dvignjen pre¬ mec in krmo. Nato jo prilepimo na ladij¬ ski trup, in sicer najprej na sprednjem delu. Pazimo, da se ograjice na zunanji in notranji strani dobro prilegajo, saj prav te določajo pravilno obliko premca. Palubo prilepimo tudi na zapognjeni ploskvi obeh reber (la) in (lb), s čimer telo ladje postane že dovolj močno in čvrsto za nadaljnje delo. Na palubo prilepimo pokrove tovorne¬ ga prostora (3), (4), (6) ter (7) nosilec (5a) in spodnjo kabino (5), na to pa kabi¬ no (8) s pripadajočo streho (8a). Na komandni most (9) nalepimo dimnik (10), za njim pa zračnik (11). Sprednji del kabine (12) pokriva in veže vse druge dele kabine. Rešilna čolna (13) in (14) izrežemo, ukrivimo in zlepimo, nato pa odrežemo trakove, kot kaže slika. Ti so nam samo v pomoč pri lepljenju. Na kr¬ mo prilepimo zadnjo kabino (15), nanjo pa pokrov zadnje kabine (15a). Jambora (16) in (19) zantevata nekoliko več po¬ zornosti, saj je tako ozke dele včasih težko prepogibati. Če se dovolj potrudi¬ mo, nastaneta iz sicer upogljivega papir¬ ja dve dovolj močni paličici, na kateri prilepimo prečnika (16a) in (19a). Dvi¬ galno drogovje (17), (18), (19) in (20) izdelamo nekoliko drugače. Obe prazni ploskvi zapognemo in ju, eno za drugo, zlepimo. Tako dobimo triplastni zlepek papirja, iz katerega z nožičem izrežemo drogovje. Pri tem si pomagamo z rav¬ nilom, ki ga močno pritisnemo ob papir. Tako izdelano drogovje je dovolj moč¬ no, da nosi sukanec, s katerim ponazori¬ mo napenjalne žice in dolgovalovno an¬ teno. Glavna žica (antena) poteka od premca, se vzpne na oba jambora in nato spusti na označeno mesto na zadnji kabini. Od konca vsake prečke jambora teče preko droga vrv, ki se spusti do po¬ krovov tovornega prostora. Pri pravih lad¬ jah s temi vrvmi odpirajo pokrove ter si pomagajo pri natovarjanju in iztovarja- nju. Ladjico lahko okrasimo z različnimi za¬ stavicami. Na premcu je navadno pomor¬ ska zastava, na krmi pa zastava države, ki ji ladja pripada oziroma družbe, ki z ladjo upravlja. Barvanje Prepričljivost in privlačnost makete sta močno odvisni od natančnosti barvanja. Če je barvanje površno ali brez domišlji¬ je, na maketi nihče ne opazi truda, ki smo ga vložili v natančno izdelavo. Lad¬ jico najlaže pobarvamo, še preden jo razrežemo. Pri barvanju z vodenimi bar¬ vicami moramo paziti, da čopič ni preveč moker, saj se papir ukrivi in naguba. Takšna maketa gotovo ne bo izpolnila naših estetskih pričakovanj. Namesto vo¬ denih lahko uporabimo tudi suhe barvice ali flomastre. Ob dnu ladijskih bokov po vsej dolžini teče temna vodna linija, ki na pravi ladji označuje, do kod se lahko ugrezne. Izku¬ šenim mornarjem že bežen pogled pove, koliko je ladja naložena oz. kako težak je tovor. Ladijska boka sta bela. Okenca na vsej ladji naj bodo svetlo siva, saj tako najbolje ponazorimo steklo. Če imamo tanek čopič in nekaj potrpljenja, bodo okenca še bolj pristna, ča nanja s svetlo modro vrišemo odsev morske gladine. Paluba je siva in je ni treba barvati. Sprednji in zadnji del sta črna ali temno siva. S svetlo rjavo barvo pobarvamo šra- firane ploskve na vrhu obeh kabin. Na pravi ladji so tla na teh mestih prekrita z deskami. Dimnik je rdeč, nanj pa je vrisana pro¬ gasta zastava ladijske družbe, ki je rumeno-črno-rumena. Vrh dimnika, pri odprtini, skozi katero izhaja dim iz ladij¬ skega motorja, je črn. Jambora, prečke in drogovje so oranž¬ ne barve. Ob straneh komandne palube sta barv¬ ni luči, ki kapitanom drugih ladij ponoči pomagajo določiti smer in položaj ladje: luč na levi je rdeča, na desni pa zelena. Zgornje ploskve rešilnih čolnov so sive, stranice čolnov pa bele. Vrata kabin lahko pobarvamo z rjavo, prav tako pa lahko ostanejo bela. Sašo Avsec Seznam delov: 1 - trup la, 1 b - vezni rebri 2 - glavna paluba 3, 4, 6, 7 - pokrovi tovornega prostora 5 - spodnja kabina 5a - nosilec 8 - kabina 8a - streha kabine 9 - komandni most 10-dimnik 11 - zračnik 12 - sprednji del kabine 13, 14 - rešilna čolna 15 - zadnja kabina 15a - pokrov zadnje kabine 16, 19 - jambora 16a, 19a - prečnika 17, 18, 19, 20 - dvigalno drogovje TIMOVI OGLASI PRODAMO večje število domačih in tujih modelarskih raketnih motorjev totalnega impulza od 2,5 do 20 Ns. Cene so od 180 do 630 SIT, oziroma po dogovoru. Tel.: (061) 222-987 (ponedeljek zvečer po 20. uri) Kovinska ohišja za vgradnjo elektronike iz¬ delam po vašem naročilu. Ugodna ponud¬ ba - pokličite za prospekt! Tel.: (064) 871-301 PRODAM brezhiben model mustang P51-D firme Great Planeš, razpetina krila 1450 mm, primeren za motor 6,5 cm 3 . Prodam tudi nepoškodovan akrobatski mo¬ torni model za motor 10 cm 3 , razpetina kri¬ la 1700 mm. Bojan Bezjak Trubarjeva 11 c 5000 Nova Gorica Tel.: (065) 25-937 TIM 1 • september 1996 • 7 MODELARSTVO Pilatus PC-9 Letalo pilatus PC-9 je v Sloveniji prisot¬ no že dve leti in se uporablja predvsem za šolanje vojaških pilotov. To je prehod¬ no letalo med šolskim enomotornim leta¬ lom z batnim motorjem in letali na reaktiv¬ ni pogon, ki pa že letijo z nadzvočno hitrostjo. Zamisel za izdelavo makete letala PC-9 se mi je porodila pred dvema letoma na letalskem mitingu na Ptuju. Letalo, ki je so¬ delovalo na prireditvi, je v nizkem preletu krilo pa sem uporabil polsimetrični 15- odstotni profil NACA. Kabina letala je narejena iz 2 mm de¬ belega akrilnega stekla, v njej se nahaja¬ jo sprednja in zadnja armaturna plošča z instrumenti ter dva nepogrešljiva pilota, učenec spredaj ter inštruktor zadaj. Na teme sprednje instrumentne plošče sem vgradil še sistem za izbiranje in označe¬ vanje tarč, bolj znan pod imenom sistem HUD. zija tega letala. Predvsem sem bil prese¬ nečen nad njegovo hitrostjo, saj doseže 1 80 km/h. Tudi model je enako "mehak" za leten¬ je in izvajanje akrobacij. Z maketo lahko izvajamo vse vrste akrobacij, tudi tiste, ki Model pilatusa PC-9 na domači vzletni stezi Pogled v pilotsko kabino modela s hitrostjo 380 km/h zdrsnilo nad stezo, se nato v lepem počasnem vzpenjanju dvignilo visoko proti nebu in prav na vrhu izvedlo element imelman. Pilot je prikazal najmanjšo hitrost letala, raversman, ku¬ bansko osmico ter počasno vrtenje okoli vzdolžne osi. Ko je letalo končalo svoj spored, je gledalcem v nizkem preletu še pomahalo s krili in elegantno odletelo. Vsem navzočim je ob čudovitem na¬ stopu in globokem zvoku turbopropelers¬ kega motorja zastal dih, sam pa sem ves prevzet vedel le to, da bo PC-9 moja nas¬ lednja leteča maketa. Izdelava Na zčetku je bilo treba izdelati načrt. Od znancev sem najprej dobil le silhueto letala na listu formata A 4. Nato sem jo povečal tako, da je načrt ustrezal maketi v merilu 1 : 6. Model letala je izdelan klasično kot vsi akrobatski modeli in makete. Trup je ses¬ tavljen iz reber iz 4 mm debele vezane plošče, ki so povezana z letvicami s pre¬ sekom 5 x 8 in 5 x 5 mm, celotna kon¬ strukcija pa je prevlečena s 3 mm debelo balzo. Repne površine in krilo so izdelani iz stiropora, prekritega z 1,5 mm debelo balzo. Za repne površine je primeren profil NACA 0009 in NACA 0006, za Podvozje je uvlačljivo, Graupnerjevo do 6 kg. Za premikanje podvozja sem uporabil servomehanizme Futaba 148, ki so glede zmogljivosti med najbolj primer¬ nimi. V krilih sta za pogon krilc dva servome- hanizma Futaba 3001, za višino, smer in plin pa Futaba 148. Model poganja 10-kubični motor MWS češke proizvodnje. Krmila Letalo obvladujemo po višini, smeri in nagibu, krmilimo plin ter kontroliramo uv- lačenje ter izvlačenje podvozja. Letenje modela Prav tako, kot sem bil presenečen nad zmogljivostmi pravega letala PC-9, me je prijetno presenetila tudi pomanjšana ver- jih pravo letalo ne zmore. Izvajamo lahko naslednje akrobacije: - luping +, - - tono, deljeni tono 4 x , 8 x -vrij +,- - abrakadabra +, - - kubanska osmica - imelman +, - - raversman. Podatki o modelu: razpetina.1655 mm dolžina. 630 mm višina.530 mm masa.5200 g obremenitev.130 g/dm 2 .1 80 km/h Motor: MWS 10 cm 3 , 1,7 KM, z re¬ sonančno cevjo in trikrako eliso. Vsi, ki vas zanima karkoli v zvezi z opi¬ sano maketo letala pilatus PC-9, se lahko oglasite na moj domači naslov: Toni Bi¬ tenc, Zoranina 16, 1230 Domžale, (tel.: 061/712-585, faks: 061/712-313). Zdaj, ko sem globlje spoznal dušo leta¬ la pilatus PC-9 in njegove lastnosti, razu¬ mem, zakaj so se prav takšna letala prva pojavila v sestavi slovenskega vojnega le¬ talstva. Toni Bitenc 8 • TIM 1 • september 1996 MODELARSTVO Ali bomo leteli z modeli na elektromotorni pogon? Prvi letalski modeli na električni pogon so se pojavili leta 1963 v ZDA. Na ev¬ ropskem nebu smo jih srečali nekoliko pozneje - leta 1 968. Prve take modele je ponudila firma Bauermann iz Nemčije. Od takrat naprej, predvsem pa v zad¬ njem času, lahko sledimo hitremu razvoju elektromotornih modelov. Razloga za to sta dva. Prvi je, da modelarji vselej stre¬ mijo k nečemu novemu in iščejo nove možnosti za letalski pogon, drugi pa je pritisk javnosti zoper onesnaževalce oko¬ lja. Sodobna elektronska oprema in vse boljši elektromotorji so prispevali k visoki stopnji razvitosti teh letalskih modelov. Pri nas doslej ni bilo kakega posebne¬ ga zanimanja za to panogo. Zakaj? Od¬ govor je preprost. Med modelarji, pred¬ vsem starejšimi, je dolgo prevladovalo mnenje, da so modeli na električni pogon težki ter da se zato hitreje poškodujejo. Graupnerjev pogonski komplet - Res je, da so elektromotorni modeli nekoliko težji, vendar to ne moti, če upo¬ števamo, da so lastnosti letenja boljše. Takšen model z enake višine preleti dalj¬ šo pot kot nekoliko lažji klasični model. Ce k omenjenim pozitivnim lastnostim do¬ damo še, da za visoki štart ne rabimo pomočnika in nobenih vrvic za vleko, niti vitla in še česa drugega, kar pomeni tega sem opazoval demonstracijske po¬ lete jadralnih elektromotornih modelov, ki so jih prikazali modelarji iz logaške firme MIBO modeli, in odločil sem se za njihov izdelek spider-2000, ki ga lahko dobite v kompletu. Model ima nadpovprečne letal¬ ne lastnosti. Konstruiran je tako, da zago¬ tavlja zanesljivo vodenje. Med letenjem se hitro odziva na pilotove ukaze, je zelo prodoren in zato tudi pri močnejšem vetru omogoča zanesljivo letenje. Model je kakovostno izdelan, zaradi ugodne cene pa je dostopen širšemu krogu modelar¬ jev. Priporočam ga vsem, ki so že kdaj leteli s klasičnim jadralnim modelom. In še nekaj! Na Letalski zvezi Slovenije bomo še letos sklicali sestanek z mode¬ larji, ki že imajo elektromotorne modele, Spider-2000 je verzija za elektromotorni pogon. Miha Grom in Boris Sekirnik sta letos v Zadobrovi demonstrirala letenje z modelom spider-2000. Poleg tega pa so še dragi. Takim trditvam so seveda prisluhnili tudi mlajši. Moje mnenje o teh modelih pa je takole: - Glede visoke cene oz. stroškov pri nakupu modela velja enako kot za vse druge modele. Obstajajo poceni in dragi modeli. Za kakih trideset tisočakov lahko elektromotorni jadralni model izdelamo sami, če k tej vsoti dodamo še tretjino, pa lahko tak model kupimo v kompletu. Obakrat je v ceno všteta tudi oprema za pogon. finančni izdatek, ugotovimo, da se lete¬ nje z elektromotornimi modeli izplača. Gledano ekološko, ima elektromotorni model v primerjavi s klasičnim motornim modelom veliko prednost. Novi predpisi, ki so še v pripravi in obravnavajo to po¬ dročje dejavnosti, letenje z modeli, ki jih poganja motor z notranjim zgorevanjem, časovno in prostorsko omejujejo. Zaradi vseh naštetih pozitivnih lastnosti teh modelov sem tudi sam izdelal enega in z njim dopolniti svojo zbirko. Nedavno na katerem se bomo pogovorili o tek¬ movanjih, pravilih in tehničnih podrob¬ nostih. Na razgovor pa vabimo tudi dru¬ ge, ki jih zanimajo tovrstni modeli. Svoje sodelovanje na sestanku lahko prijavite na naslov: Letalska zveza Slovenije - Ko¬ misija za letalsko modelarstvo, Lepi pot 6, p.p. 496, 1001 Ljubljana. S tem boste prispevali k hitrejšemu razvoju te panoge in letalskega modelarstva v Sloveniji nas¬ ploh. Otokar Hluchy TIM 1 • september 1996 • 9 MODELARSTVO Jadralni model šoja Jadralni model šoja je namenjen naj¬ mlajšim modelarjem. Narejen je v celoti iz balze, za izdelavo pa ne potrebujemo kakih posebnih priprav. Material Krilo izrežemo iz 3 mm debele balze, repni površini pa iz koščka 1 mm debele balze. Za trup letalca rabimo balzovo let¬ vico 5x5 mm (lahko je tudi smrekova). Dele zlepimo z belim lepilom za les (UHU coli) ali modelarskim lepilom UHU hart. Površino zaščitimo z nitrolakom. Model¬ ček obtežimo s koščkom svinca (lahko so tudi naboji za zračno puško). Orodje Za izdelavo potrebujemo: nož olfa, manjšo ravno deščico s finim brusilnim papirjem, modelarski oblič, keramični svinčnik, ravnilo (geo trikotnik), manjši čopič in ravno desko za podlago. brusilnim papirjem, nalepljenim na dešči¬ co, zbrusimo v simetrični profil. Površine zgladimo s finim brusilnim papirjem in jih trikrat prelakiramo. Sestavljanje Pri sestavljanju modelčka pazimo, da vse dele zlepimo čim bolj simetrično. Naj¬ prej nalepimo višinski stabilizator, nato smernega in nazadnje še krilo. Vse spoje še okrepimo z lepilom, da bodo dovolj čvrsti. Nazadnje na nos modela prilepi¬ mo še košček svinca, da ima težišče pri¬ bližno na sredini krila. Natančno težo določimo tako, da model vržemo iz roke. Ce se strmo spusti proti tlom, je utež pre¬ velika, če pa se strmo vzpne in omahne, pa premajhna. Matija Vrtačnik 40 Jadralni model ŠOJA Merilo 1:4 Gradnja modela Trup Na letvico prerišemo mere trupa, ga iz¬ režemo in pobrusimo z vodnobrusilnim papirjem (400), da letvica dobi predvi¬ deno obliko. Pri brušenju moramo paziti, da letvice ne zaoblimo tam, kjer prideta prilepljena krilo in rep. Trup nato trikrat polakiramo, da postane gladek. Lak na¬ našamo v tankih plasteh, po vsakem laki¬ ranju in sušenju nanos pobrusimo s finim brusilnim papirjem. Krilo Po merah na načrtu na balzo narišemo krilo in označimo sredino. Krilo izrežemo in gladko pobrusimo eno (spodnjo) stran. Zgornjo stran profila oblikujemo z mode¬ larskim obličem, najbolje na robu delov¬ ne podlage (ravne deske). Krilo nato po¬ brusimo, sprva z grobim, potem pa še s finim brusilnim papirjem. Nato ga trikrat prelakiramo z redkim nitrolakom. Krilo prerežemo na polovici in pod kotom 5° zlepimo z lepilom UHU coli. Rep Rep izrežemo iz 1 mm debele balze po merah iz načrta. Oba stabilizatorja z im Konstruiral: M. Vrtačnik TIMOVI OGLASI PRODAM Revellovi maketi fokker dr. 1, Manfred von Richthofen, 1 : 28 (04744) in supermarine spitfire, 1 : 72 (04150). Žiga Hodnik Nova vas 14 1370 Logatec Tel.: (061) 744-202 PRODAM RV-ladjico dolžine 520 mm z elektromotorjem in regulatorjem hitrosti ter 2-kanalno RV-napravo z 2 servomotorjema. Kupcu dam še spajkalnik in baterije ter nosi¬ lec za v motor, vse skupaj za 250 DEM. Boris Šinigoj Tel.: (065) 56-897 PRODAM motor Rossi RC 3,5 cm 3 (5 kanalov) s priborom za 20.000 SIT, RV motorni čoln z motorjem Moki 10 cm 3 za 30.000 SIT, motor Rossi RC 3,5 cm 3 (3 kanali) in reduktor za čoln za 25.000 SIT, motor Picco RC 3,5 cm 3 in reduktor za 14.000 SIT, več tekmovalnih modelov za FSR 3,5, 6,5 in 15 cm 3 po 10.000 SIT, motorja za line control Super tigre 5 cm 3 za 10.000 SIT in Rossi 2,5 cm 3 za 12.000 SIT, motor OPS RC 3,5 cm 3 za 10.000 SIT, ter RV-napravo Graupner (16 kanalov, 35 Mhz, 69. kanal) skupaj z akumu¬ latorji, polnilnikom in pultom za 25.000 SIT. Janez Vodončnik Kersnikova 5 3320 Velenje Tel.: (063) 851-493 10 • TIM 1 • september 1996 MODELARSTVO Spojka za vleko modelov V modelarski praksi poznamo več raz¬ ličnih spojk za vleko letalskih modelov in reklamnih napisov. Opisal bom dve pre¬ prosti spojki, ki sem ju tudi sam uporabil na svojih modelih. Na risbi 1 je prikazana spojka iz dur- aluminija. Telo spojke (št. 1) je izdelano iz duraluminija debeline 1 mm. Telo obliku¬ jemo, zvrtamo dve luknji za pritrditev na trup modela in eno, skozi katero napelje¬ mo jekleno pletenico ali jekleno žico (št. 4). Vodilo (št. 2) izdelamo sami ali kupi¬ mo v železnini ustrezen aluminijast U-pro- fil in ga oblikujemo na določeno mero. Ta del z epoksidnim lepilom (UHU end- fest 300) pritrdimo na telo spojke (dobro je, če ga še zakovičimo). Tako izdelano Risba 1 Risba 3 Risba 2 spojko pritrdimo na trup motornega mo¬ dela. Če je pritrjena na trup s spodnje strani, jo lahko uporabimo samo za vleko napisov. Na trup jo pritrdimo z dvema lesnima vijakoma (št. 3). Pogon spojke je izveden s pomočjo bovdna, v katerem je napeljana jeklena pletenica debeline 1,9 mm ali jeklena žica debeline 1,5 mm. Kr¬ miljenje spojke zagotovimo z dodatnim stikalom na oddajniku in servomehaniz- mom. Na risbi 2 je prikazana univerzalna spojka, ki je primerna za oba modela, motornega vlečnega in jadralnega. Spoj¬ ka je izdelana iz medeninaste cevi (št. 1) premera 8 do 10 mm in dolžine 25 do 30 mm. V cev pritrdimo (prispajkamo) že prej v obliki črke U oblikovano jekleno žičko (št. 4). Vlečno vrv (št. 5) pripenjamo in odpenjamo prek bovdna (št. 2) z 1 do 1,5 mm debelo jekleno žico (št. 3) s pomočjo servomehanizma in dodatnega stikala. Na risbi 3 so prikazane točke za pritr¬ ditev spojke na motornem modelu. Otokar Hluchy Mach - Lipatours Loka pri Zidanem mostu 56 . 1343 Loka pri Zidanem mostu Industries, d. O. O. Tel./fax: (0601) 84-215, tel.: (0601) 84-188 Vabilo mladim in starejšim ljubiteljem raketnega modelarstva V okviru državnega prvenstva v kategorijah S6A/2, S8E, S8E-P in S3B-nacional, ki ga prireja ARK Vega iz Sevnice razpisuje naše podjetje Mach Industries - Lipatours, d, o. o., tekmova¬ nje z modeli raket krpan (v panogi S3B-nacional). Za posebej razpisane nagrade se lahko potegujejo le modelarji, ki bodo tekmovali z modeli, izdelanimi iz kompleta rakete krpan, in z motorji B6-4 proizvodnje MACH. Tekma bo v soboto, 28. septembra 1996, z začetkom ob 14.00 uri na modelarskem poligonu Zadovinek pri Krškem. Pogoji za prijavo na tekmo: - izvedejo se trije starti z 2 modeloma rakete krpan, - modeli na tekmovanju morajo biti izdelani izključno iz sestavnih delov kompleta, - dovoljene so modifikacije modela, vendar morajo ostati zunanje mere in oblika nespremenjeni, - model mora štartati izključno z motorji firme MACH, - za pristajanje se lahko uporabi le padala firme MACH, - vsak udeleženec mora obvezno naročiti 2 kompleta rakete krpan in 3 motorje B6-4 na naš naslov (pošljemo po povzetju!), - starost tekmovalcev ni omejena, - startnino v višini 1.000 SIT je treba nakazati na žiro račun firme MACH, d.o.o., Sevnica, št.: 51610-601-13544. Nagradni sklad tekme: 1. nagrada - za prvo mesto 1.000 DEM 2. nagrada - za drugo mesto modelarski material in motorji v vrednosti 500 DEM 3. nagrada - za tretje mesto modelarski material in motorji v vrednosti 200 DEM Cenjenim kupcem ponujamo bogato izbiro modelarskih raketnih motorjev in vse vrste modelov v izvedbi kit. TIM 1 • september 1996 • 11 MODELARSTVO Merjenje vlečne sile letalskega vijaka Za motorje z notranjim zgorevanjem dobimo v prospektih podatke o moči v kilovatih pri določenih vrtljajih in priporo¬ čene velikosti pogonskih vijakov. Na nji¬ hovo dejansko zmogljivost pa vpliva več parametrov, med njimi temperatura in vlaga zraka, sestava goriva v odstotkih metilnega alkohola, olja in nitrometana, tip svečke, nastavitev uplinjača, obrab¬ ljenosti motorja itd. V sedmi številki Tima (marec 1995) je opisan postopek meritve Pogon letalskega modela Za pogon motornega letalskega mo¬ dela uporabljamo motor z notranjim zgo¬ revanjem ali elektromotor z ustreznim po¬ gonskim vijakom. Takoj se vprašamo, ka¬ teri motor in vijak najbolj ustrezata naše¬ mu modelu? Glede na vrsto modela je pač treba izbrati motor in vijak s takimi Karakteristikami, da bo model dobro le¬ tel. Če na modelu lahko zamenjamo po¬ gonski vijak, motor (redkeje) ali pa celo oboje, lahko primerjamo različno veden¬ je modela v zraku. Pri tem seveda ne mo¬ remo natančno vedeti, kako se je spreme¬ nilo razmerje vlečne sile vijaka in hitrosti vrtenja motorja pri določenem odprtju vplinjača ali napetostnega regulatorja, kar vpliva na moč motorja. Meritev v zraku si ne moremo privošči¬ ti, čeprav proizvajalci ponujajo ustrezne sisteme (n.pr. Robbejev Moais), lahko pa na tleh izmerimo vlečno silo vijaka in število vrtljajev motorja. Moč motorja Potrebno moč motorja lahko izračuna¬ mo po enačbi: P = F * v : ti (W), kjer je F sila upora v njutnih (N), v hitrost v m/s in ri izkoristek. V lanskem letniku Tima je bilo veliko in obširno napisanega o modelarskih moto¬ rjih, njihovi konstrukciji, kakovosti in ka¬ rakteristikah. Za naš model smo izbrali v načrtu pri¬ poročen motor in ga po predpisanem po¬ stopku utekli ter vgradili v model. Zdaj nas zanima, kakšne so njegove zmoglji¬ vosti in kaj nanje vpliva. Moč motorja je podana z enačbo: P = T * n * 3,14 : 30 (W), kjer je T vrtilni moment v Nm in n vrtilna hitrost v s 1 . moči motorja z momentno tehtnico in me¬ rilnikom vrtilne hitrosti, za natančnejše in zahtevnejše meritve pa je potrebna labo¬ ratorijska oprema. Osnovne podatke o zmogljivosti motor¬ ja in pogonskega vijaka lahko dobimo tudi z meritvami vlečne sile in vrtilne hitro¬ sti vijaka na modelu, ki miruje na tleh. Po¬ datka nista neposredno uporabna za op- timiranje pogonskega agregata na modelu, nam pa pomagata pri oceni in razumevanju razlik med podobnimi motorji, različnimi pogonskimi vijaki, gorivi in svečkami. 011 +0,5 Vzmet 08.5 +0.3 350 ±3 Risba 2 Število aktivnih ovojev Smer navojev Vzmetna konstanta Vzmetna žica razreda D 80 desna ali leva 0,3 N/mm 1,25 mm Kosovnica Risba 1 Merilnik vlečne sile Na risbi 1 je prikazan doma narejen merilnik vlečne sile. Za njegovo izdelavo potrebujemo dve aluminjasti cevi, dolgo mehko vijačno vzmet z velikim številom ovojev, malo plastike, bombažni trak in nekaj orodja. Najpomembnejši element celotne pri¬ prave je vzmet na risbi 2. Izdelamo vse sestavne dele, pri mon¬ taži pa pazimo, da vlečni drog z vzmetjo v vodilih gladko drsi. Vodilo (7) in drsnik 12 • TIM 1 • september 1996 MODELARSTVO * OS 40 FP brez podložke 0,2 mm pod glavo motorja (2) se morata tesno prilegati v svoja ležiš¬ ča in ju moramo posebej skrbno pritrditi, da pod obremenitvijo ne popustita; to bi povzročilo pobeg modela med meritvijo. Oba držalna obroča morata imeti vsaj dva ovoja iz jeklene žice, tako da se za¬ radi vlečne sile ne moreta odpreti. Vsta¬ vimo ju skozi ustrezni luknji na vlečnem drogu in ohišju. Luknji morata biti vsaj 8 mm od konca. Merilno območje merilnika je od 0 do 35 N, pri umerjanju pa si pomagamo z utežmi ali s predmeti iz domače shram¬ be, ki jih damo v polivinilno vrečko in obesimo na silomer, ki ga držimo tako, da visi navzdol. Vsakih 5 in 10 N označi¬ mo s črtico, druge razdelke pa vrišemo v enakomernih razdaljah. Pozneje točnost znova preverimo. Priprava na meritve Za meritve izberemo primeren prostor na "vzletni stezi". Model mora imeti kole¬ sa. Postavimo ga na ravno gladko podla¬ go (asfalt), da zmanjšamo trenje. Vžge¬ mo motor in ga ogrejemo ter nastavimo uplinjač. Rabimo še papir za beleženje rezultatov, termometer, RV-napravo za daljinsko vodenje, merilnik vlečne sile in optični digitalni merilnik vrtljajev (načrt je bil objavljen v Timu 9-10, maj-junij 1995), ali pa Conradov multimeter Mo- delcraft tacn (cena 99 DEM). Varnost Pri delu moramo dosledno upoštevati vsa varnostna navodila proizvajalca mo¬ torja in vijaka. Poleg tega pazimo, da je model obrnjen v smeri vzletne steze in da so opazovalci na varni razdalji; tudi sami se postavimo tako, da nismo preblizu vlečnega vijaka. Pri meritvah se vedno postavimo za model. Dobro je, če imamo pomočnika, ki model tudi poprime, če je treba, še posebej pri meritvah vrtljajev motorja. Rezultati meritev Merilnik sva preizkusila na modelu sa¬ fari firme Scorpio, slika 1. Model ima ma¬ so 2150 g, razpetino kril 1480 mm in dolžino trupa 1050 mm. Krmilimo smer, višino, nagib in moč motorja. Za motor Super tigre je priporočen vijak 9x6, za OŠ 40 FP pa 10 x 6, kar se lepo potrdi pri nastavitvi motorja. V tabeli lepo vidimo razlike v vlečni sili in vrtljajih za dva različna motorja, ko spreminjamo pogonski vijak, svečko in gorivo. S še več meritvami bi zbrala zgo¬ vorne podatke o medsebojnem vplivu svečke, goriva ter vlage in temperature zraka, o kvaliteti pogonskih vijakov in stanju motorja. Pri meritvi številka 3 so bile v motorju saje, rezultat je pokazal, da nekaj ni v redu, in sva motor pred na¬ daljevanjem meritev temeljito očistila. Vsako meritev je dobro večkrat ponoviti in upoštevati povprečno vrednost. Pri po¬ novnem preverjanju moramo uporabiti isti ali enak vijak. Posebno zanimivo bi bilo meritve pono¬ viti po daljši uporabi motorja ali pri višjih temperaturah, pa tudi marsikatera trditev o najboljšem motorju ali dvom o njegovi moči bi dobila pravo vrednost. Andrej in Jože Seljak Raketa muh'ca Pred vami je načrt svojske rakete, ki pa jo odlikuje zelo stabilen let. Zaradi zelo kratkega trupa ima stabilizatorje nagnjene nazaj. Ker v trupu ni prostora za padalo, za varno pristajanje uporabimo trak (strimer) minimalnih dimenzij 25 x 300 mm. Raketica seveda ni tekmovalna in je namenjena zgolj spuščanju za zabavo. Trup iz šeleshameria navijemo na 18 mm debe¬ lo palico. Dolg naj bo 77 mm, kar dosežemo s kasnejšim brušenjem. Stabilizatorje izrežemo iz 3 debele balze, letnice pa morajo potekati vzporedno z vpadnim robom. Glavo z brušenjem oblikujenmo iz kosa trde balze, ali še bolje, postružimo jo na leseni stružnici. Glava naj se natančno prilega na trup, da se z lahkoto sname pri izmetavanju traku. Trup, glava in trak so med seboj spojeni z elastiko, da ublaži sunek, ki na¬ stane pri izmetavanju. Stabilizatorje prilepimo na trup pod kotom 90°. Spoj mora biti dovolj močan,saj so stabi¬ lizatorji izpostavljeni velikim obremenitvam in grobem pristajanju ter se radi odlomijo. Ob enega od stabilizatorjev prilepimo še vodili iz slamice 0 5 mm za postavitev na rampo. Trak širine 25 mm izdelamo iz krep papirja in naj bo dolg kakih 500 mm. Na enem koncu prilepimo slamico, da je spoj z vrvico močnejši. Raketo še pobarvamo in pripravlje¬ na je za prvi polet. Uporabimo motor MACH A3-4 ali B6-4. Denis Ipavec TIM 1 • september 1996 • 13 MAKETARSTVO Šola plastičnega maketarstva (36. del) Graviranj e Mitja Maruško Vsak proizvajalec plastičnih maket, ki danes nekaj da nase, poskrbi za rahlo gravirano površino sestavnih delov. Ko v katalogu uzremo novo maketo svojega priljubljenega letala, pričakujemo kako¬ vosten izdelek v skladu z zadnjimi stan¬ dardi. Toda neprijetna presenečenja so kar pogosta. Tržni boj resda terja združe¬ vanje velikih proizvajalcev (Revell in Mo- nogram; Airfix, Humbrol in Heller), ven¬ dar ne opravičuje pomanjkljivih informa¬ cij ob izidu novih maket, ki pod lepo ilu¬ strirano in mikavno embalažo skrivajo stare odtise kalupov istega ali kakega manjšega proizvajalca. Celo ugledne re¬ vije zamolčijo omenjena dejstva, pa tudi na stranicah škatle, kjer bomo ob novem lično graviranem izdelku našli fotografije sestavljene makete, v tem primeru najde¬ mo le zavajajoče fotografije pravega le¬ tala. Ali pa je kakovostni standard sodob¬ nih maket, ki ga predstavlja tanko gravi¬ rana površina makete, res tako pomem¬ ben, da bi nas odvrnil od nakupa starejše makete brez teh odlik? Ameriški Monogram je prvi ponudil izjemno dobro in natančno površinsko detajlirane makete z eno samo pomanj¬ kljivostjo - vsi detajli so rahlo dvignjeni nad površino. Sledil mu je Revell s serijo maket v velikem merilu 1 : 32, dokler raz¬ voja ni počasi preusmeril Matchbox s svojimi pretirano velikimi vgraviranimi "kanali". Japonski proizvajalci so ob uvedbi novih tehnologij pri izdelavi kalu¬ pov postavili višja kakovostna merila, ki so jim bili v bitki za visoki cenovni razred na svetovnem trgu prisiljeni slediti tudi drugi. Toda vse to nič ne pomaga, če že¬ lite zgraditi maketo manj popularnega le¬ Eduardove kovinske šablone so primerne veli¬ kosti za uporabo na že sestavljenih maketah. Trimasterjeve kapljičasto oblikovane žage so uporabne za rezanje in graviranje manjših de¬ lov. tala, ki pa je slučajno na voljo le kot stara maketa. V nadaljevanju bomo predstavili tehni¬ ko graviranja, Id vam bo pomagala do vrhunskih tekmovalnih dosežkov, ob predpostavki, da ste si uspešno zapom¬ nili dosedanje lekcije maketarske šole. Čemu vsi površinski detajli, saj bi pra¬ va zakovica v merilu 1 : 72 merila le ne¬ kaj stotink milimetra. Površina v merilu 1 : 72 bi morala biti brez vsakršnih detajlov. Takšnajnaketa pa bi bila pusta in nezani¬ miva. Sele detajlirana površina makete pričara verodostojnost ponazoritve pra¬ vega letala. Vzemimo klasično maketo z dvignjeni¬ mi površinskimi detajli. Če gre za srebrno površino, bo naloga nekoliko lažja. Po odstranitvi ostajajo vidne sledi, ki pa se pri običajni plastiki razgube. Odstranje¬ vanja površinskih detajlov se lotimo pre¬ mišljeno in nikakor ne brez načrta. Razlo¬ ga za odstranitev sta običajno dva: želja po vgraviranih detajlih in priložnost, da popravimo proizvajalčeve napake. Površino obrusimo z drobnozrnatim brusilnim papirjem. Strganje detajlov od¬ svetujemo, čeprav Squadron Products za izkušene prste izdeluje posebno strgalce. Pripravo površine zaključimo z vodnim brušenjem. V idealnih razmerah se bruše¬ nja lotimo še pred sestavljanjem glavnih sestavnih delov, kar nam omogoča lažje graviranje manjši detajlov in uporabo kovinskih šablon. Ponavadi pa se gravi¬ ranja lotimo šele potem, ko je maketa že sestavljena in spoji temeljito pokitani. Na maketah z grobimi vgraviranimi detajli te prekrijemo z nekaj tankimi sloji kita. Če se obstoječi razpored detajlov ujema z našim načrtom, bo graviranje ne¬ problematično, saj je kit mehek material. Na pripravljeno površino s svinčnikom narišemo razpored vseh detajlov. Le s tako sistematičnim delom bomo zagoto¬ vili njihovo popolno simetričnost. Območ- Nazobčana britvica z držalom je idealno orodje. Slika ponazarja vnovično vrezovanje površinskih detajlov, ki smo jin prekrili s kitom. Po vsaki potezi z iglo ali drugim rezilom površino makete obrusimo z vodnobrusilnim papirjem. 14 • TIM 1 • september 1996 MAKETARSTVO ja razhajanja temeljito preučimo in stičiš¬ ča linij ter kote označimo z rahlim vbo¬ dom igle. Tako se izognemo nevarnosti, da bi zabrisali s svinčnikom narisane de¬ tajle. Zdaj pa skok v orodjarno. Najbolj upo¬ rabno je kar običajno šilo, ki ga poljubno obrusimo. Češka firma JLC izdeluje priro¬ čen ročaj s kovinskim ležiščem za nazob¬ čano britvico. Britvica ima rezili z drob¬ nejšimi in bolj grobimi zobci. Uporab¬ ljamo jo lahko kot priročno žago ali kot graversko orodje. Vsekakor je to orodje mogoče z nekaj vaje brez težav voditi. Tu pa je še posebna graverska igla ameri¬ škega proizvajalca Squadron Products, ki je primerna predvsem za ravne in dalj¬ še linije. Med orodji naj omenimo še Ol- fin "P-cutter", ki ima posebno oblikovano rezilo. Za rokovanje pa je malce okoren. Oglejmo si še kovinske šablone. Trima- ster je poleg izvrstnih, toda dragih maket ponudil trgu še nekaj uporabnih orodij. Pod oznako TPU-301 se skriva kovinska šablona s krogi in kvadrati z zaobljenimi koti. TPU-302 je šablona za ovalne obli¬ ke, TBU-303 pa šablona za različne pra¬ vokotne oblike. Poseben komplet sestav¬ ljajo ročne žage različnih oblik. Kapiji- časte oblike so primerne za graviranje ovalnih površin. Tretji komplet sestavljajo ločne šablone. Tanki kovinski, različno ukrivljeni trakovi lokov imajo naluknjane robove, kar lahko uporabimo za ponazo¬ ritev pravilne razporeditve zakovic. Tri- masterjeva maketarska orodjarna je žal že prava tržna redkost. Pri nas pa lahko dobite šest Eduardovih kovinskih šablon. 00-001 prinaša ovalne in krožne vzorce, 00-002 pravokotne in kvadratne oblike z ostrimi in zaobljenimi koti, 00-003 je za okrogle, polkrožne iri pravokotne lopute, 00-004 je za ovalne, polovalne in okrogle lopute, ima pa še štiri zobate šablone, 00-005 prinaša iz¬ bor pravokotnih oblik z ostrimi koti, 00-006 pa sploščene ovalne oblike s cikcakasto šablono. Pred začetkom graviranja se založimo še z več kosi drobnozrnatega brusilnega papirja, kuhinjsko gobico s plastično vlaknasto strgalno površino in lepilnimi trakovi različnih debelin. Z lepilnim trakom nikar ne varčujmo. Prilepimo ga na koncih in ob črti, ki jo želimo gravirati. Na koncih si poma¬ gamo še z rahlim vbodom igle, ki prepre¬ čuje, da bi igla ali rezilo zdrsnila v me¬ hak lepilni trak. Prva poteza je rahla in komaj zaznavna. Z naslednjo rahlo zare¬ žemo v površino in preverimo lego reza. Sele tretja poteza nam zagotovi prvi odrezek, če seveda uporabljamo poseb¬ no rezilo. Z nekaj potezami bomo zago¬ tovili ličen in globok vrez. Če graviramo z običajnim šilom, bo postopek dolgotrajnejši. Po vsakem pote¬ gu bi z brusilnim papirjem morali odstra¬ niti robove, ki jih igla naredi, ko razpre površino in na robove odrine odvečno Graviranje manjših opiat je zelo zahtevno opravilo, saj se slabo pritrjena šablona lahko premakne ali celo zdrsne. Monogramova maketa je ponovno vgravi¬ rana. Iz novih zarez pa še nismo odstranili obrušenega gradiva. plastiko. Postopek večkrat ponovimo. Vsakič z iglo odstranimo odbrušeno plas¬ tiko. Na koncu površino spoliramo še z grobo plastično žičnato strgalno površino kuhinjske gobe vileda in očistimo s suhim čopičem. Uporaba lepilnega traku kot vo¬ dila bo skoraj nemogoča. Kovinske šablone rade zdrsnejo, zato jih dobro pritrdimo z običajnim ali dvo¬ slojnim lepilnim trakom. Včasih pomaga¬ jo tudi elastike, ki uklonijo kovinsko šablo¬ no. Za graviranje manjših detajlov, kot so različne lopute, zobati stični robovi krila in predkrilc ter podobno, bomo uporabili le iglo. Eduardove šablone so majhne in zato primerne za rokovanje tudi na manj priročnih mestih na že sestavljeni maketi. Za resen poseg na površini makete pa je najbolje, da graviranje opravimo pred sestavljanjem večjih delov. Kaj storiti, če rezilo zdrsne? Kitanje je ena od rešitev, vendar običajno ne za¬ došča le en nanos, saj se kit posuši in po barvanju neprijetno opozarja na napa¬ ko. Najprimernejše polnilo je tekoče cia- noakrilno lepilo, ki lepo steče po nezaže¬ leni zarezi. Na koncih takega reza mora¬ mo lepilu zastaviti pot z običajnim kitom, sicer nam bo ušlo tudi tja, kjer ga ne želimo. Ponovno graviranje istega reza pa bo težavnejše, zato uporabimo to tehniko le tam, kjer ne bomo ponovno gravirali. Površino na koncu temeljito ob¬ rusimo in pri barvanju pazimo le še na večjo poroznost s cianoakrilnim lepilom prekrite površine. Kje začeti? Graviranja Monogramove makete vam res ne moremo priporočati za prvo šolsko uro. Za začetek bo primer¬ no poudarjanje krmilnih površin in večjih loput. Uporabite zavrženo maketo in na njej preskusite svoje spretnosti. Tehnika graviranja terja precejšno pripravo in obilo potrpljenja. Vsaka napaka se zelo maščuje, zato: hitite počasi! Vgravirane površine je mogoče vero- dostojneje postarati. Na letalih so dobro vidni robovi med različnimi oplatami. Na maketi v vgravirane kanale nanesemo temnejšo barvo, najpogosteje razredče¬ no črno ali temno rjavo, ter tako poudari¬ mo razgibano strukturo površine. Za us¬ pešno delo pa boste na tekmovanju nagrajeni z vprašanjem presenečenega kolega: "Kdo pa izdeluje to maketo?" Modelarska trgovina Na zalogi bogata ponudba: - modelarskega materiala firm: GRAUPNER, MIBO modeli in IGRA - plastičnih maket in pribora firm: ITALERI, HELLER, TAMIYA, HUMBROL... • MARIBOR, Glavni trg 19 c, telefon: (061) 226-151 int. 219 • CELJE, Ljubljanska 16, telefon: (0609) 624-261 Delovni čas: 9:30 - 13:00 in 14:00 - 18:00 sobota 9:00 - 12:00 TIM 1 • september 1996 • 15 MAKETARSTVO Maketarski fotostrip (1. del) Aviatik (Berg) D.I med prvimi slovenskimi lovskimi letali Fotografije ohranjenega aviatika D.I v dunajskem Tehniškem muzeju Krmilna palica s sprožilci strojnic. Na desni strani je krmilna ročica motorja. Na instrumentni plošči manjka precej instrumen¬ tov. Nad vsem se pne nosilec strojnic. Zanimiv pogled na Daimlerjev motor z 200 KM na aviatiku D.I serije 101, ki nima nosnega hladilnika. Oblika kovinskih opiat se je razlikovala od proizvajalca do proizvajalca. Dobro so vidne opornice kril in njihova pritrditev. Krilca in vodila krmil na zgornjem krilu, toda brez platnene prevleke. Struktura zadnjega dela trupa in bežen pogled v pilotsko kabino. Repne krmilne površine so delno razgaljene. Repna drča je vpeta na lesenem neprebarvanem podstavku in povezana z gumijasto vzmetjo. Prednji del višinskega krmila je prekrit z neprebarvano vezano ploščo. Čelni pogled na aviatik D.I v dunajskem Tehniškem muzeju. 16 • TIM 1 • september 1996 MAKETARSTVO TIM 1 • september 1996 • 25 MAKETARSTVO Platneni pilotski sedež ima notranjo us¬ njeno prevleko. Varnostni pasovi so pritr¬ jeni z vzmetmi. Kovinsko ogrodje krmilne palice je pritrjeno na lesena tla kabine. Vabilo Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Komisija za letalsko make- tarstvo pri LZS in Celjsko maketarsko društvo kot organizator, vabijo na 3. državno prvenstvo v plastičnem maketarstvu v soboto, 19. oktobra 1996, na Os¬ novni šoli Frana Roša, Cesta na Do¬ brovo 114, v Celju. Starejši in mlajši maketarji bodo lahko tekmovali s plastičnimi maketami letal, civilnih in vojaških vozil, figur, ladij in dioramami vseh vrst. Posebne nagrade bodo zagotovili pokrovitelji in uvozniki maket. Pomerili se boste lahko tudi z zbirko (pet do deset) maket določene¬ ga tipa letala, vozila ipd. K obisku pa vabimo tudi ljubitelje malih železnic. Obiskovalce bosta razveseljevala Lego delavnica in maketarski "bolšji" sejem. Prednji del trupa z okovjem, ki veže obe polovici spodnjega krila. Kovinske opiate na maketi je treba izdelati v samo¬ gradnji. Pogled na spoj krila in trupa na desni strani letala Gradnja makete Makete avstroogrskih letal so bile in so prava redkost, zato je bila maketa aviati- Ka D.l, ki jo je izdelala ameriška firma Sierra Scale Models, pravo presenečenje. Pod kataloško številko 48-2 najdemo va¬ kuumsko prešano maketo običajne serije aviatik D.l z redkejšo strukturo krila. Pla¬ stične dele dopolnjujejo še kovinski motor z izpušnimi cevmi, dve strojnici in elisa. Originalna matrica za izdelavo maket je v merilu 1 : 48, zato pa so odtisi v resni¬ ci v merilu 1 : 49. Obstoječe načrte iz več kot odlične publikacije Aviatik D.l, avtorja P. M. Grosza, v zbirki Windsock Datafile 45, Albatros productions Itd, smo pomanjšali na ustrezno merilo 1 : 49 in se lotili dela. Zaradi težavne identi¬ fikacije kamuflaže na slovenskih aviati- kih, o kateri smo že spregovorili, so pri¬ prave trajale kar nekaj ani, preden je skalpel zarezal v mehko plastiko. Kovinski deli makete aviatika D.l v iz¬ daji Sierra Scale Models Vsak del pred izrezovanjem občrtamo z debelim flomastrom, da lahko med bru¬ šenjem nadziramo količino odbrušene plastike. Krila nam ni treba izrezati v celoti. Za¬ dostuje že polovična, toda navpična za¬ reza, ki nam omogoča brezhibno odlomi¬ ti sestavni del. Spodnjega krila ne obrežemo povsem ob prednjem in zadnjem robu. Med bru¬ šenjem bomo enakomerno odstranjevali 26 • TIM 1 • september 1996 MAKETARSTVO Obe polovici tru¬ pa pazljivo zbrusi¬ mo. S kosi samole¬ pilnega traku si iz¬ delamo držalo, ki nam pomaga pri enakomernem bru¬ šenju stičnega ro¬ ba. precejšnji del plastike, zato nam teh ne¬ kaj milimetrov odvečne plastike služi kot varovalo. Prve sloje plastike odstranimo kar s strganjem. Poteze morajo biti rahle in dolge. nosu čaka na hladilnik. Na notranjo steno trupa prilepimo tanke plastične trakove, pri čemer sledimo načrtu. Nosilce motorja vgradimo le na eno polovico. Rezervoar za gorivo ponazorimo s plastično ploščo s čepom. V kabini na notranjo steno trupa nalepimo prilagojene kovinske dele kot vzvode za upravljanje z motorjem. Ta je iz kompleta 206 - dodatki za nemška letala iz prve svetovne vojne, ameriškega proizvajalca TorrTs modelworks. Na trupu ob pilotski kabini je prirejen tudi izrez, ki ustreza poznejšim izvedenkam aviatika D.l, pri katerih so strojnice pri¬ maknili bliže dosegu pilotovih rok. Pilotsko kabino je treba izdelati v sa¬ mogradnji. Predelna stena za pilotskim sedežem in tla v kabini so iz najtanjše plastike, medtem ko je požarna stena ne¬ koliko debelejša, saj nosi zabojnike za Obrušeni del trupa preverimo na načr¬ tu. Zdi se, da le trup ustreza merilu 1 : 48, zato ga bomo pozneje nekoliko skraj¬ šali ob stiku z repnimi krmilnimi površina¬ mi in v nosu, ko bomo vgradili hladilnik. Na trupu izrežemo zgornje opiate, ki so pozimi prekrivale motor. Tudi izrez v strelivo in del okovja za nočna krmila. Za detajliranje notranjosti pilotske kabine smo se oprli na fotografije enega od ohranjenih primerkov aviatika D.l iz dunajskega Tehniškega muzeja. Krmilna ročica je iz različnih kosov plastike. Za sedež uporabimo plastično osnovo, ter jo dopolnimo s tankimi plastičnimi nitmi in naslonjali za roke. Pozneje namestimo še varnostne pasove, ki smo si jih sposodili pri Eduaraovovi maketi hansa branden- ourg D.l. Tudi instrumentna plošča je izdelana v samogradnji. Na mikrofilm smo preslikali številčnice raznih avstroogrskih letalskih instrumentov, ki jih je objavila angleška revija Windsock, nekatere številčnice pa smo narisali. S pomočjo mikrofilma smo naredili kontaktne kopije številčnic. Tanka plastika in plastični obročki služijo za reliefno upodobitev instrumentov. Raz¬ poreditev instrumentov se je od letala do letala razlikovala, zato smo za vodilo izbrali fotografije aviatika D.l iz dunaj¬ skega Tehniškega muzeja. Fotografsko podlago uporabimo tudi za različna stikala na instrumentni plošči. Rezultat je zelo prepričljiva oprema pilot¬ ske kabine. Leva polovica trupa nosi skoraj vse ses¬ tavne dele pilotske kabine in nosilce motorja. Notranjost pobarvamo v odten¬ ku lakiranega furnirja. Zabojnik za streli¬ vo je svetlo sive, krmilna ročica z ogrod- K ia temno sive barve. Platnen sedež v je imel temno rjavo usnjeno notran¬ jo prevleko. Nosilca strojnic sta sivo- modre barve. Mitja Maruško TIM 1 • september 1996 • 27 RADIJSKO VODENJE PRAVKAR IZŠLO! NOVA KNJIGA TIMOVE KNJIŽNICE! UČBENIK RADIJSKEGA VODENJA JADRALNIH IN MOTORNIH LETALSKIH MODELOV Dr. Rafael Cajhen: Radijsko vodenje letalskih modelov To je prvi tovrstni učbenik v slovenščini! Namenjen je začet¬ nikom za samostojno učenje ali za učenje ob inštruktorju. Prinaša vsa podrobna navodila za pravilno izbiro modela, nje¬ govo pripravo za letenje (težišče, koti krila in višinskega stabi¬ lizatorja, podvozje pri motornih modelih, kljukice pri jadralnih modelih, odkloni krmil, nastavitev motorja, itd.), osnovno znanje o aerodinamiki in mehaniki letenja in seveda podrobna navodi¬ la, kako postopati ob prvih poletih, kako v osnovi iztrimati model in kako nato pravilno ter sistematično nadaljevati z učenjem radijskega vodenja. Napisana je razumljivo in prinaša praktične nasvete, tako da jo bodo lahko uporabljali tudi popolni začetniki. Dodana so tudi nekoliko poglobljena poglavja za tiste modelarje, ki se hočejo bolje seznaniti z aerodinamiko in mehaniko letenja oziroma ki že nekaj malega znajo in hočejo izboljšati svojo tehniko letenja z modelom (npr. poglavja o stabilnosti, letenje v neugodnih vre¬ menskih razmerah, itd.). K lažjemu razumevanju snovi prispeva tudi več kot 100 nazornih risb. Avtor opozarja na poglavitne napake, ki jih delajo začetniki, ter razlaga, kako se jim izogniti, sproti pa podaja tudi številne praktične nasvete za hitro in uspešno napredovanje pri vodenju modelov. Vsebina: 1. Na katere težave naleti začetnik in zakaj? 2. Kako se lotiti učenja? 3. Aerodinamika in mehanika letenja (Zakaj letalo leti?; Aerodinamične sile; Sile, ki delujejo na letalo; Aerodinamični sili upora in vzgona; Profili; Krilo in sile; Model v letu; Težišče in osi modela; Stabilnost; Vpliv lege težišča, motorja in propelerja; Vrij; Krmila) 4. Kakšen naj bo prvi model? 5. Samostojno učenje z jadralnim modelom (Načini vzletanja; Priprave doma pred prvim vzletom; Priprave na letališču pred vzletanjem; Metanje iz roke in nastavitev izhodiščnih leg krmil; Viek jadralnega modela z vrvico in pomočnikom; Vzlet jadralnega modela z elastično vrvico; Vzlet jadralnega modela s pomožnim motorčkom; Letališki prostor; Cilji in program vadbe; Jadranje v močnejšem vetru; Pristajanje; Natančnejše trimanje težišča) 6. Učenje z motornim modelom (Kje najti učitelja in letaljšče?; Model in njegova priprava; Prvi poleti; Zavoji in letenje v pravokotniku in osmici; Šolski krog; Vzletanje; Pristajanje; Izpopolnjevanje; Prehod na trenažni model s krilci; Letenje v neugodnih vremenskih razme¬ rah: v močnem čelnem vetru, vzletanje in pristajanje v bočnem vetru; Pravilni pristanki) 7. Vedenje na letališču 8. Prenosna škatla z orodjem in priborom 9. Varnost, napredovanje in novi modeli Knjigo (format 19 x 28 cm, 84 strani) lahko naročite pri Tehniški založbi Slovenije d. d., Lepi pot 6, 1111 Ljub¬ ljana (tel. 061/213-733). Cena knjige je 2.625 SIT. Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjige 20 % popusta. TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Bralce obveščamo, da imamo ponovno na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 Motorni letalski RV-model Basic 4 Star.496,00 TIMOV NAČRT 2 RV-jadrnica Upa 1 .496,00 TIMOV NAČRT 3 jadralni RV model HOT-94 .500,00 TIMOV NAČRT 4 Polmaketa letala Cessna 180 .650,00 TIMOV NAČRT 5 RV-model katamarana KIM 1 .500,00 TIMOV NAČRT 6 Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 500,00 TIMOV NAČRT 7 jadralni RV-mode! HOT-95 .500,00 Načrte lahko naročite na naslovu uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 213-749. K ceni prištejemo še stroške poštnine. Pošilj¬ ko vam bomo poslali po povzetju. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega pro¬ grama priporočamo še naslednje izdaje: D. Bajt: VSEVEDNIK (predelana izdaja).2940,00 Čuden, Snoj: RAKETNO MODELARSTVO .3150,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO. 1995,00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE. 1995,00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE.420,00 MIZARJENJE.840,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI.... 2100,00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA ...1260,00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE. 3990,00 Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. Risbice na maj icah Dolgočasne enobarvne majice lahko popestrimo na najrazličnejše načine. Za¬ nimivo možnost ponuja firma Pebeo, ki med drugim izdeluje fudi posebne barve za tkanine v tubicah z imenom Pebeo line (kupite jih lahko v prodajalni Prometej, na Kersnikovi 7 v Ljubljani, tel.: 061/13- 10-200). Barvo nanašamo na tkanino ne¬ posredno iz tubice (glej sliko), pri čemer nastane na majici barvni relief. Pri risanju si lahko pomagamo tako, da pod majico podložimo risbo. Barve ni treba naknadno utrjevati. Za¬ došča že, da se ta popolnoma posuši (približno 24 ur) in porisano majico lah¬ ko takoj oblečemo. Proizvajalec zago¬ tavlja, da je barva obstojna pri pranju v pralnem stroju pri temperaturi 40° C. To je potrdil tudi preizkus. Pri kuhanju pa barvni relief popolnoma odstopi, kar lah¬ ko s pridom izkoristimo, če se risbe nave¬ ličamo ali ko želimo na isto majico na¬ risati novo risbico. Majice smemo likati le prek zadnje strani. Darja Zorec 28 • TIM 1 • september 1996 RADIJSKO VODENJE Modelarski triki Tretji kanal Dr. Jan I. Lokovšek Uvod Mnogo modelarjev premore najprepro¬ stejše naprave za daljinsko radijsko vo¬ denje, ki imajo le po dva servomehaniz- ma. Marsikatera od teh naprav je dovolj kakovostna tudi za vodenje začetniških letalskih modelov. Vse je v redu, dokler smo zadovoljni samo s krmiljenjem višine in smeri (ali nagiba). Ko pa potrebujemo še tretjo funkcijo, se znajdemo v zadregi. Mnogi od teh lepih začetniških modelov imajo namreč možnost za vgraditev tudi pomožnega elektromotorčka. Kako ga vključiti in izključiti, če pa imamo na voljo le dva servomehanizma? Rešitev Ena najpreprostejših in najcenejšin rešitev je vklju¬ čevanje s pomočjo stikala, ki pa ga krmili servomeha- nizem za višino. Montažo izvedemo tako, da stikalo vklopi in izklopi le en ali drugi skrajni položaj višin¬ skega krmila. Običajno kr¬ miljenje višine stikala ne premakne! Tako vodenje seveda ni udobno: vklop in izklop pomeni obenem tudi skrajno povelje za višinsko krmilo. Rezultat tega je, da moramo model nato po višini umir¬ iti, in to seveda ne s skrajnimi odkloni krmila, kar bi spet premaknilo stikalo za motor. Za to potrebujemo kar nekaj vaje in dobrih živcev, preden se naučimo voz¬ iti tak model. Nekatere modelarske hiše ponujajo že narejena taka stikala, ki so pripravljena za vgradnjo. Za samograditelje pa sem rešitev skiciral na risbi 1. Uporabimo dr¬ sno stikalo s preklopnim kontaktom. V ro¬ čico stikala zvrtamo luknjo premera 2,5 mm. Skoznjo napeljemo togo žico pre¬ mera 2 mm, tako da se lahko giblje brez večjega trenja. Drugi konec žice poveže¬ mo namreč s krmilnim vzvodom servome- omejevalnik a Risba 1. Izvedba krmiljenja drsnega stikala omejevalnik hanizma za višinsko krmilo. Posebej pazi¬ mo na to, da normalno krmiljenje višine ne obremenjuje servomehanizma. Na to žico pritrdimo dva omejevalnika, ki ju dobimo v vsaki modelarski trgovini. Učvr¬ stimo ju tako, da zagotovimo potrebni mrtvi hod, oziroma tako, da se ročica sti¬ kala premakne le v skrajnih legah krmil¬ nega vzvoda servomehanizma za višino. Druga, boljša rešitev je v elektronskem vezju, ki zazna hipno (kratkotrajno) spre¬ membo povelja za višino in ga primerno "elektronsko" obdela. Servomehanizem za višino (skoraj) ne reagira na tako po¬ velje, pač pa vključi ali izključi pogonski elektromotor bodisi preko releja ali tran¬ zistorja. Prednost takega vezja je, da nam ni treba telovaditi z modelom v kak¬ šnih kritičnih trenutkih, ko se višinskega krmila takorekoč ne smemo niti dotakniti. 30 A Risba 2. Električna shema vezave pogonskega elektromotorja z zložljivim vijakom. Ce vijak ni zložljiv, prekinemo vezavo s sponke "C”. Pri prikjjučevanju pazimo na pravilno vezavo. Če imamo pogon z zložljivim vi¬ jakom, potem mora biti vezava taka, kot je narisana na risbi 2. Ob izklopu mora namreč mirovni kontakt releja ali stikala kratko skleniti pogonski elektromor, da ga zavre, sicer se zložljivi vijak ne zapre! Sicer pa prekinemo vezavo, ki je na risbi 2 povezana s sponko stikala, ki je ozna¬ čena s "C". Zaključek Ne pozabimo, da je tak tretji kanal le zasilna in prehodna rešitev. Prej ali slej si bo treba omisliti napravo z več funkcija¬ mi, kakršne imajo tudi v naših modelar¬ skih trgovinah. Slednja rešitev je namreč cenejša od gradnje elektronskega vezja, ki bi nas stalo najmanj toliko, kot kak ser¬ vomehanizem ali cenejši sprejemnik. Najcenejši in ta hip (junij 1996) tudi dovolj dobri štirikanalni RV-napravi sta Prafin Space 4 (Modelarski center) in Sanwin Vanguard (Nebec hobi). TIM 1 • september 1996 • 29 ELEKTRONIKA Napajanje žarilne svečke Lepa sončna nedelja, kot nalašč za le¬ tenje z motornim letalskim modelom. To so za marsikaterega modelarja, ki ima te¬ den natrpan z raznimi opravki, težko pri¬ čakovani dnevi. Toda na terenu se prič¬ nejo težave, saj motor noče in noče steči. Poskusimo vse mogoče, da bi motor pri¬ silili k delovanju, vendar se nam ta krče¬ vito upira. Zgodba je znana, pa vendar se za vsako težavo najde zdravilo. Najpogo¬ stejši vzrok, da nam motor ne dela, je po¬ navadi slabo žarjenje svečke. Akumula¬ torji, ki jih uporabljamo v ta namen, ima¬ jo to slabo lastnost, da se hitro izprazni¬ jo, pa še vpogleda nimamo v delovanje svečke. Vse te probleme lahko uspešno rešimo z elektronskim napajanjem, ki nam omogoča zanesljivo in udobno vži¬ ga n je motorja. Napravo, ki jo ponavadi uporabljamo za elektronski starter motorja, napajamo z 12 V. Z vgrajenim ampermetrom lahko vedno spremljamo delovanje motorja. Ampermeter s skalo do 5 A zvezno sledi obremenjenosti svečke. Pri normalnem delovanju ostane kazalec nekako na vrednosti 3 do 4 A, odvisno od tipa sveč¬ ke in nastavljene moči. S tem vezjem je mogoče zelo natančno nastaviti moč žar- jenja, pa tudi zelo stabilno je. Ce se ka¬ zalec povzpne na vrednost 5 A, pomeni, da je motor zalit in je treba svečko odviti in valj razpihati. Če se kazalec amper- metra energično odkloni do konca, pa sta svečka ali kontakt v kratkem stiku. Z nekaj prakse in izkušenj bomo kmalu ugotovili motnje v motorju, ki nam jih z odkloni kazalca pokaže ampermeter. Srce naprave je znani časovnik NE 555, ki s pripadajočimi elementi sestav¬ lja enostavni oscilator. To vezje niha pri¬ bližno s frekvenco 6 kHz in se zvezno spreminja s potenciometrom Pl. Upor R7 je vzporedno vezan k potenciometru in služi za zaščito proti preobremenjenosti svečke. V primeru dotrajanosti potencio¬ metra, ko ta izgubi stik, se na svečki po¬ veča tok in ta pregori. Napajanje vsega vezja je speljano prek svečke tako, da med mirovanjem, ko svečka ni priključe¬ na, vezje ne dobi električne energije. Močnostni del sestavljata dva tranzistorja in sicer BD 238 in BD 237. Tranzistorja nista kritična, le dovolj močna morata biti glede na obremenitve. Oba tranzistorja je treba hladiti, čeprav sta obremenjena le kratek čas. V ta namen izdelamo hla¬ dilno rebro iz 0,6 mm debele bakrene pločevine velikosti 40 x 15 mm. Obe hladilni rebri sta ločeni in tvorita obliko črke U. Upor R6 služi za potrebni padec napetosti, ki ga meri ampermeter. Kazal- čni instrument nastavimo s trimerskim po¬ tenciometrom TRI in s pomočjo umerjene¬ ga ampermetra. Dioda Dl služi za varo¬ vanje vezja pri napačnem priključevanju, močan tok. Najprej začnemo postavljati upore in kondenzatorje, sledita tranzistor¬ ja in na koncu še integrirano vezje. Tran¬ zistorja sta z dvema vijakoma M3 privita na ploščico, vmes pa vstavimo hladilno rebro, ki smo ga pred tem na stiku nama¬ zali s silikonsko pasto (za boljše odva¬ janje toplote). Namesto upora R6 lahko prispajkamo tudi kos uporovne žice, saj nam nastavitev padca napetosti regulira trimer in ni tako kritična. Ker pa uporovne žice ni mogoče spajkati, pritrdimo dve sponki, v kateri privijemo uporovno žico, ta naj bo debela vsaj 1 mm, ali pa pritrdi¬ mo več žic skupaj. Tako izdelano plošči- "T T *T 100MF 10nF 1 J_16V J, X Seznam elementov: R1 = 4,7 kfi R2 = 250 kQ R3 = 1 kn R4= 100 Q R5 = 1 kC2 R6 = 0,2o/100W R7* = 56 Q 47-68 kQ o + 12V o - Cl = 100 pF/16 V C2 = 10 nF C3 = 100 nF C4= lOnF Dl - 1N5400 D2 = 1N4001 D3 = 1N4001 D4 = 1N914 Tl = BD 238 T2 = BD 237 IC1 =2,2 kO Pl = 100 kO lin saj na terenu zaradi naglice kaj hitro zamenjamo kontakte. Vezju je dodan še kondenzator Cl, ki služi za dodatno sta¬ bilizacijo napajalne napetosti. Ploščico tiskanega vezja naredimo na enostransko kaširanem pertinaksu dimen¬ zij 94 x 35 mm. Močnejše spoje na vezju je treba dodatno pociniti, saj skoznje teče co z mehkimi (pletenimi) žicami poveže¬ mo s potenciometrom in kazalčnim instru¬ mentom na čelni plošči. Za napajanje io nape , - in jin povezal z elementi. svečke in osnovno napajanje sem upora¬ bil vtične puše in jih prek podaljškov Robert Resman 30 • TIM 1 • september 1996 ELEKTRONIKA Elektronski stetoskop Uho je lahko instrument za natančne in zahtevne zvočne analize. Kakšen užitek je poslušati glasbo priznanih umetnikov in kako neznosne so lahko TV karaoke! Uho hitro zazna, da nekaj ni v redu; to je v zadostni meri dano tudi popolnim anti- talentom. Ugotovitev ne velja le za svet glasbe, saj zna marsikateri avtomehanik iz ropota, ki ga provzroča delovanje mo¬ torja, sklepati, kaj utegne nagajati. Mati po joku spozna, da je otrok bolan, zas¬ pan ali potreben nežnosti. Toda prav vse le ni tako preprosto, mnogo je zvočnih podob, ki jih ne znamo ovrednotiti, manjka nam izkušenj, mno¬ gokrat je tisto, kar iščemo, ali čemur pris¬ luškujemo, skrito v poplavi motečih šu¬ mov. Pri ocenjevanju zvočnih dogodkov si uspešno pomagamo tudi z elektronskimi instrumenti, st. i. zvočnimi analizatorji. Iz primerjave dveh zvočnih posnetkov lahko v številnih primerih napovemo bližnji raz¬ voj dogodkov. Velike prevozniške hiše primerjajo hrup, ki ga povzroča motor Kamiona, s posnetkom brezhibnega delo¬ vanja. Za servis se odločijo le, če opazi¬ jo pomembne razlike. Zelo dobro se lah¬ ko določi, kaj je treba popraviti. S pris¬ luškovanjem šumom, ki jih povzroča delo¬ vanje velikih energetskih naprav, odkrije¬ mo npr. zgodnjo okvaro ležaja, ko ta še ne pomeni ustavitve delovanja. Na po¬ pravilo se zato dobro pripravimo in to v času, ki nam ustreza. Današnja naloga se posveča elektron¬ skemu stetoskopu, ki je namenjen pred¬ vsem avtomehanikom. Ti včasih skušajo odkriti nenavadno delovanje motorja s stetoskopom, torej z instrumentom, ki smo ga vajeni videti v rokah zdravnika. Mno¬ gi mehaniki za tak pregled uporabijo kar izvijač. Z njegovo konico se dotaknejo mesta na motorju, kjer pričakujejo napa¬ ko, uho pa prislonijo na ročaj. Lokalno tresenje se prek izvijača prenese do uše¬ sa. Ker si drugo uho pokrijejo z roko, iz¬ ločijo hrupno okolico. In prav to želi avtomehanik: čim bolj jasno slišati zvok, ki ga zanima. Namesto izvijača se pogo¬ sto uporabi primerna cevka. Ti preprosti mehanski pripomočki imajo kar nekaj nadležnih pomanjkljivosti. Cev in izvijač prav rada zanihata v lastni frekvenci, kar bistveno popači dejansko stanje. Glede tega je ugodnejši zdravniški stetoskop, vendar moramo njegovo slušalko prislo¬ niti neposredno na mesto izvora zvoka, ki ga nameravamo poslušati. Elektronski stetoskop ima vrsto prednos¬ ti. Njegove karakteristike zlahka oblikuje¬ mo s pomočjo električnih karakteristik vezja. K dobrim lastnostim pripomore tudi dejstvo, da slušalki pokrijeta ušesa in s tem močno zmanjšata hrup iz okolice. Zlahka lahko spremenimo barvo signala, ki mu želimo prisluhniti v frekvenčnem ba- bilonu, ki ga predstavlja ropot avtomobil¬ skega motorja. Prav otroško lahko je spremeniti ojačenje signala in ga tako prilagoditi osebi, ki napravo uporablja. Tudi rokovanje z elektronskim stetosko¬ pom je preprosto. Čeprav elektronika ni tako zelo poceni kot kos cevi ali izvijač, pa vendar priznajmo, da slednje tudi ne deluje profesionalno, posebno danes, ko delovanje sodobnega motorja krmili in nadzira spodoben računalnik. Delovanje vezja Elektronsko shemo vezja, ki ga upora¬ bimo za izdelavo elektronskega stetosko- pa, vidimo na risbi št. 1. Za napajanje vezja služi 9-voltna baterija. Ker signalno vezje deluje stabilno v širokem napetost¬ nem območju (za naše potrebe brez bistvenih sprememb karakteristik), ni tre¬ ba poskrbeti za napetostno stabilizacijo, s kondenzatorjema C2 in C3 zgolj zago¬ tovimo minimiziranje notranje impendan- ce napajalnega vira (posebno v višjem frekvenčnem območju). Z uporoma R2 in R7 ter kondenzatorjem C5 realiziramo virtualno (navidezno) zemljo, na katero vežemo signalno zemljo. To je pogost trik v primerih, ko ne uporabimo dvojnega napajanja. Mikrofon je prek kondenza¬ torja C4 vezan na vhod ojačevalnika Ul. Upor R6 pripne vhod ojačevalnika na enosmerni potencial signalne zemlje. Predojačevalnik Ul ima enosmerno oja¬ čenje 20, vendar zaradi C1 pri signalu nekako 15 kHz (sinusnem) začne padati. Razumljivo ie, da frekvenčna dogajanja, poleg Čl, določata tudi upora R4 in R5, čeprav njuno razmerje določa predvsem ojačenje vhodne stopnje. Naloga vhod¬ nega ojačevalnika Ul je, da verno ojači mikrofonski signal. Ojačeni signal vodi¬ mo na filter, ki ga sestavljajo elementi R8, RIO, C6, C7 in preklopno stikalo S2. S stikalom S2 izberemo frekvenčni pas, ki ga želimo opazovati oziroma poslušati. Ce je ročica stikala v srednjem položaju, je izhodna frekvenčna slika enaka vhod¬ ni, sicer pa so izločeni visoki oziroma nizki toni, pač odvisno od položaja ro¬ čice S2. Zvočno jakost v slušalkah reguli¬ ramo s potenciometrom Pl. Ojačenje iz¬ hodne stopnje, ki neposredno krmili slu¬ šalke, je zadovoljivo dobro podano z razmerjem uporov R9 in R11. S tem, da slušalke napajamo prek kondenzatorja (C8), odstranimo enosmerno komponen¬ to, ki bi motila delovanje slušalk, pred¬ vsem pa po nepotrebnem dvigovala to¬ kovno porabo naprave in s tem močno skrajšala življenjsko dobo baterije. Toda kapacitivno breme vnese veliko nevar¬ nost, da ojačevalnik zaniha. Klasična re¬ šitev tega problema je stik, ki ga sim¬ bolizira upor R12. Visoko frekvenčno sta¬ bilnost vezja izboljšamo še s kondenza¬ torjem C9. S pritiskom na tipko Tl vzpostavimo to¬ kokrog za svetlečo diodo Dl, ki bo za¬ svetila le, če baterijska napetost ne bo prenizka. Na ta preprost način prever¬ jamo stanje baterije. Izdelava Tiskano vezje izdelamo po risbah št. 4, 5 in 6. Tiskanina je dvostranska s štirimi prevezami med spodnjo in zgornjo stran¬ jo. Pred tem preverimo, ali predlog ustre¬ za dimenzijam elementov, ki smo jih iz- Risba 1. Shema elektronskega stetoskopa (toleranca elementov je 10 %) TIM 1 • september 1996 • 31 ELEKTRONIKA brali. Vsi sestavni elementi sodijo med tis¬ te, ki jih takorekoč dnevno uporabljamo, kar pomeni, da nam vezja zagotovo ne bo treba popravljati oziroma prilagajati. Tiskano vezje je tudi prilagojeno ohišju, ki ga brez težav dobimo v naših trgovi¬ nah, lahko pa ga izdelamo iz 1 mm de¬ bele aluminjaste pločevine. standardno priključno vrvico za baterijo 9 V. Na tiskanino najprej prispajkamo pod¬ nožje integriranega vezja, nato upore in kondenzatorje. Integriranega vezja vse do prvega električnega preizkusa še ne vstavimo, toda o tem pozneje. Na eno od stranic ohišja pritrdimo po¬ tenciometer s stikalom, testno tipko, svet¬ lečo diodo in preklopnik S2. Ker je poten¬ ciometer prispajkan neposredno na tiska¬ no vezje, smo s tem rešili problem pritrdit¬ ve tiskanine. Na nasprotno stranico ohiš¬ ja na podoben način pritrdimo še vtični¬ co za priključitev mikrofona in vtičnico za slušalke. Nekaj dela bomo imeli še s pritr¬ ditvijo oziroma namestitvijo baterije v ohišje. Za napajanje lahko uporabimo tudi celice Ni-Cd, kar zahteva, da na ohišje pritrdimo še polnilni priključek. Za priključitev napajalnega vira uporabimo Risba 2. Mikrofonska sonda Za izdelavo mikrofonske sonde (vidimo jo na risbi št. 2) potrebujemo približno 20 cm dolgo PVC cevko. Notranji radij cevke določa premer mikrofona. Oklop- Ijeni kabel, ki povezuje mikrofon in mikro¬ fonski vtikač, na izstopu cevi dodatno učvrstimo z lepilom. Ohišje mikrofona vežemo na vklop kabla. Dele, ki smo jih pritrdili na ohišje, pove¬ žemo s tiskanim vezjem z navadno izoli¬ rano žico. Izjema je le povezava z mikro¬ fonsko vtičnico, ki mora biti oklopljena. Splošno pravilo je, da skušamo žice združi¬ ti v kito, ki jo povežemo z objemkami. VKLOP TON Risba 3. Nalepka, ki popestri videz naprave (Microsoft Publisher) Delo s stetoskopom bomo olajšali, če ohišje opremimo s podobnimi pritiklina¬ mi, kot smo jih vajeni pri prenosnih avdio- napravah. (Aparat obesimo npr. okoli pasu.) Oblikovanje izdelkov ima v vsakdan¬ jem življenju velik pomen, ker se lep iz¬ delek mnogo bolje prodaja. Zato se kaže spopasti tudi s to nalogo in si s tem pri¬ dobiti izkušnje, ki nam bodo prišle prav čez leta, ko se bomo srečali s tekmeci pravega industrijskega oblikovanja. Vse, Risba 4. Tiskano vezje (spajkalna stran) Risba 5. Tiskano vezje (stran z elementi) KI K3 TrT> A • I R5 1 » •dO» H Z T • A • CH • • C7 • • C6 • MšKM učh b •1 RIO K5 CIO • • I R8 ! • • I Rit ! • ca on ® Risba 6. Razporeditev elementov na tiskanem vezju K2 Seznam elementov: C1 33 pF / 50 V, keramični kondenzator C2 100 pF / 16V, elektrolitski kondenzator C3 100 nF / 50 V, poliestrski kondenzator C4 10 |j F / 16 V, elektrolitski kondenzator C5 22 pF / 16 V, elektrolitski kondenzator C6 33 nF / 50 V, poliestrski kondenzator C7 33 nF / 50 V, poliestrski kondenzator C8 330 pF / 16 V, elektrolitski kondenzator C9 12 pF / 50 V, keramični kondenzator CIO 2,2pF/16V, elektrolitski kondenzator Dl Tl 1/4 svetleča (LED) dioda Pl 50 ka, linearni potenciometer s stikalom R1 22 ka, (vsi upori 1/8 W) R2 3,3 ka R3 560 a R4 220 ka R5 10 ka R6 22 ka R7 3,3 ka R8 loka R9 680 ka Rio loka Ril 15 ka R12 120 a SLI 32-omske slušalke Ml elektretski mikrofon Tl tipka Ul NE5532, integrirano vezje (dvojni operacijski ojačevalnik) KI priključki za 9-voltno baterijo K2 mikrofonska vtičnica K5 priključek za slušalke 32 • TIM 1 • september 1996 ELEKTRONIKA kar potrebujemo za polepšanje izdelka, imamo pri roki. Z računalnikom zelo hitro pripravimo napise in poslikavo ohišja. Ko smo z delom zadovojni, papir v tiskalniku zamenjamo s samolepilno folijo. Na foli¬ je lepo tiskajo le laserski in brizgalni tiskalniki (tudi barvno), v skrajnem prime¬ ru si lahko pomagamo tudi z običajnim kopirnim strojem. Folijo s škarjami razre¬ žemo, odstranimo zaščitni papir ter osta¬ nek pritisnemo na želeno mesto na ohišju. Dober in trajen stik bomo dosegli, če ohišje prej z alkoholom razmastimo. Če nameravamo izdelek podariti so¬ rodniku ali prijatelju, ki ga bo uporabljal pri svojem vsakdanjem delu, potem mora¬ mo izdelati še primerno vrečko ali škatlo za shranjevanje (za elektroniko, mikrofon in slušalke). Tako bomo podaljšali živ- Ijensko dobo izdelka, sebi pa prihranili marsikatero nepotrebno opravilo. Opozoriti velja še na dve stvari. Prvič, na nevarnosti nekontroliranih nihanj oja¬ čevalnika, ki jih zagrešimo zaradi slabo speljanih povezav med elementi. Tej nev¬ šečnosti se v veliki meri izognemo s tiska¬ nim vezjem. Določeno nevarnost pomeni¬ jo tudi motnje zaradi električne nekom¬ patibilnosti, toda tudi tu je pravi odgovor tiskano vezje ter oklop signalnih poti. Zelo resna nevarnost za vso elektroniko je elektrostatična elektrika. Tega se, žal, ne zaveda niti velika večina elektrotehni¬ kov. S svojimi prsti večtisočvoltno statično elektriko^ usmerjajo na občutljive ele¬ mente. Čas je, da tudi domače delavnice založimo z elektrostatično varnim orod¬ jem, h kateremu prištevamo osebno za¬ pestnico in prevodno prevleko za delov¬ no mizo. Obe morata biti pravilno in var¬ no ozemljeni. Pomembno je, da prav ves elektronski material (integrirana vezja, transistorje, upore, kondenzatorje) hrani¬ mo v elektrostatično varni embalaži (vreč¬ kah). Preizkus delovanja Ko končamo vsa mehanska dela, je čas, da preverimo delovanje elektronike, vendar prvo preverjanje opravimo še brez integriranega vezja. Priključimo baterijo in z vrtenjem osi potenciometra vključimo napajanje. Z univerzalnim instrumentom na kontaktih podnožja ("+" na Ul/8 in na Ul/4) preverimo velikost in polariteto napetosti. Če je vse v redu (+9 V), izključimo napajanje in vstavimo čip. Spet vključimo napajanje, mikrofon pa približamo zvočniku radij¬ skega sprejemnika, ki je naravnan na sobno jakost. V slušalkah, moramo slišati nepopačen zvok iz sprejemnika. Ta je bolj ali manj glasen, odvisno od položa¬ ja gumba potenciometra Pl. Barvo zvo¬ ka, ki ga slišimo v slušalkah, spreminjamo z ročico stikala za barvo tona (S2). Ori¬ ginalen bo le zvok v srednjem položaju, v obeh končnih legah so odstranjeni visoki ali nizki toni. Ko smo z vsem zadovoljni, izmerimo še tokovno porabo elektronike. Ta v mirovanju ne sme preseči 3 mA. Nazadnje preverimo še delovanje to¬ kokroga za preverjanje baterije. Preverili bomo le stanje, ko je baterija še dobra, ko bo dioda Dl ob pritisku na tipko za¬ svetila. Verjeti je treba, da LED-dioda ne sveti, ko se baterija izprazni, zato tega niti_ne bomo preverjali. Če v slušalkah ničesar ne slišimo, sis¬ tematično preverimo, ali smo uporabili pravilne elemente ter pravilno izvedli povezave med njimi. Preverimo orientaci¬ jo elektrolitov in integriranega vezja ter priključitev mikrofona. Enako postopamo pri preveliki tokovni porabi. Če tudi po¬ novljeno preverjanje ne pomaga, imamo opraviti s pokvarjenim elementom. Tedaj (z zamenjavo) preverimo integrirano vezje, nato pa še vse druge elemente. Napako bomo hitreje odkrili, če si poma¬ gamo s shemo, to pa moramo razumeti. Zato ne bo odveč, če preberemo gornji (dolgočasen) opis delovanja. Uporaba Mikrofonsko sondo priključimo v vtični¬ co na ohišju in vključimo napajanje. (Če iz slušalk ni glasu, s tipko preverimo stan¬ je baterije.) Preklopnik za barvo zvoka postavimo v srednji položaj. V eni roki držimo ohišje z elektroniko, v drugi pa sondo. (Bolj udobno utegne biti delo, če elektroniko obesimo okoli pasu.) Mikro¬ fon približamo mestu zvoka, ki ga želimo analizirati. S potenciometrom nastavimo zvok v slušalkah na jakost, ki nam ustre¬ za, in skušamo analizirati zvočno sliko. Najprej bomo zaznali le nenavadne gla¬ sove, ki jim bomo prisluhnili in skušali najti njihovo razlago. Pri tem bomo spreminjali režim delovanja naprave in s tem bogatili svoje informacije (podatkov¬ no bazo). Pomagali si bomo tudi s spre¬ minjanjem barve zvoka oziroma z odstra¬ nitvijo visokih ali nizkih tonov, torej s preklapljanjem ročice stikala S2. Na ta način bomo lahko zelo podrobno preučili delovanje avtomobilskega motorja. A učinkoviti bomo postali šele, ko si bomo pridobili izkušnje! Za to pa je potreben čas. S stetoskopom si bomo pomagali tudi v nekaterih drugih primerih. Uporaben je lahko pri lokaliziranju "čričkov", ki pod armaturno ploščo ali na kakem drugem delu karoserije šoferjem dražijo živce. Prav enak je pristop pri iskanju izgublje¬ nih matic in podložk, ki se oglašajo neu¬ gotovljivo kje. Elektronsko iskanje lesnih v črvov je na¬ slednja možnost uporabe. Če nam uspe določiti mesto njihovega delovanja, po¬ tem bomo strupeno snov vbrizgali na zelo omejen prostor in s tem bistveno manj obremenili naše bivališče. Pri iskanju mesta, kjer pušča zakopana vodovodna cev, je lanko naša pripravica mnogo uspešnejša kot bajalica itd. Pa mnogo zabave pri izdelavi in upo¬ rabi elektronskega stetoskopal Jernej Bohm Bakreni obesek Po unikatni bakreni nakit ni potrebno na mestno tržnico, rajši ga izdelajmo kar sami. Potrebujemo primerno veliko ba¬ kreno ploščo (lahko odpadni kos bakra), škarje za pločevino, ploščate klešče, pasto za poliranje in prozorni (nitro) lak. Najprej na papir skiciramo obesek, ki ga želimo izdelati. Pri skiciranju obeska moramo misliti tudi na to, kako ga bomo naredili. Baker je namreč razmeroma lahko obdelovati, vendar ni posebno žilav in se pri večkratnem pregibaniju hitro zlomi, prav tako tudi ni posebno trden. Skico z zarisovalno iglo ali kar s svinč¬ nikom prenesemo na ploščo in vrišemo vse potrebne zareze. Pred tem pa mora¬ mo bakreno ploščico s pasto za poliranje ali s finim (vodobrusnim) brusilnim papir¬ jem očistiti do sijaja. Nato s škarjami za pločevino zarežemo po zarisanih črtah in s primernimi kleščami (ploščatimi ali ok¬ roglimi) dokončno izoblikujemo obesek. Ostre robove, ki nastanejo pri rezanju, obrusimo z malo pilo ter z žebljem prebi¬ jemo luknjici za verižico ali usnjen trak. Na koncu obesek še prelakiramo, s čimer preprečimo oksidacijo bakra, ki bi spre¬ menila barvo obeska. Izdelek lahko izdelate pri pouku tehni¬ ke v šestem ali sedmem razredu osnovne šole. Darja Zorec TIM 1 • september 1996 • 33 UHU ZA SPRETNE ROKE UHU-jeve ustvarjalne strani Gradivo: smrekovina in orehovina (deščice) Področje: preoblikovanje lesa i njegova površinska Telava, lepljenje in Peresnica Starosta stopnja: od 7. razreda dalje Čas izdelave: 6 dvojnih ur Naloga in motivacija Danes za spravilo in nošenje svinčnikov ter drugih pisal upo¬ rabljamo največ usnjene peresnice, malokdo pa se še spomni lesene pušice ali puščice, ki so jo v šolo nosili naši dedki in babice. Za nošenje šolskih potrebščin ali spravilo drobnih predme¬ tov doma (igle, nakit in podobno) je še danes nadvse uporab¬ na, hkrati pa zanimiva za izdelavo pri tehničnem pouku ali doma. Posebno izvedba iz lepljenega lesa je lahko zelo deko¬ rativna, izdelamo pa jo lahko z najosnovnejšim orodjem, saj utor za jeziček nastane pri samem spajanju sestavnih delov. Težišče učenja: - natančno risanje delov na smrekovo in orehovo deščico, - natančno izrezovanje delov z električno rezljačo, - nanašanje lepila in lepljenje sestavnih delov, - brušenje notranjih in zunanjih površin, - prilagajanje jezička utoru, - lakiranje. Gradiva, orodje in pripomočki: - osnovno gradivo - smrekova in orehova deska (lahko tudi dve drugi lesni vrsti v kontrastnih barvah), ki naj bosta pred risanjem sestavnih delov poskoblani na debelino 5 mm, - lepilo za les (UHU coli express) in prozorni motni lak za Srednja stopnja mr .1? - ; JLr. _ - ■ ■■ HUMI Peresnico na fotografiji je izdelala Katja Škrbec iz Osnovne šole Lesce. - risalno orodje, električna rezljača (Proxxon), sveder pre¬ mera 8 mm, vibracijski brusilnik (Proxxon), plastična ali lesena lopatica za nanašanje lepila, mizarske svore in čopič. Izdelava Sestavne dele narišemo na smrekovo in orehovo deščico. Z električno rezljačo pri obodih izžagamo najprej srednji del, nato vse sestavne dele dokončno izžagamo natančno ob črtah. Zlepimo vse dele razen dna. Notranje površine peresnice obrusimo, prilepimo dno, pri¬ lagodimo jeziček utoru in nazadnje obrusimo tudi zunanje površine. Za lepši videz in površinsko zaščito izdelek še prelakiramo. Boris Kozinc Kosovnica 200 34 * TIM 1 * september 1996 ZA SPRETNE ROKE Vibracijska žaga DSH 220 Vibracijska žaga PROXXON DSH 220 je namenjena modelarjem, finomehani- kom, oblikovalcem, arhitektom in vsem ostalim, ki izdelujejo modele, makete in druge drobne predmete ter pri svojem delu želijo imeti možnost natančnega in hitrega rezanja pod najrazličnejšimi koti. Primerna je za praktični pouk tehnične vzgoje, delo v krožkih in modelarskih klubih. Žaga DSH 220 se odlično obnese pri žaganju lesa, kovin, umetnih mas in drugih nekovinskih gradiv. Lahko reže les do debeline 50 mm, umetne mase do 30 mm in nejeklene kovine do 10 mm. 1 njo brez težav režete tudi pleksi steklo, steklena vlakna, gumo, usnje in pluto. Tehnični podatki: število nihajev višina hoda napetost moč masa glasnost Uporaba: samo v 990 ali 1500/min. 19 mm 220 V, 50 Hz 30/70 VV 20 kg 70 dB zaprtih prostorih Mere: delovna miza razdalja do stebra višina rezanja 362x 180 mm/45° 400 mm 80 mm Izbira žagnega lista: št. zob material 10 les debeline 6-50 mm 18 natančno rezanje lesa debeline do 6 mm 25 umetne mase, nejeklena gradiva, tudi steklena vlakna, les MINIMOT \ $ystem / n il I KJKMK-KJ Zastopstvo za natančno električno orodje in druge stroje firme PROXXON RUBICO TRADE d.o.o. Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje Telefon: 063/442-253, 442449, faks: 063/26-820 TIM 1 • september 1996 • 35 ZA SPRETNE ROKE Izdelajmo boben ; • - > ■ Od hrupnega burna velikega bobna do zvončkljanja draguljčkov, od oglušujoče¬ ga udarca gonga v vsej njegovi moči do jasnega trianglovega zvena obstaja ne¬ verjetna paleta tolkalnih zvokov in zvočnih efektov, ki prav oporeka omalovažujoče¬ mu vzdevku, ki to orkestrsko skupino zmerja s "kuhinjskim oddelkom". Podob¬ no kot trobente v družini trobil so tudi bobni v prvi vrsti vojaškega izvora. Tim- pane ali pavke, ki so jih nekdaj na kame¬ ljem ali konjskem hrbtu nosili turški vojaki (glej risbo!), v Evropo pa so prišli ob vr¬ nitvi križarjev, so bobnarji nosili v parih, vsakega na eni strani, in skupaj s troben¬ tači dajali bojna znamenja. Manjše "male bobne" so ponavadi nosili otroci, njihovo bobnanje pa je spremljalo visoko piskanje piščali. Tak boben si lahko z minimalnimi izdatki naredite tudi sami. Izdelava Z nabavo dovolj velikega cvetličnega lonca najbrž ne boste imeli težav, saj je vrtnarska trgovina že skoraj v vsakem kraju. Pazite le, da ima čim širši in po možnosti lepo zaobljen zgornji rob (slika 6). S kleščami razdrite obešalnik iz žice in ga s kladivom zravnajte, nato pa ga približno na tretjini višine (merjeno od spodaj navzgor) pazljivo ovijte okoli lonca. Pustite nekaj centimetrov več, nato pa oblikujte obroč ter oba konca zakrivi¬ te nazaj, nekajkrat zavijte in potolcite s kladivom (slika 1). Iz 1 0 x 10 mm debele letvice nažagajte pet ali šest koščkov in jim z žago naredite utor, ki naj bo globok in širok toliko, kot je debela žica. Sedaj obroč skupaj z narejenimi distančniki, ki jih enakomerno razporedite po vsem obodu, nataknite na lonec. Iz usnja izre¬ žite krog, ki naj ima kakih 15 cm večji ■ ■ .M .. ■ ' 'V, •& a « % ■ a : % Material Potrebujete glinen cvetlični lonec, ki ima 20-25 cm veliko odprtino, približno 40 x 40 cm velik kos usnja, obešalnik za srajce iz 3 mm debele žice, močno kono¬ pljeno vrv in nekaj koščkov lesa. Orodje Podobno kratek kot seznam materiala je tudi seznam orodja oziroma pripo¬ močkov: klešče, kladivo, primež ali nako¬ valo, škarje, prebijač in modelarska žaga. premer od zgornjega premera cvetlične¬ ga lonca (slika 2), in ga za nekaj časa namočite v hladno vodo, da se nekoliko zmehča (slika 3). Približno 5 cm od roba s prebijačem naredite luknje (slika 4), nato pa že lahko začnete z napenjanjem (slika 5). Močno konopljeno vrvico izme¬ nično pretikajte skozi žični obroč in luk¬ njo na obodu usnjene opne, pri čemer pazite, da bo vrvica ves čas enakomerno napeta. Najbolje je čez čas vrvico po po¬ trebi še enkrat nekoliko zategniti, usnje, ki se bo med sušenjem nekoliko skrčilo, pa bo tudi naredilo svoje. Naslednji dan, ko bo vaš boben popol¬ noma suh, ga že lahko preizkusite, ven¬ dar vam prijateljsko svetujemo, da vsaj na začetku ne pretiravate z vajo. Boben bo vaše udarce sicer brez dvoma prene¬ sel, poleta skozi okno pa prav gotovo ne Matej Pavlič 36 • TIM 1 • september 1996 ZA SPRETNE ROKE Mimična lutka - žabica Mimična lutka je vodena od spodaj navzgor. Palec služi za premikanje lutki- ne spodnje čeljusti (slika 1), preostali štir¬ je prsti pa za premikanje glave. Že na¬ slov pove, da te lutke spreminjajo mimiko obraza, premikajo usta in oči ali se pači¬ jo. Radi jih izdelujemo prav zaradi mimi- čnih sposobnosti, ki niso značilne za običajne lutke,. Potek izdelave Mimično lutko najlaže izdelamo iz pe¬ naste gume - umetne mase moltoprena. Ta material je lahek, prožen in enostaven za oblikovanje. Iz 10 cm debele penaste gume izreže¬ mo kvader velikosti 13 x 27 cm in na vr¬ hu s flomastrom rahlo naznačimo ovalno obliko žabe. Nato jo s škarjami izreže¬ mo, pomagamo pa si tudi z nožem olfa. Ko imamo oblikovan tloris, se lotimo stranskega risa. Tudi tu narišemo ovalno obliko in jo izrežemo. Zabin trup obdelu¬ jemo s škarjami, dokler ne dosežemo gladke površine. Nadvse so pomembni žabičini kraki. Sprednji je sestavljen iz dveh delov. Zgornji del izrežemo iz kvadra velikosti 5x8 cm, spodnjega pa iz kvadra 5x5 cm; oba dela sta debela 2 cm. Tudi zad¬ nji krak sestavimo iz dveh delov. Zgornji del oblikujemo iz kvadra 5 x 8 cm v enos¬ tavni oval, spodnji del pa je podoben sprednjemu spodnjemu delu, le da je daljši (približno 10 cm). Podobno kot pri trupu tudi na teh delih najprej s flomas¬ trom rahlo označimo oblike krakov in jih izrezujemo enako kot trup. Najprej izre¬ žemo tloris in nato še stranski ris. Površi¬ no oblikujemo s škarjami, dokler ni glad¬ ka. Pomembno je, da krake oblikujemo tako, da so zgornji deli na zunanji strani izbočeni, na notranji strani, ki bo prile- Ijena na trup, pa ravni. Tako izdelane rake laže prilepimo na trup in lutka lep¬ še stoji (slika 2). Pika na i pa so kroglice, ki jih prilepimo na vsak prst po eno. Nadaljujemo z izdelavo oči. Izrežemo kocko s stranico 5 cm in jo oblikujemo podobno kot trup in krake. Na spodnjem delu zrkel, kjer bodo pritrjena na trup, izoblikujemo plitvo vdolbino, da jih laže prilepimo. Ko so vsi deli oblikovani, naredimo glavni del mimične lutke - usta. Označi¬ mo jih s flomastrom na sprednjem delu trupa (približno 2/3 od vrha). Zgornja ustnica naj bo večja kot spodnja, globo¬ ka pa 11 cm. Pri rezanju moramo biti previdni in paziti, da so usta ravna, saj ko peno odrežemo, napake ne moremo Slika 3 več popraviti. Z dolgim in ostrim kuhinj¬ skim nožem torej zarežemo po narisani črti, vse do globine 1 1 cm. Nato spodnjo ustnico odrežemo še s spodnje strani. Lahko io začasno odstranimo in nadalju¬ jemo delo na trupu. Na spodnjem delu žabe ob manjkajočem delu ustnice s flo¬ mastrom rahlo označimo polkrožno obli¬ ko, veliko približno 8 x 8 cm (prostor za dlan), in jo izdolbemo. Izdolbemo tudi zgornjo ustnico, kamor bomo potisnili zgornje štiri prste. Izdolbena luknja naj bo globoka vsaj 5 do 6 cm, pri ustnici pa nekoliko manj (slika 3). Vdolbina v spod¬ nji ustnici naj bo plitvejša, saj potrebuje¬ mo prostor le za palec. Usta se bodo bol¬ je odpirala, če spodnjo ustnico na zadnji strani po celi širini poševno odrežemo. Na vrsti je lepljenje. Z univerzalnim lepilom (npr. UHU greenit) nalepimo oči, vseh 1 2 kroglic na prste, in nato sestavi¬ mo spodnje dele krakov z zgornjimi. Da bo žaba videti bolj naravna, spodnje dele prilepimo obrnjene navzven (slika 3). Krake pritrdimo na trup in pripravimo barve. Najboljše za barvanje so disperzijske zidne barve, saj, ko lutke uporabljamo, ne uščajo sledov. Pomembno je tudi, kako arvamo. Ce bomo nanašali veliko barve in jo globoko vtirali, bo lutka težka, trda in lomljiva. Zato barvamo s trdim, kratkim čopičem. Barvo nanesemo na več mestih in jo z močnim vtiranjem (drgnjenjem) razporedimo le po površini. V pomoč nam je lahko tudi stara zobna ščetka. Žabo po vsej zgornji površini pobarvamo s temno zeleno barvo. Spodnji del trupa, notranjo stran krakov in spodnji del nog pa pobarvamo svetlo zeleno. Oči pobar¬ vamo z zeleno le do polovice, sprednji dej pa pustimo bel. Sele, ko so barve suhe, lutko dokon¬ čamo. Iz trše lepenke izrežemo zgornji in spodnji del ust. Najlaže tako, da lepenko potisnemo v usta in naredimo obris na¬ tanko ob robu pene. Izrežemo zgornji in spodnji del lepenke ter oba dela spojimo s tanjšim trakom usnja. Med ostanki blaga poiščemo rdeč raztegljiv triko, ki ga bomo nalepili na vidno stran lepenke. Blago, ki sega čez rob, na centimeter ši¬ roko zarežemo, da pozneje lepše obliku¬ jemo okroglino. Zavihke prilepimo na hrbtno stran lepenke. Usta so izdelana in jih lahko vstavimo med že oblikovane ustnice. Najprej na¬ lepimo lepenko na zgornjo ustnico, spod¬ njo ustnico pa^nato prilepimo na spodnji del lepenke. Žabi nalepimo le še oči - zenici, ki ju izdelamo iz usnja. Izrežemo ju v obliki elipse iz lesketajočega se (laki¬ ranega) usnja in ju na vroči električni plošči segrejemo, pri čemer se izbočita. Darja Zorec TIM 1 • september 1996 • 37 REPORTAŽA Počitniške likovno ustvarjalne delavnice V podjetju Prometej Art & Hobby orga¬ nizirajo v poletnih mesecih slikarske in drugače likovno ustvarjalne delavnice za šolarje, ki želijo svoje počitnice preživeti aktivno, se kaj novega naučiti in se pri tem tudi zabavati. Delavnice so tokrat po¬ tekale že v njihovih novih prostorih na Kersnikovi 7 in so trajale 5 dni po 5 ur v dopoldanskem času. Izmed prijavljenih so oblikovali skupine po 10 otrok glede na usmeritev (slikarstvo ali drugačno li¬ kovno ustvarjanje) ter glede na starost (7 do 1 2 in 1 2 do 15 let) in začeli ustvarjati. Tako so se nekega poletnega jutra v delavnici zbrali Maša, Kaja, Sara, Ana, Eva, Peter, Jerica in Nina ter se lotili slika¬ nja na svilene robčke. To je zahtevno op¬ ravilo za majhne roke, ki so pridno pri¬ penjale svilene robčke na okvir. Ko so bili vsi robčki z nekaj pomoči pripeti, so na¬ nje z obrobnim sredstvom narisali vzorce ter jih s posebno barvo za svilo tudi po¬ barvali (Deka silk, Javana). Pod čopiči so nastajali čudoviti modni dodatki za mami¬ ce, babice in sestrice v dveh različnih tehnikah, konturni tehniki in akvarelni teh¬ niki s soljo. Naslednji dan so se lotili slikanja na steklo. Na mizi so se ponujale vaze, stek¬ lenice in kozarci različnih oblik, in vse te izdelke so si želeli poslikati čim bolj izvir¬ no in pisano, da bi z njimi okrasili dom. Naučili so se tudi, da je poslikane kozar¬ ce treba utrditi v pečici, da se barva z njih pozneje ne bi sprala. Uporabljali so barve Deka in Waco transparent. Tretji dan je prišlo na vrsto oblikovanje nakita iz mase Fimo. To je plastična mode- lirna masa, ki se lahko oblikuje kot plas¬ telin. Ko dobimo žeieno obliko, maso spečemo v kuhinjski pečici na 1 30° C, da popolnoma otrdi. Otroci so se naučili, kako se mešajo barve med seboj, kako se dobi videz marmorja ter spoznali tehniko oblikovanja millefiori, ki je sedaj še posebno priljubljena. Pod majhnimi prsti so nastajale osupljivo lepe ogrlice, pri¬ ponke, prstani, sponke za lase ter lične majhne šatuliice, pripravne za shranje¬ vanje drobnih zakladov. Vse izdelke so nato še zaščitili s prozornim lakom ter polepšani odšli domov. Četrti dan so slikali na bombažne ma¬ jice. Izbira barv je dandanes res velika: 38 • TIM 1 • september 1996 ZA SPRETNE ROKE take z bleščicami, biserne barve, barve v pršilki, pa take, ki se potem, ko tkanino prelikamo, napihnejo kot pena. Neskonč¬ no mnogo možnosti in otroška domišljija so ustvarile prekrasne majčke z ribicami, školjkami, sončki... Ko se je barva posu¬ šila, so se seveda vsi ponosni oblekli v svoje nove majice. Zapomnili pa so si tudi, da jih morajo mame doma dobro prelikati, preden jih prvič operejo, to pa zato, ker se te barve utrjujejo s tempera¬ turo. Zadnji dan je bilo na vrsti ulivanje ke¬ ramične mase v kalupe ter barvanje ulit¬ kov. Izbrali so si kalupe beneških mask, majhnih kot oreh, da so iz njih narediji broške, ter nekaj večjih priljubljenih sonč¬ kov in lunic. Najprej so keramično maso stewaform zmešali z vodo v razmerju 2 : 1, ter jo ulili v kalupe. Po nekaj minutah so bili modeli pripravljeni za barvanje z barvami za trde podlage (VVacofin, VVaco metallic, Deka lac). Ulitke so pre¬ barvali in okrasili z bješčicami ter zaščitili s prozornim lakom. Cisto na koncu so na hrbtno stran prilepili še sponke za broške. Imeli so se lepo, veliko so se naučili ter naredili vrsto prekrasnih izdelkov, zato je bilo vsem kar malo hudo, da je bilo dru¬ ženja tako hitro konec. Pa saj bo nasled¬ nje počitnice spet priložnost za vnovično srečanje. Medtem pa se bodo doma lahko sami lotili ustvarjanja novih zanimivih izdelkov. Lea Švajger "Tri v vrsto" iz domače delavnice Kadar igramo igrico "tri v vrsto" v šoli pod klopjo, si najlaže pomagamo kar z mrežo, narisano na papir, v katero igralca izmenično vpisujeta X in O. Brez težav pa si lahko tako igračo izdelamo iz lesa. Potrebujemo: - debelejši kos lesa (debelina naj bo vsaj 2 cm), zarisovalno orodje, povratno žago ali ročno žago za les (lisičji rep), brusilni papir, ročni vrtalni stroj, 10 malih lesenih moznikov, barve za les, lak za les, čopič. Najprej narišemo načrt. Določimo mere igralne plošče in natančno označimo središče izvrtin. Premer izvrtanih lukenj prilagodimo debelini moznikov. Premer luknje mora biti le malo večji od debeline moznika. Moznike dobimo pri mizarju ali pa jih za malo denarja kupimo v trgovini s pohištvom. Risbo prenesemo na kos lesa. Pri delu s povratno žago naj nam poma¬ ga kdo od odraslih. Če žagamo z ročno žago, se potrudimo, da bo naše delo varno in pravilno. Na označenih mestih zvrtamo z ustreznim svedrom do polovice debeline lesa. Vse robove in izvrtine obrusimo. Izdelek pobarvamo in polakiramo. Pobarvamo tudi moznike, in sicer polovi¬ co (5) z eno in drugo polovico z drugo bar¬ vo. Podlaga, na kateri igramo, je lahko pre¬ proste kvadratne oblike, z malo domišljije pa jo lahko spremenimo v kaj drugega. Bolj izkušeni igralci lahko igrico "tri v vrsto" seveda spremenijo v "5, 6, 7 ... v vr¬ sto". Na enak način, le z malo več dela, si lah¬ ko izdelamo tudi podlago za "potapljanje ladjic". Pa obilo zabave pri igri. Mateja Červ is Pst. I ♦ 10 TIM 1 • september 1996 • 39 UGANKARSKI KOTIČEK Tematska osmerosmerka Pri tej uganki so vse besede že vpisane v polja. Da reševanje ne bi bilo preveč preprosto, se skrivajo v osmih smereh: vo¬ doravno, navpično ter po obeh diago¬ nalah - in to naprej oziroma nazaj. Vsa¬ ka beseda je povezana z drugimi z vsaj eno črko. Ker je osmerosmerka tematska, se velika večina besed nanaša na eno ALGEBRA, ANT, ARARA, ARHIVAR, BOHR, ČRTKA, ENAČBA, ESTET, FANTOM, FIZIKA, GEOGRAFIJA, GLAVA, GOTIKA, IME (4 x), KAMIN, KARTA, KASETA, KEMIK, KOMISAR, KOTOMER, KRAJ, KRAT, KRI, MAPA, MATEM¬ ATIKA, MINUS, OČRT, OGLED, OKRASEK, OMERSA, OOLIT, PESEM, PETJE, PLUS, temo; ta je v našem primeru začetek šol¬ skega leta oziroma pouk. Uganko rešu¬ jete tako, da poiščete vseh 65 besed (ena se ponovi večkrat), podanih po abeced¬ nem redu, ter jih sproti prečrtujete v liku in seznamu. Na koncu vam bo ostalo osem neprečrtanih črk; te dajo, po vrsti brane, rešitev, ki je seveda spet povezana s šolo. PRAVOPIS, PAPIR, PREPIR, PRIRODOPIS, PRO¬ FESOR, PRVAK, RENO, ROMANTIKA, SEJA, SEŠTEVEK, SHOLAR, SONCE, STOL, SVINȬ NIK, ŠTEVILO, TAJNIK, TEHNIČNI POUK, TE¬ LOVADBA, TRAK, TREMA, TURNUS, UČITEU, VRV, ZAPISNIK, ZNANOST, ZUPAN, ZVEZA, ZVEZEK. Enačba Pojme, ki jih zahtevajo opisi, vpišite v enačbo, in dobili boste drugo ime za reporterko. A+B+C+D=X A - čebuli podobna vrtna zelenjava B - ata C - pojav na vodi D - oznaka ruskih helikopterjev Rešitve nagradnih ugank iz dvojne šte¬ vilke revije Tim: Zlogovnica: Zaslužene počitnice Številčnica: Prijeten oddih Nagrade za pravilno rešene uganke prejmejo: 1. Blaž Umek, Keršičev hrib 27 c, 1420 Trbovlje 2. Žiga Mohorčič, Kandijska 47, 8000 Novo mesto . 3. Primož Bajec, Črni vrh 115, 5274 Črni vrh Rešitev obeh ugank prepišite na dopis¬ nico (ne trgajte revije!) ter jo najkasneje do 20. septembra pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom "Timove uganke"). Trem izžrebanim reševalcem bo podjetje Nebec Hobi, d. o. o., C. An¬ dreja Bitenca 36, 1000 Ljubljana, poda¬ rilo po en komplet za izdelavo plastične makete. Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 1996, LETNIK XXXV, CENA 260 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Naslov uredništva: Lepi pot 6, lili Ljubljana, telefon: 061/213-733, fax: 061/218-246 Revija izhaja desetkrat na leto. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 260 SIT, polletna naročnina pa 1300 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-603-50480 Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Miha Zorec, Roman Zupančič. Odgovorna urednica: Mihela Mikuž Urednik revije in tehnični urednik: Jože Čuden Oblikovanje: Božidar Grabnar Lektoriranje: Ludvik Kaluža Tisk: Tiskarna Ljubljana Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Revija spada med publikacije, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov na podlagi odločbe Ministrstva za znanost in tehnologijo št. 415-01-15/95 z dne 20. 2. 1996. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Pilatus PC-9, prvo letalo slovenskega vojnega letalstva, je lepotec tako med pravimi letali kot med letalskimi modeli. Foto: Jože Cuaen KAZALO UREDNIKOV PREDAL 1 5. DRŽAVNO PRVENSTVO MLADIH LETALSKIH MODELARJEV 1 TEKMOVANJE V POBOČNEM JADRANJU ZA POKAL FRAMA 2 POLMAKETA ŠPORTNEGA LETALA FOCKE WULF L102 3 TIMOV PORTRET 5 NORDERNEY 6 PILATUS PC-9 8 ALI BOMO LETELI Z MODELI NA ELEKTROMOTORNI POGON? 9 JADRALNI MODEL ŠOJA 10 SPOJKA ZA VLEKO MODELOV 11 MERJENJE VLEČNE SILE LETALSKEGA VUAKA 12 RAKETA MUH'CA 13 ŠOLA PLASTIČNEGA MAKETARSTVA (36. DEL] - GRAVIRANJE 14 MAKETARSKI FOTOSTRIP (1. DEL) - AVIATIK (BERG) D.l MED PRVIMI SLOVENSKIMI LOVSKIMI LETALI 16 RISBICE NA MAJICAH 28 MODELARSKI TRIKI - TRETJI KANAL 29 NAPAJANJE ŽARILNE SVEČKE 30 ELEKTRONSKI STETOSKOP 31 BAKRENI OBESEK 33 PERESNICA 34 IZDELAJMO BOBEN 36 MIMIČNA LUTKA - ŽABICA 37 POČITNIŠKE LIKOVNO USTVARJALNE DELAVNICE 38 »TRI V VRSTO« IZ DOMAČE DELAVNICE 39 UGANKARSKI KOTIČEK 40 40 • TIM 1 • september 1996 Iz programa za konjičkarje Tehniške založbe Slovenije R. Zupančič LADIJSKO MODELARSTVO Ilustriran priročnik za mlade, ki se želijo ukvarjati z ladijskim modelarstvom. Opisani so postopki gradnje motornih modelov in jadrnic, namenjenih za tekmovanja mladih tehnikov. Načrti pa so narisani v merilu 1:1. 48 strani + 2 prilogi načrtov 20 x 28 cm MIZARJENJE Orodje, materiali, izdelki 128 strani, 21,2 x 27,5 cm T. Pochert DELA V HIŠI Popravila in obnavljanje Knjiga o tem, kako lahko sko¬ raj vse v hiši popravimo sami. 434 strani, barvne fotografije, risbe in skice 20,5x21,5 cm Jože Čuden, Rasto Snoj RAKETNO MODELARSTVO Prvi kompleten priročnik za raketne modelarje v slovenščini. 222 strani, črno-bele risbe, preglednice, načrti 21 x 27,4 cm P. van Delft, J. Botermans, E. Oker MISELNE IGRE VSEGA SVETA Več kot 1000 iger s priloženimi rešitvami in navodili za izdelavo. MISELNE IGRE VSEGA SVETA 202 strani, barvne risbe in fotografije 24,5x23 cm V. Zupan MALE ŽELEZNICE Priročnik z izčrpnimi napotki za gradnjo makete male železnice J obnavljanje ŽIVLJENJE IN TEHNIKA Revija za poljudno znanost in tehniko Primer lepljenja Papir na pluto = 1= UHU alleskleber ali 2 = UHU alleskleber kraft Les Umetne mase Trdi materiali Gibki materiali Papir Papir Karton, lepenka Fotografije Tekstil, klobučevina Koža Guma Steklo, porcelan Kamen, beton, keramika Kovina Trde umetne mase (PVC, ABS, polistirol) Mehke umetne mase (mehki PVC) Trda pena (stiropor) Mehka pena (penasta guma - blago) _ 10 Resopal, bakelit, duroplast _ Pluta 13 Les, vezani les, iverke Balzovina Lesni furnir © ■UHII i © muHU fj ® © 65* ~ . .. t£; “fctefosK* SM*** UHU coli “'S ® © UHU UHU coli coli UHU col! 1 UHU J am Lepila za vse materiale 11. SVETOVNO PRVENSTVO RAKETNIH MODELARJEV Ljubljana, 7. do 14. 9.1996 Simbol za UHU-jeve izdelke brez organskih topil. BHL-.i. -taJ UHU fix&fest /UMIH/ / UEM d.o.o. Kajakaška 30, 61211 Ljubljana-Smartno Telefon: (061) 59-275, Telefax: (061) 59-296 Obdelal: Otokar Hluchy Merilo: 1:2 20 • TIM 1 • september 1996 TIM 1 • september 1996 • 21 18 • TIM 1 • september 1996 TIM 1 * september 1996 • 23 / / / 15 < 1 x A3NH30!dON & s, s, 5a □ □ □ -A / 10 > □ □ □ 11 / 8a r*- 15a 16a JO 11 19a )1 9 8a 16o J8, / _ 8a fo> O O o 8 -x- V- -Y 13 14 X 15 3 4 6 Z 12 ' v Nordemey - maketa tovorne ladje Merilo: 1:150 Obdelal: Sašo Avsec 22 • TIM 1 • september 1996 TIM 1 • september 1996 • 19