naš tednik
LETO XXXVII. Številka 43 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 24. oktobra 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
V petek, 18. 10., je v Modestovem domu bila v okviru Primorskih dnevov diskusija. Sodelovali so (od leve): Sergej Pahor, Marij Maver, Hanzi Tomažič, sr. Regina Tolmajer, msgr. Humer, Janko Merkač, dr. Giorgio Oualizza, Gianni Balus, Jože Špacapan in Herbert Seher (več na str. 4).
Evropski svet bo izdal Listino narodnih skupnosti:
Bo KHD-iev referendum postal ilegalen?
Evropski svet v Straliburgu pripravlja Evropsko listino narodnih skupnosti. Za njeno pripravo je sestavil petčlansko komisijo, ki jo vodi Nemec Kohn, sodelujejo pa tudi avstrijski pravni strokovnjaki prof. Ermacora in zastopniki Španije, Francije in Italije. Delo komisije naj bo končano leta 1987, ko bo predložila Evropsko Listino narodnih skupnosti Stalni konferenci občin in regij Evrope pri Evropskem svetu. Pri Evropskem svetu pričakujejo, da bo Listina še konec tega desetletja postala pravnomočna. Evropski svet se je namenoma odločil za konvencijo, kajti to more že navadna večina članic sprejeti, narodne skupnosti pa imajo možnost, da se zaradi neizvajanja le-te morejo pritožiti pri Evropskem svetu.
Ta Listina bo izrecno prepovedovala referendume in plebiscite proti narodnim skupnostim, kar bo še posebej zanimivo za Koroško, kajti lahko se zgodi, da bo referendum hajmatdinsta za ločevanje šolarjev na južnem Koroškem postal ilegalen.
V kotmirški šoli je v nedeljo, 20.10., bila slavnostna akademija ob 100-letnici Gorjancev. Od blizu in daleč so prišli gostje in skupno z jubilantom slavili to edinstveno obletnico. Na sliki zbori z Radiš, iz Kotmare
vasi in Bilčovsa (več na strani 6).
Politika
Tednikov
komentar
Piše KAREL SMOLLE, predsednik KEL
Pred letom dni, 26. 10. 1984, smo na tiskovni konferenci zastopniki štirih avstrijskih narodnih skupnosti predstavili na Dunaju to ustanovo. V tem letu, od 26. oktobra 1984 do 26. oktobra 1985 se je Slovenski center docela uveljavil in v vse večji meri izpolnjuje svoje naloge ter uresničuje svoj namen. SC hoče biti
rodnih skupnostih, v kateri bojo zajete tako avtohtone kot v novejši dobi na novo priseljene. Prav tako pripravlja SC v delovni skupnosti poenotenje kodifikacije in na podlagi Listine o narodnih skupnosti nove zakonske predloge za zaščito avstrijskih narodnih skupnosti. Na tem mestu gre zahvala zastopnikom
Slovenski center se je uveljavil
vezno in informacijsko središče za Slovence in za druge narodne skupnosti. Delo in potrebe same ženejo SC v nove aktivnosti. Povpraševanje'po pristni informaciji o narodnih skupnostih v Avstriji že prerašča zmogljivosti SC; ljudje si pa ne želijo samo informacij, ampak radi bi tudi kaj storili v prid narodnim skupnostim.
Višek minulega poslovnega leta sta prav gotovo bila slovesno odprtje Slovenskega centra 7. maja po zveznem predsedniku dr. Rudolfu Kirchschlagerju in pestra akademija narodnih skupnosti v Hofburgu, pri kateri je prosvetni minister Moritz pribil, „da večina ne sme preglasovati manjšine". Ta dan smo predstavili tudi Listino narodnih skupnosti, ki jo je izdelal Koordinacijski odbor avstrijskih narodnih skupnosti pod vodstvom dr. Francija Zwit-tra in v kateri so zajete osnovne pravice narodnih skupnosti v Avstriji.
Slovenski center pa načrtuje in uresničuje sodelovanje z drugimi podobnimi informacijskimi ustanovami, tako na primer z Jugoslovanskim informacijskim centrom in delovno skupnostjo ARGE Kultur. Z AR-GE „Austria Ethnica" pripravlja Slovenski center razstavo o avstrijskih na-
Hrvatskega kulturnega društva, Manjšinskemu svetu Čehov in Slovakov, Gradiščansko-madžarske-mu kulturnemu društvu, Narodnemu svetu koroških Slovencev in vsem našim sodelavcem upravnega odbora.
Logična posledica poglobitve stikov med avstrijskimi narodnimi skupnostmi pa je postala ustanovitev društva „Center avstrijskih narodnih skupnosti", ki bo svoj sedež imelo v SC. To društvo je temeljno združenje organizacij narodnih skupnosti v Avstriji. V sodelovanju s Slovenskim in Hrvaškim študentskim klubom na Dunaju, z Dunajskim krožkom in s podporo Hrvatskega kulturnega društva Manjšinskega sveta Čehov in Slovakov, Gradiščansko-madžarskega kulturnega društva in prav posebno Narodnega sveta koroških Slovencev bo nam mogoče, pot uspešno nadaljevati.
In ponavljam tudi to, kar sem ob priliki odprtja SC povedal v odgovoru predsedniku Kirchschlagerju: „Ne želimo si več dela, ampak več sodelavcev!". Po enem letu življenja SC na Dunaju rečem: „ V slogi je moč". To pa ne velja samo za Slovenski center, ampak naj bi veljalo vsepovsod v našem političnem in kulturnem delu.
STRAN Q ČETRTEK,	STRAN n ČETRTEK,
iL 24. oktobra 1985	O 24. oktobra 1985
Politika
Slovenski parlament v Ljubljani:
Skrb za Slovence v imeistvu ie dolžnost
Kot smo že poročali v prejšnji številki NT, je slovenski parlament „Skupščina" pretekli teden razpravljal v sedemurni debati o položaju Slovencev v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Po obširnem poročilu predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja, se je kot prvi javil k besedi v imenu Socialistične zveze Jože Hartman. Odločno je obsodil napade na dvojezično šolstvo in se zavzel za razširjanje gospodarskega sodelovanja ob meji. Predsednik zunanjepolitične komisije Rudi Čačinovič je poudaril jugoslovansko razsežnost problematike in nakazal dolžnosti, ki jih ima Slovenija za skupni kulturni prostor: „Če smo skupaj s svojimi sosedi podpisali in spoštujemo vse konsekvence helsinške listine, pa je temeljna dolžnost Slovencev storiti vse, da bodo obstoječe meje čim manj motile celotni narodni razvoj in preprečile še nadaljnje zmanjševanje njegovega narodnostnega ozemlja in število pripadnikov. Pri tem ima nedvomno največjo odgovornost matični narod."
vse Jugoslavije

q .	- IranrtirtAtA**
99 •
Enotnost v različnosti
Predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije Ciril Zlobec pa se je odločno zavzel za enotnost ob vsej različnosti: „V zamejstvu imamo tudi večstrankarski sistem, v katerega so vključeni tudi Slovenci, in normalno je, da je tako. Nad temi razlikami in nasprotji naj bi bil en vzvišeni drugačni interes, ki nas povezuje." Zlobec ga je imenoval ..enotnost v različnosti".
Za ljubljanskega delegata je predložila Valerija Osterc seznam zahtev po izboljšanju položaja zamejcev; med njimi je tudi nemoteni sprejem radijskih in televizijskih oddaj. Anton Vratuša je opisal odprto mejo kot sad Osimskih sporazumov. Uresničevanje dogovorov pa je več razpravljavcev tudi ocenilo po kritični plati, pri čemer so se predvsem dotaknili neures-ničevanja proste industrijske cone.
Zanašati se na lastne sile
Od navzočih gostov je kot prvi spregovoril predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc. Ob uradnih podatkih je prikazal asimilacijo in dejal: „Včasih se v taki situaciji pojavljajo prenekateri znaki resignacije. Utrdila pa se je samozavest jedra naše skupnosti. Koroški Slovenci smo v vseh bistvenih vprašanjih naše skupnosti enotni. Vendar se moramo zavedati, da naš boj za obstoj ne bo uspešen, če se bomo borili za pozicije posameznikov, organizacij, ali ideologij. Zanašati se moramo na lastne sile in samopomoč na političnem, kulturnem in na gospodarskem področju.
Od male koalicije, ki danes vlada na zvezni ravni, nimamo kaj pričakovati, ker je vse prej kot močna in bo še prej klonila pred zahtevami naših nasprotnikov. Vpliv koroške politike je večji kot kdaj prej. Ne smemo pričakovati čudežev od nemškogovorečega
demokratičnega tabora, ki se predvsem med mladino in intelektualci širi prav ob šolskem vprašanju. Naš interes so seveda enakopravni pogovori z avstrijsko vlado, ki nam jih je obljubil kancler Sinovvatz in ga bomo na to obljubo tudi ustrezno opozorili. Vprašanje vstopa v tako imenovane sosvete za nas ni načelno vprašanje, ampak bolj vprašanje politične taktike. Jasno pa je, da bomo vsako odločitev o tem vprašanju sprejeli le skupno."
Politika gospodarske samopomoči
„Dobri odnosi med koroškimi Slovenci," je nadaljeval Grilc, „na eni ter Slovenijo oziroma Jugoslavijo na drugi strani, so za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti bistvenega pomena in so se v zadnjih letih dobro razvijali. Zavedajte se, da nima država matičnega naroda le pravice, ampak po našem mnenju tudi dolžnost, in to še posebno kot sopodpisnica državne pogodbe, da podpira slovensko manjšino v Avstriji, kajti v nasprotnem primeru se bi ta veja slovenskega naroda posušila."
Predsednik ZSO Feliks VVieser se je zavzel za nadaljevanje politike krepitve gospodarstva ob meji in obširno predstavil oblike samopomoči med koroškimi Slovenci. Avstrijsko politiko do manjšine je ocenil kot asimilacijsko, ki na tak način skuša izbrisati manjšinsko problematiko.
O Slovencih v Italiji
Za Slovence v Italiji so spregovorili vsi člani t. i. „enotne delegacije". Optimistično je ocenil razvoj v Benečiji Ferruccio Clavora: „Spet berejo naši duhovniki svete maše v slovenskem jeziku, se ustanavljajo društva, se obnavljajo zbori". V Benečiji so spoznali prav ob potresu, kaj pomeni, če imaš matično domovino. Dr. Rafko Dolhar je predstavil prizadevanja Slovenske
skupnosti, za sprejetje globalnega zakona. Dotaknil pa se tudi povezave med matico in manjšino in dejal, „da včasih opažamo globoko nepoznanje dejanskih razmer". V imenu katoliških organizacij, ki so včlanjene v Svet slovenskih organizacij, je spregovorila Marija Ferletič. V imenu SKGZ je govoril Klavdij Palčic, za stranke pa sta govorila še Filibert Benedetič (PSI) in Stojan Spetič (KPI).
Odkrite besede in velik interes
Naj omenimo še. da je izrazila v imenu ravenske občine Milka Pogačar svoje ogorčenje nad avstrijsko politiko, delegat tolmin-
Po predpisih Splošnega občinskega reda so se občinski °dbomiki morali ukvarjati s terP absurdnim predlogom in Vecinsko — z glasovi socialistov, ljudske stranke in EL so 9a odbili. Občina, tako utemeljitev, sploh ni pristojna za Personalne zadeve šole. Svobodnjaki so svoj predlog utemeljili tako, da je ravnatelj Prane Kukoviča ravnal protizakonito in da ovira s svojim
ske občine Vlado Uršič pa se je ponovno pokazal kot odličen poznavalec dejanskih razmer v Italiji in Avstriji. „Kar brez ovinkarjenja povejmo, kar nas moti", je dejal Uršič. To pa je veljalo za vseh 18 razpravljalcev tega dne, ki so pokazali, da jim je usoda Slovencev v zamejstvu dejansko pri srcu. „Malokatera tema privabi toliko zanimanja kot ta, če se razpravlja o usodi manjšin", je zapisal pred dobrimi tremi tedni neki slovenski časopis ob razpravi pri RK SZDL o položaju manjšin. Isto bi lahko zapisali za razpravo v parlamentu, ki se ni samo odlikovala po številu razpravljalcev, ampak tudi po pozornosti delegatov ob diskusiji.
Iz Skupščine je poročal Borut Sommeregger
ravnanjem uspešno sodelovanje med občino in prebivalstvom.
V bistvu nič drugega, kot predlog, ki naj sankcionira gonjo proti Kukoviči. EL je te očitke zavrnila z ugotovitvijo, da so dejanski motilci miru v občini pač tisti, ki stavljajo take predloge in da so te metode na mah podobne času izpred 43 let.
Soglasno je občinski svet
Nam vsem je znano ime dr. Otto Scrinzija, za katerega vemo, da je vse drugo, kot prijatelj koroških Slovencev. Imenovani je zlasti priljubljen v nemškonacionalnih in neonacističnih krogih, poleg tega pa je tudi priden sodelavec ..Deutsche Nationalzeitung", navsezadnje pa objavlja svoje prispevke pogostokrat tudi v „Kleine Zeitung", ki mu rade volje nudi prostor za mnogokrat vprašljive misli. Svoj pravi obraz pa je dr. Scrinzi ponovno pokazal pred nedavnim, ko se je čutil napadanega.
Znani avstrijski kabaretist Hans-Peter Heinzl ima v svojem kabaratističnem sporedu tudi pesem z naslovom „Der Kandidat", ki jo objavljamo na posebnem mestu. Ta pesem pa je dr. Scrinzija prizadela!!
Meseca maja leta 1986 bodo v Avstriji volitve zveznega predsednika. Vemo, da je pri zadnjih volitvah kandidiral za NDP južnotirolski terorist Nor-bert Burger, ki je žel na Koroškem precej uspeha. Tokrat bo poleg dr. Kurta VValdheima in dr. Steirerja nastopil z lastno stranko dr. Otto Scrinzi. Zato tudi njegova prizadetost zaradi pesmi „Der Kandidat" in zato je tudi v svoji sveti jezi zahteval takojšnjo prepoved pesmi v sporedu kabareta.
Tej zahtevi kabaretist Hans-Peter Heinzl seveda ni ugodil in jo nadalje predvaja, češ, da ni nihče imenovan in je s tem lahko mišljen kdorkoli. „Če pa se Scrinzi čuti mišljenega, potem bo že vedel, zakaj", tako Heinzl. Nakar je Scrinzi v nekem intervjuju dejal: „Der Herr Heinzl wird noch was erleben".
Ta grožnja očitno ni bila tako prazna kot zmlatena slama, saj se je stvar stopnjevala ta-
potrdil predlog EL, da je treba kažipote obnoviti ali popraviti. EL je predlagala, naj so dvojezični — in temu nihče ni opo-niral.
Pomemben je tudi sklep o bodoči ureditvi uporabe šolskih prostorov po društvih. Odslej je treba vsako prireditev javiti 14 dni poprej občini, ob 23 uri pa naj bo v šoli tema. Ta točka je bila iztočnica za svobodnjake, da so ravnatelju hoteli naprtiti nekorektno postopanje proti raznim društvom, kot na primer Landju-gend. Kukoviča pa je vsem navzočim dokazal nevzdržnost teh očitkov, podprla ga je tudi
ko daleč, da se morata Hans-Peter Heinzl in avtor pesmi Peter Orthofer 29. oktobra ob 9. uri zglasiti na dunajskem sodišču za kazenske zadeve.
Kaberetistični program „Spott sei Dank" s pesmijo „Der Kandidat" se medtem nadaljuje in bo v kratkem tudi izšel na plošči, vendar je ta dogodek ponovno dokazal, kako daleč se umetniki v Avstriji lahko svobodno gibljejo.
„Es hei&t: Der Staat sei nicht gefahrdet,
Die braunen Flecken sind nur Rost,
Dali sich wer national gebardet, Schiebt man am Stammtisch auf den Most,
Doch wenn ihr unvorsichtig vverdet,
Dann steigt der Phdnix vom Kompost.
Und uber Nacht ist er im Staat, Der Kandidat, der Kandidat!
Denn durch das standige Versagen
In den Parteien unsrer V/ahl erhielt sich selbst in unseren Tagen
Der Blut- und Bodensatz nochmal
Drum sind auch jene anzuklagen, Die weit entfernt vom Ideal, Mitschuld sind, dali er vvieder naht.
Der Kandidat, der Kandidat!
V/ir haben uns herausgeredet nach dem letztenmal:
Es konnte schlieBlich keiner vvissen, was passiert!
Doch tv/e erklaren wir den anderen denn in diesem Fali, V/arum man heute solehe Leute toieriert?
Ein alter Narr allein verursacht keinen Holocaust.
Und die paar Rechten sind noch lange kein Problem,
Aus ihrem Ruf wird auch kein Hall mehr, der wie Donner braust,
Doch ist er laut genug, daB ich mich dafur scham.“
predsednica socialističnih žena, odbornica Stupinsky. Ker so stoli v šoli docela nepri-pravni za prireditve, je EL predložila namen SPD „Trta“, da bi občina kupila skupno s Trto nove stole. Stroške, 60.000 šil. bi si društvo in občina delila. A ta predlog je bil odklonjen z ugotovitvijo župana, da društvo šoli nima kaj dati in da občina nima denarja.
Ostale točke dnevnega reda, kot krediti za izgradnjo poti na Proboju, podpora vodnim zadrugam in podpora potni zadrugi na Plaznici za drugo leto so bili sprejeti soglasno.
Zitara vas: Svobodnjaki so se sami razkrinkali
Na minuli seji žitrajskega občinskega sveta v četrtek, 17. oktobra, se je svobodnjaška frakcija razkrinkala kot skupinica, ki se hoče „profilirati“ z dokaj vprašljivimi metodami. Že na prejšnji seji so svobodnjaki vložili nujnostni predlog, naj občinski svet suspendira Franca Kukovico kot ravnatelja šole.
Gospodarstvo/Kultura
Sodelovanje ni cesta enosmernica
V okviru Primorskih dnevov je v petek, 18. oktobra, bila v Modesto-vem domu diskusija o pomenu narodne skupnosti kot posrednik med „manjšino“ in „večino". Disku-tanti s Koroške, beneške Slovenije, Goriške in Trsta so se iz raznih vidikov lotili stavljenega vprašanja in po skupnem seštevku vseh prispevkov je možno ugotoviti, da zamejci vsem krajevnim in političnim danostim to problematiko ocenjujejo dokaj enotno.
Posebej naj bo poudarjeno, da sta zastopnika beneških Slovencev, dr. Giorgio dualizza in Gianni Balus menila, naj poprej zamejci razčistijo odnose in okrepijo povezavo in naj upoštevajo — to pa še posebej velja tudi za osrednji slovenski kulturni prostor vse krajevne in narečne razlike in jih gojijo.
Diskutanti so navedli pogoje sodelovanja, med katerimi sta jezik in pripravljenost do upoštevanja jezika bistvenega pomena. Dokler bo komunikacija med »manjšino in večino" (to formulacijo so diskutanti ocenili kot zaničljivo in nepravilno in krivično) potekala zgolj v jeziku »večine" in ta ne bo pripravljena, upošteva jezik »manjšine" oz. bo le ta »večini" morala vse prinesti na pladnju, o enakopravnem in dolgoročno plodovitnem sodelovanju še ni govora. To pa tudi pomeni, da mora narodna skupnost, v tem primeru zamejci, biti suverena in samozavestna, preveva naj jo zavest, da korenini v slovenskem kulturnem prostoru.
Razstava
Keltski novci Slovenije
gostuje v prostorih Zveza-Bank Pavličeva 5—7, 9020 Celovec Dan: od ponedeljka, 28. 10., do petka, 8. 11. 1985 Otvoritev bo v ponedeljek, 28. 10. 1985, ob 18. uri Razstavo sta pripravila Narodni muzej Ljubljana in Narodna banka Slovenije.
Oglejte si to edinstveno razstavo keltskega denarja.
Za teden varčevanja je Posojilnica Borovlje ponovno izstopila s posebno idejo. Naprosila je mladega selskega slikarja, Foltija Čertova, da v stilizirani izpovedi in obliki umetniško predstavi novi tisočak. V sredo, 14. oktobra, sta Folti Čertov in poslovodja PoBo Flori Dovjak slovesno odkrila sliko, ki ima v prostorih PoBo častno mesto.
V prostorih Posojilnice Pliberk je imela preteklo sredo Zveza slovenskih zadrug tiskovno konferenco, na kateri so prikazali koroškim in jugoslovanskim časnikarjem dokaj dobri razvoj naših blagovnih zadrug ter bank. Od leve poslovodja Posojilnice Pliberk Jožko Nachbar, poslovodja Zadruge Pliberk Stanko Čik, predsednik Zveze slovenskih zadrug Fridl Kapun, predsednik Posojilnice Pliberk Lipej Kolenik ter predstavnik Trgovske zbornice Jugoslavije v Celovcu Slavko Beznik. (Več v naši. št. NT.)
Slika: Fera
Star sem 27 let in večkrat zelo osamljen. Želim spoznati pošteno, zvesto in nežno dekle s katero bi se pozneje tudi poročil. Dopise na upravo Našega tednika pod šifro »Nikoli več sam".
„Vaš denar krepi našo gospodarsko samostojnost"
(Svetovni teden varčevanja od 24. do 31.10.1985)
Spet je enkrat tako daleč. Z reklamo po časopisih, radiju in televiziji razne vrste bančnih ustanov naznanjajo svetovni teden varčevanja, ki je letos spet od 24. do 31. oktobra. Z raznimi darili, ki so povečini inozemskega porekla, zvabijo tisoče, stotisoče varčevalcev, da v tednu varčevanja prinesejo svoje prihranke.
Ob tem se seveda poraja vprašanje, kako sodobno je danes še varčevanje. Dosedanji način varčevanja je seveda dobil veliko novih konkurentov. Razne zavarovalnice so skonstruirale vse mogoče vrste načina varčevanja povezane z zavarovanjem. Država ponuja spet zadolžnice in druge vrste vrednostnih papirjev. Istotako razne bančne in druge javne ustanove. Vse te vrste varčevanja so povezane z davčnimi olajšavami. Zelo atraktivno seveda je slej ko prej tudi stanovanjsko varčevanje. Vse te vrste varčevanja preplavljajo denarni trg in razširjajo ponudbeni krog. Pa kljub temu še niso izpodrinile navadnega načina varčevanja z anonimno hranilno knjižico. Nasprotno, ravno v našem zadružnem sektorju smo v zadnjih letih imeli pri hranilnih vlogah razveseljive prirastke in to kljub uvedbi davka na obrestne donose (Zinsertragsteu-er). V državnem merilu gledano, so naše Posojilnice-banke zaznamovale nadpovprečne prirastke. Naš človek se še vedno drži pregovora: »Varčuj ob času, da imaš ob potrebi." In tako gledano ima navadna hranilna vloga napram novim vrstam varčevanja prednosti v kratkoročni vezavi in pa anonimnosti, čeprav zagotavljajo nove vrste varčevanja več donosa. Seveda moramo ob vsem
tem premišljevanju vključiti tudi gospodarski ustroj in gospodarsko raznolikost naših krajev.
Za gospodarsko krepitev in potrebne investicije podjetja rabijo kredite. Brez sredstev bančne ustanove ne morejo dajati izposo-jil. Zato pa so potrebna sredstva v obliki hranilnih vlog, raznih drugih naložb in pa seveda tudi v obliki lastnega kapitala, ki ga zakon o kreditnem gospodarstvu (Kreditvvesengesetz) v določeni meri predpisuje. Isti zakon zagotavlja varčevalcem tudi varnost hranilne vloge, tako, da se varčevalcem ni treba bati za svojo naložbo. Tudi obrestne mere za hranilne vloge so še vedno višje kot inflacija, tako da je tudi vrednost denarja zagotovljena.
V svetovnem tednu vabimo vse naše rojake, da se oglasijo v naših Posojilnicah-bankah in pa v zadružni centrali v Celovcu. Zahvala gre vsem našim zvestim varčevalcem in zadružnim članom. Znano pa nam je tudi, da nosi še veliko naših ljudi svoje prihranke ne na našo domačo Posojilnico. Zato se obračamo tudi na ta krog ljudi in jih vabimo, da se tudi oni zglasijo v tednu varčevanja v naši domači Posojilnici.
Vaš denar je pri nas varen in pomaga krepiti našo gospodarsko samopomoč in samostojnost.
P.S.: Od ponedeljka 28. 10. 1985 imate priložnost si v blagajniških prostorih Zveze v Pavličevi 5—7 ogledati razstavo keltskega denarja v Sloveniji, ki jo je posredoval Narodni muzej v Ljubljani.
job
Kultura
Pesmi Gustava Januša v štirih jezikih
J. Ferk v ameriškem časniku „Aufbau“
Ob začetku leta je bila v Krminu blizu Gorice ustanovljena založba Braitan, ki jo vodi doktor Hans Kitzmuller, profesor germanistike na videmski univerzi. Namen založbe je ustanovitelj in vodja Kitzmuller tako označil: „Z objavo še neizdanih liričnih pesmi ali prvih prevodov v italijanščino in furlanščino iz slovenščine in nemščine namerava založba Braitan uresničiti pesniško zbirko modernih in sodobnih avtorjev treh obmejnih dežel, in sicer Koroške, Furlanije in Slovenije."
Založba se načrta drži in je že kar v prvih mesecih izdala tri knjižice, „Poesie“ Alojza Gradnika, to je zbirka Gradnikovih pesmi v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu, knjigo „Oltre i varchi“ Hansa Kitzmullerja in pesniško zbirko „Pesmi Gedichte Poesiis" Gustava Januša v štirih jezikih.
V Januševi knjigi so zbrane Pesmi v slovenskem izvirniku, v nemškem prevodu Petra Handkeja, v italijanskem Hansa Kitzmullerja in v furlanskem Alessandra d’ Osualda. Gustav Januš je s svojimi pesmimi tako prvič prisoten v knjižni obliki v italijanščini in furlanščini.
Zanimiva posebnost Janu-seve zbirke je prav gotovo v jem, da je poleg nemščine in italijanščine zastopana tudi turlanščina. Na osnovi prevodov lahko slutimo presenetljivo veliko sorodnost med furlanskim in slovenskim pesniškim svetom.
Uvod v Januševo knjigo je napisal Kitzmuller sam, ki se je v glavnem uprl na spremno besedo Petra Handkeja, objavljeno v Januševi zbirki „Ge-dichte", ki je izšla v založbi Suhrkamp. Kitzmuller piše o zgodovini slovenske Koroške, slovenski kulturi in literaturi Gustava Januša.
Z izdajo Januševe knjige pa lahko izrazimo upanje, da bo založnik Hans Kitzmuller tudi v bodoče pozoren na našo literaturo, ki je v zadnjih letih deležna mogočnih uspehov in to v veliki meri po zaslugi pisatelja in prevajalca Petra Handkeja.
Janko Ferk
Gustav Januš: Pesmi Gedichte Poesiis; pesniška zbirka v nemškem, italijanskem in furlanskem prevodu s spremno besedo Hansa Kitzmullerja; Edizioni Braitan, Cor-mons 1985; brošura; 62 strani.
Turrinijevo literarno sporočilo
V petek, 11. oktobra, sta napolnjevala terminski _ koledar Mladinskega doma SŠD v Ce-Iqvcu kar dva važna zapiska. Na sporedu je bilo odprtje razstave Arhitektura v Kanalski dolini in literarno branje veli-^sga prijatelja koroških Slovencev Petra Turrinija.
Razstava Arhitektura v Kanski dolini, ki je doživela svojo krstno predstavitev na ~'Uski Bistrici (o tem je Naš tednik obširno poročal) je zdaj ogled tudi v Celovcu, v Mladinskem domu. Razstavo s arnobelimi slikami je pripravil Slovenski klub v Kanalski doli-f1'- Predsednik tega mladega kluba Erlich je dejal, da je bilo '° prvo uradno dejstvo, s kate-rirn je klub v javnosti nastopil.
Predvsem pa je ta razstava tudi znak sodelovanja s prijatelji italijanske narodnosti.
Po odprtju razstave je bral iz svojih del Peter Turrini. Tomaž Ogris, predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki je priredila Turrinijeve dneve na Koroškem je v uvodnih besedah dejal, da ob literarnem branju Petra Turrinija nikakor ni treba pričakovati užitka, kakršnega si zaželimo ob takih prireditvah. Turrini je bral odlomke iz igre Lov na podgane in Jožef in Marija. Kdor si je ti dve igri ogledal dan pozneje v Ločah, temu gradiva za premišljevanje gotovo ne bo zmanjkalo. Na družbo bo gledal tudi z gledišča Turrinijeve-ga literarnega sporočila.
Konec septembra je časnik „Aufbau“, glasilo ameriških Židov, ki izhaja v nemščini na newyorškem Broadwayu, objavil pesem našega rojaka Janka Ferka. Ferk je o tem glasilu bral v „Der Spiegel", ki je široko poročal o njem in je glavnemu uredniku Gertu Niersu poslal nekaj pesmi. Popolnoma presenečen je pesnik v teh dneh prejel „Auf-bau“ z objavljeno liriko. To je obenem njegova prva publikacija v Ameriki.
V teh dneh pa se je Janko Ferk predstavil s svojimi pesmimi tudi v Jirični antologiji" dunajskega radia. V oddaji so brali med drugim še pesmi Nilsa Jensena in Hannesa Vyorola.
Turrini pri Joklnu
Kulturna taborna „Pri Joklnu/Bierjokl“ je desetega oktobra zvečer pripravila pravi alternativni program „kulturni“ enolončnici, ki ta dan popade in zagrabi domala celo deželo.
Ta alternativa je bil večer s koroškim pesnikom Petrom Turrinijem, naval na branje je bil tako velik, da so taberno morali domala zapreti. Že iz tega je moč sklepati, da se kultura In kulturna zavest ne data stlačiti v Žakelj neke programirane ..enotnosti in nedeljivosti1', še manj pa ljudje.
Turrini, mojster aforizma in besedne igre ter izpovedi, ki z vsako črko zadene, je bral iz filmske knjige „Und immer lockt das Weib“ v kateri opisuje razvoj delavskega mladeniča in njegovo vraščanje v strankine strukture, nadalje iz knjige „Ein paar Schritte zuruck". Po branju se je razvnela diskusija, ki je kaj kmalu — in koga to čudi — pristala na problemu, ki kot rak rano razjeda koroško zavest: namreč odnos med nemškogovorečimi in slovenskogovorečimi v deželi, v senci 10. oktobra.
Turrini je skupek diskusijskih prispevkov strnil v stavek: na Koroškem vlada v političnem in družbenem življenju liberalen jezik, ki je ločen od trde, dostikrat krivične resničnosti in vsakdanjosti — vsa ta šicofrenija pa konec koncev cveti na hrbtih slovenske narodne skupnosti.
Rož, Podjuna, Žila
»GORJANCI" slavili svojo 100-letnico
Svečano so Kotmirčani skupno z gosti proslavili v nedeljo, 20. oktobra, 100-letnico „Gorjancev“ oz. organiziranega slovenskega kulturnega delovanja v Kotmari vasi.
Nedeljska proslava je pokazala, da „Gorjanci“ lahko z optimizmom in ponosom gledajo in grejo prihodnosti naproti, saj je društveni podmladek krepak in živahen, vodi pa ga Jožko Pack.
Prav ponosni pa naj so Gorjanci na brošuro „100 let Gorjanci". Ta brošura, prava zlata jama kulturnih in političnih informacij, se lahko kosa z vsako drugo tozadevno publikacijo. Brošuro so sestavili tudi v sodelovanju z obema osrednjima kulturnima organizacijama, precej podatkov iz kraja samega pa so rešili pozabe. Izdali so tudi ploščo in kaseto.
Tako iz brošure kot tudi govorov predsednika SPD „Gorjanci“, Jozija Packa, predsednika SPZ Tomaža Ogrisa kot tudi iz povezave je bila razvidna stoletna skrb Kotmirčanov za šolsko vzgojo v
materinščini. Tako danes kot svoj-čas je deželna oblast stala na strani nasprotnikov te zahteve.
Nedeljska slovesnost je tudi pokazala, da je tam, kjer sta dobra volja in pripravljenost, možno sodelovanje z občino in krajevnimi nemškogovorečimi društvi. V obeh deželnih jezikih je kotmirški župan pozdravil ..Gorjance", jim prisrčno čestital in izrekel občinsko priznanje za vse delo. Jubilantu je predal tudi večjo finančno vsoto. Prišel in zapel je tudi kotmirški „Singkreis“.
Gorjanci so k sodelovanju povabili tudi SPD „Bilka“ (mešani zbor, vodi Joško Boštjančič) in SPD „Radiše“ (vodi Stanko VVrulich). Čestitkam se je pridružil tudi zastopnik pevcev iz Laškega.
„Gorjanci“ so gotovo edini zbor, ki se more ponašati s pevcem, ka-
Številne čestitke je dobil pevec Lekš Bizjak. Na sliki mu čestita predsednik SPZ Tomaž Ogris.
teri pri njih poje že domala šest desetletij. Je to Lekša Bizjak, ki je kot priznanje dobil zlato Gallusovo plaketo. Zahvalili so se „Gor-janci" tudi dirigentu Stanku VVruli-chu. „Gorjanci“ so ta dan s še večjo zavzetostjo prepevali.
Proslavo ..Gorjancev", na katero sta vabila tudi transparent čez cesto in okusno oprižan slavolok pred šolo, sta zaključila mešana zbora ..Gorjancev" in z Radiš.
Prireditve pa so se udeležili tudi vidni gostje iz politike, kuture in iz cerkvenega življenja, med njimi kotmirški župan Strugar s podžupanom, predsednikom NSKS Matevž Grilc in predsednik ZSO, Feliks VVieser, bivši predsednik koroškega deželnega zbora Josef Guttenbrunner, kotmirški župnik Maks Michor, predsednik SPZ Tomaž Ogris in podpredsednik K KZ Marjan Olip.
Besedilo in slike: Franc VVakounig
Stanko VVrulich je vodil Gorjance in Radišane
Katja Ogris in Andrej Pack sta zapela v pozdrav, spremljala ju je Vesna VVakounig.
Živahna občinska seja na Bistrici v Rožu
Župan Baurecht odvzel besedo odborniku OVP Gutovniku
Dvajset točk je obsegal dnevni red zadnje občinske seje, ki je bila v četrtek, 17. oktobra, na Bistrici v. R.
Že kar v začetku se je vnela diskusija, ko je predsednik kontrolnega odbora, občinski odbornik VS Bošti Malle, v kontrolnem poročilu ugotovil, da je župan brez vsakega sklepa izdal večjo vsoto za popravilo občinskega vozila (Uni-mog). Župan je zagovarjal ta ukrep zaradi nevarnosti odlašanja.
Ko so obravnavali namestitveni načrt (Stellenplan) občinskega osebja, je odbornik VP Gutovnik javno izračunal koliko bi napredovanje vodje občinskega urada (Amtsleiter) v naslednjo plačilno stopnjo, v bodoče občino stalo. Vodja urada se je čutil užaljenega in zahteval, da se mu Gutovnik opraviči. Župan pa je nato kratkomalo odborniku Gutovniku odvzel besedo.
Odbornik VS W. Moschitz je vprašal župana, ali je v tem načrtu tudi predvideno mesto za dvojezično otroško vrtnarico, ki bi občino nič ne stala.
Župan je na to odgovoril, da za to vprašanje še ni zakonskega sklepa.
Za načrt kopalnega jezera (nasadi okrog jezera), je občina plačala šil. 12.000,—, kar so nekateri odborniki ostro kritizirali.
Dolga debata se je razvila pri naslednji točki: Pridobivanje gramoza na parcelah posestnika Schlemitza. Pri zložit-vi zemljišč je posestniku bilo obljubljeno, da ta hrib lahko uporabi za pridobivanje gramoza do tiste višine, da se potem teren izravna. Odbornik VS W. Moschitz je vložil predlog, da se ta točka predoži na naslednjo občinsko sejo. Predlog je bil zavrnjen, prošnja pa je bila odklonjena. Proti temu sta. glasovala odbornika VS.
Nato pa so sklenili postaviti 2 avtobusni čakalnici, ki jih bo dobavila F. Gasser, ki je predložila najugodnejšo ponudbo (šil. 32.000.— dodatno davek).
Na novo so določili tudi pristojbino za vodni priključek od šil. 9.500,— na šil. 12.000,—, prav tako tudi pristojbino za odvažanje smeti od šil. 16,— na šil. 20,— za vrečo.
Rož, Podjuna, Žila
Frida in Joži Lesnik v Lepeni pri Železni Kapli praznujeta te dni 25. obletnico poroke. Jubilantoma iskreno čestitamo in jima želimo obilo sreče, zadovoljstva in božjega blagoslova.
80. rojstni dan praznuje v Celovcu Ana Schumnik. Slavljenki iskreno čestitamo in ji želimo predvsem zdravja in zadovoljstva. Še na mnoga leta.
Mag. Terezija VVakounig, Kovačeva iz Mlinč, je na dunajski univerzi promovirala za doktorico prava. Iskreno čestitamo.
Marija Rupitz v Pogrčah v Podjuni je te dni praznovala svoj 60. rojstni dan. Uredništvo Našega tednika iskreno čestita in ji želi vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo tudi vsi domači in znanci.
Gozdarski mojster na Obirskem, Lenart Cuderman je srečal Abrahama. Lenartu iskreno čestitamo in mu kličemo na mnoga leta.
Janez Lepuschitz, doma na Ravnah pri Rožeku, je praznoval pretekli petek svoj 60. življenjski jubilej. Našemu ateju želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Še na mnoga leta.
Občinska seja v Pliberku
V dobrih treh urah so v Pliberku v ponedeljek, 14. oktobra, na občinski seji obdelali 47 točk obsegajoči dnevni red.
Sklenili so dodatni proračun za leto 1985.
Redni proračun se poviša za 1 milijon na 49,114.500,— šil., izredni pa za 955 tisoč šil. Tako sedaj znaša skupni proračun za leto 1985 šil. 61,210.500,-.
Za vodovod Bistrica bo občina najela iz vodnega fonda šil. 450.000,— za kar bo plačala 3% obresti.
Občina bo obnovila stari Pliberški vodovod, za katerega bodo na Komelju postavili večji bazen. Za letošnje leto je za ta projekt predvidenih šil. 480.000,—, za drugo leto pa šil. 1,120.000,—. Cesta k Breškemu jezeru bo stala 3,2 mil., Za letos je predvidenih 2 mil. za to gradnjo.
Za gradnjo športnega igrišča in kabin v Pliberku bo občina letos izdala,2 milijona. Skupni stroški pa bodo znašali 6 milj. šil.
Skupna vrednost gradnje občinskega cestnega omrežja za leto 1985 znaša 4,2 mil. Ker pa je predvidenih v rednem proračunu samo 2,4 milj., bo firma Stuag, ki je dobila celotno naročilo, ostalo vsoto do leta 1986 kreditirala. Nadalje so občinski odborniki sklenili nakup zemljišča za povečanje športnega igrišča v Šmihelu.
Sklenili so tudi popravilo Bistriškega potoka v območju Konovece — pivovarna Štih.
V tovarni filtrov v Šmihelu bodo postavili 300 m3 veliki bazen za vodo.
Sledila so prenamemba zemljišč za gradnjo, katerih je bila kar lepa vrsta.
Končno je sledilo poročilo kontrolnega odbora. Predsednik kontrolnega odbora, odbornik EL Andrej VVakounig je ugotovil, da so občinske finance „skoraj“ čisto v redu, saj primanjkljaj v blagajni znaša samo šil. 3,94!
Po tej točki pa je bila ekspresna seja zaključena, j. p.
..
MftMHHtianMHH
1.	Samostojnega sodelavca ali samostojno sodelavko za področje zunanje trgovine. Šolska izobrazba: trgovska aka-
I demija ali gimnazija z željo po nadaljnjem izobraževanju.
2.	Samostojnega sodelavca za področje trgovine s strojno opremo in elektroniko. Šolska izobrazba: trgovska akademija ali gimnazija z željo po nadaljnjem Izobraževanju. Znanje slovenščine in nemščine z željo učenja angleščine ali itali-
■ janščine.
Nastop službe takoj oz. po dogovoru.

Mladinski dom predal kliuče pokroviteljem
V središču pozornosti je bila v Mladinskem domu, v petek zvečer, 18. oktobra, predaja simboličnih ključev. Troje podjetij iz Slovenije je prevzelo pokroviteljstvo nad ustanovami Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Podjetje LESNINA je prevzelo pokroviteljstvo nad Mladinskim domom, ASTRA nad dvojezičnim otroškim vrtcem v Škofičah in GIPOSS nad dvojezičnim otroškim vrtcem v Celovcu.
Predsednik Slovenskega šolskega društva Franc Einspieler je v svojem nagovoru dejal, da izpolnjujeta otroška vrtca in Mladinski dom vsa društvena pričakovanja. Oba
otroška vrtca „zgledno demonstrirata potrebo naše narodne skupnosti po dvojezičnih otroških vrtcih".
Zastopnik pokroviteljev se je po predaji simboličnih ključev zahvalil za zaupanje, ki je bilo dano tem institucijam.
Na odru s črnimi zavesami v ozadju, na katerih so se na belem ospredju zvrstili rdeči nageljni je poskrbel za glasbeni okvir domski zbor, ki ga vodi nadebudni glasbenik Gabrijel Lipuš. Zapel je tudi Trio s Koroške, Gabrijel Lipuš in sestri Velik. Sporeda slavnostne prireditve ob priložnosti prevzema pokroviteljstev se je udeležil tudi osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig.
Kot smo že na kratko poročali, je v ponedeljek, 14. oktobra, bila v okviru Primorskih dnevov v Mohorjevi knjigarni odprta razstava del Edija Žerjala. Edi Žerjal, ki je letos sodeloval na sveškem slikarskem dnevu, v Mohorjevi razstavlja „prede!ane in obdelane" motive in znamenja iz preteklosti in davnine. Razstava Edija Žerjala je odprta do 31. oktobra.
Reportaža
ČETRTEK, Q ČETRTEK,	STRAN Q ČETRTEK,
O 24. oktobra 1985	& 24. oktobra 1985
Reportaža
Joško Čimžar, gostilničar iz Dvorca pri Hodišah nam je napisal nekaj misli o Ulcinju:
Kdor ni še videl kras Ulcinja, sveta lepote ne pozna.
Iz hriba Tito gleda dol na nas, na dolgo to Ulcinjo vas.
Mesto pretežno tu na skali stoji, na plaži pa kamna sploh videti ni. Prav žametno se tukaj hodi, tako na suhem kakor v vodi.
Čudovito vhodno je morje, kjer vsakdo lahko gazit gre. Globočino si lahko sam izbere, ko noter gre do svoje mere.
Dolžina plaže 12 kilometrov, široka pa sovjih je 500 metrov. Naprej odprto je morje, na suhem prag, hoteli in borovje.
Na plaži gostje se ogrevajo, ter po gorkem pesku plazijo.
A ko postane jim prevroče, pa gredo v morje, ker je mogoče.
Ko pribrede iz morja, ves truden, len in solna koža. Prestre se kar na vroči pesek, kjer ga hladen vetrič boža.
Ta prijetnost je zelo veliko vredna, ker zdravje se krepi.
To je privlačna sila, ki vabi vedno več ljudi.
Še zrakoplov bi bil potreben, ki segel prav bi do Ulcinja.
Da vsak lahko bi neutrujen, končno dospel do tega cilja.
Lenčka Kupper iz Gorij pri Vrbi: Potrebno je, da se koroški Slovenci včasih srečamo izven napetega vzdušja naše domovine, posebno okoli 10. oktobra. Bivanje na morju je bilo res prijetno. Zbrani smo bili kot velika družina in v tej veliki družini nihče ni bil več ali manj vreden, pa naj si je po poklicu poštar, odvetnik, bivši zdravnik, profesor, kmetica, gospodinja idr.
Krista Tauschitz iz Zg. Jezerc, ki je že četrtič potovala z Našim tednikom: „Ni mi žal, da sem se udeležila vseh dopustov z Našim tednikom in turistično agencijo Cartrans. Zelo mi je ugajalo, družba je prijetna in dolgočasja nismo poznali.
Hanzi Thaler iz Celovca: najprej sem mislil, da je odveč, se tako daleč voziti, ker sam se ne bi. A po dveh dnevih sem pa bil vesel, da sem se udeležil dopusta. Ostal bi še dalj časa, če bi mi to dopuščala služba. Presenetila sta me kraj, ki sta ga NT in Cartrans izbrala in gostoljubnost domačinov. Lepo bi bilo, če bi vsi v istem hotelu stanovali.
Katarina Mandl iz Libuč: Če sem odkrita, mi je dopust zelo ugajal, kakor tudi kraj in plaža. Če bo le šlo, se bom prihodnjič spet udeležila potovanja z Našim tednikom in Cartransom.
Jože Bavdaž, arhitekt iz Grebi-nja: Kraj je bil dobro izbran, organizacija je bila v redu. Tudi s hotelom sem bil zadovoljen. Prav bi bilo, da bi po možnosti v prihod-
NAŠ TEDNIK je skupno s turistično agencijo CARTRANS iz Celovca od 27. septembra do 4. oktobra (oz. do 11. oktobra 1985) že četrtič povabil svoje bralce in prijatelje na enotedenski dopust na Jadranski obali. Letos smo dopustovali v Ulcinju na Veliki plaži.
Kar 93 dopustnikov sta Sienčnikova avtobusa pripeljala na letališče Brnik, odkoder so leteli soncu in počitku naproti.
Predvsem sv. Peter nas letos ni pustil na cedilu. Vse dni je sijalo sonce, kot da bi si dejal: „za Korošce se moram še posebej potruditi “. Tako so prišli na svoj račun zlasti tisti, ki se ne bojijo morske vode — pa čeprav se je ta ali oni te preveč naužil, ker pač še ne zna tako dobro plavati.
Kdor pa misli, da so prišli samo plavalci na svoj račun, se'moti: kraj Ulcinj je najbolj južno mesto na obali in eno najbolj obiskanih letovišč južnega Jadrana. Je slikovito naselje z značilnim orientalskim videzom. Ulcinj je daleč znan po mestni peščeni plaži, dolgi 12 km, tja do izliva Bojane v Jadran na meji z Albanijo. Zaradi precejšnje količine joda in soli ima pesek zdravilne lastnosti, zdravi revmo, kožne bolezni, živčne bolezni itd.
Na vsak način je teden v Ulcinju prehitro minil. Zato se je precej dopustnikov odločilo, da še podaljšajo dopust za en teden.
Letošnji dopust Našega tednika:
3§lli
V Ulcinju se ie zbrala stvenska družina
nje stanovali v eni zgradbi, da bi bila skupnost še večja. Če res ni mogoče dobiti prostora v enem hotelu, pa naj bi informacijska tabla skrbela, da zvemo, kje se morda dobimo ta ali oni večer.
Hanzi Ogris, župan v Bilčovsu: Organizacija in bivanje sta bila zelo posrečena. Sprožil bi idejo, da morda gremo prihodnič v dveh turnusih, ker je pri manjši skupini družabnost boljša, in to naj bi tudi bil namen teh izletov.
Aleks Šimenc iz Vudmata pri Podravljah: Letos sem se prvič odzval vabilu Našega tednika na dopust v Ulcinju v Črni gori. Priznati moram, da sem bil zelo navdušen nad odlično organizacijo turistične agencije Cartrans. Razpoloženje vseh navzočih je bilo izvrstno in krasno vreme je svoje doprineslo. Že sedaj lahko rečem, da se bom drugo leto prav gotovo spet udeležili tega dopusta.
dr. Janko Tischler, odvetnik v Celovu: Jaz bi samo to povedal, da je bilo zelo luštno. Preveč pa mi ni ugajalo, da nismo bili bolj skupaj. Drugače pa je zamisel dopusta res pametna.
Veseli smo, da smo našim bralcem in prijateljem mogli nuditi to izredno potovanje. Srečno do naslednjega dopusta z Našim tednikom in turistično agencijo Cartrans!
IZLET Z NAŠIM TEDNIKOM
sobota in nedelja, 16. in 17. novembra 1985
»Martinovanje na Dolenjskem"
Martinovanje je posebna šega — praznovanje vina, ki nastane iz mošta, kar je tipično za Dolenjsko.
e Prihod v Dolenjske Toplice in kosilo
Dobrodošlica (domače žganje, obloženi kruhki, slano pecivo)
•	Namestitev v hotelu
e Odhod na Bazo 20 — strokovno vodstvo za spomenike NOB na Kočevskem Rogu
•	Na Trški gori večerja z Martinovimi specialitetami in '/2 I vina na osebo ter s programom krsta moštva ob sodelovanju harmonikaša
•	Prenočitev v Dolenjskih Toplicah
•	Naslednji dan po zajtrku prosto dopoldne za počitek, kopanje ter krajše sprehode
•	Odhod v kartuzijo Pleterje — ogled samostana, nakup suvenirjev, brinjevca, slivovke in pleterskih hrušk ter obisk pri izdelovanju lončenih posod
•	Po kosilu v hotelu Grad Otočec povratek proti domu
Posebno ugodna cena: 790,— šil.
naš tednik	Cartrans
Tel.: 0 42 22 / 51 25 28	Tel.:0 42 22 / 51 26 80
Spričevalo posebne vrste vzgoji v Slomškovem domu
Z veliko vnemo smo v zadnji številki NT brali pismi nekaterih bralk-gojenk Slomškovega doma, v katerih le-te trdijo, da se odborniki KDZ mdr. „lažemo“. S posebno velikim začudenjem smo tudi brali odgovor T. Gallobove in M. TrieBnigove, ki sta pisale kar „v imenu 12 gojenk": naše začudenje je tako veliko predvsem zato, ker ti dve bralki NT pri razgovoru sploh nista bili navzoči.
Zato se ne čudimo, da večji del njunih trditev ne odgo-vorja resnici.
Ker K. Hrobath, V. Gallob in M. Nachbar postavljajo v njihovem pismu v bistvu iste trditve kot T. Gallob in M. TrieBnig, velja to tudi za to pismo bralk — namreč, da vsebuje prav tako večinoma neresnične trditve.
Tako gojenke mdr. pišejo, da sta zastopnici KDZ hoteli „pridobiti nove člane". Ta trditev je docela iz trte zvita. Če bi v NT resno prebrale naš članek „0 nekih čudnih Ivan kinih aktivitetah", bi tudi zvedele za glavni vzrok tega pogovora z gojenkami Slomškovega doma. V tem članku namreč pišemo dobesedno: „V teh pogovorih sta (zastopnici KDZ) hoteli predvsem ugotoviti, kaj bi se pri delovanju odbora KDZ moralo zboljšati, da bi gojenke Slomškovega doma le našle večje aktivno zanimanje za narodnopolitične probleme. “ Torej nobena beseda o nekem „pridobivlja-nju novih članov".
Nadalje smo morali brati, da dekleta „niso obljubile" priti na predavanje. V resnici pa so v tem razveseljivem pogovoru (v katerem so gojenke pozdravile ta korak KDZ, iti med prizadete in z njimi iskati pravo sodelovanje) dobesedno obljubile, da bodo zvečer pogledale v klub KDZ. To je resnica — pa naj pišeta T. Gallob in M. TrieBnig (ki, kot že omenjeno, pri tem razgovoru sploh nista bili navzoči) s še tako mastnimi črkami o neki „laži“.
Spričevalo posebne vrste, ki ga nekatere gojenke dajejo svoji vzgojiteljici Ivanki, pa lahko razberemo iz njihovega naslednjega stavka: „lvanka nam je rekla, če hočemo iti v klub KDZ, da gre z veseljem z nami, ker je ta tematika tudi za njo zelo zanimiva."
Mi bi z veseljem pozdravili Ivanko v klubu KDZ, tudi, če bi prišla sama. Tematika je bila dejansko zanimiva — a Ivanke ni bilo.
Prav tako spričevalo posebne vrste pa dajejo gojenke vzgoji v Slomškovem domu s tem, ko pišejo, da jih je film „Jenseits von Eden" bolj zanimal kot diskusija o problemih slovenske mladine.
Je že lepo, da polaga Slomškov dom važnost na televizijske filme.
Še bolj pa bo prav, če bo končno začel polagati važnost na resnično narodnostno vzgojo.
Vaš prijatelj doma in po svetu
noš tednik
Vinko Kušej
Inserati
STRAN
ČETRTEK,
24. oktobra 1985
varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varcevanie varčevanje var^yjmje varčevanje
valH8rijS6*H|i va^BBijH#W/anje
v a e*Tn j	v aT1HBP jfl^BBJv a n j e
varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčev^ftig varčevanje
EIEBMEHEEE
varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje varčevanje
Varčujmo danes — za lepši jutri!
Inserati
Posebno v dneh varčevanja
do 31. oktobra 1985
Vas pričakujejo domače
POSOJILNICE
Radio/televizija
STRAN jq ČETRTEK,
IO 24. oktobra 1985
Radio/televizija
1. SPORED
Petek, 25. oktobra:
9.00 Poročila — 9.05 Tom & Jer-ry — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Adela še ni večerjala — 12.10 Tuzemski report — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Aliče v čudežni deželi — 17.30 Otroci iz votline — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Avstrija II — 21.45 Modna revija — 21.50 Moda — 22.35 Umetnine — 0.10 Poročila
Sobota, 26. oktobra:
9.00 Sto mojstrovin — 9.10 Jezus tolaži ljudi — 9.25 Konfrontacije in srečanja — 12.30 Avstrija II — 14.00 Morski ropar — 15.20 Samopostrežba — 15.30 Elektronska babica —	16.15
Pravljično iz Koroške — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me
hoče? — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads —- 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristijan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Stavim, da ... — 22.00 Domovina in prirojena pamet — 23.00 Ostani v stvari — 23.45 Poročila
Nedelja, 27. oktobra:
11.00	Tiskovna ura — 12.00 Dnevno biti kristjan — 14.30 Mozart — 16.05 Slike v ogledalu — 16.20 Tobi in Tobijas — 16.50 Risanka — 17.05 Zoološki vrtovi sveta — 17.30 Čeladnik — 17.35 Klub seniorjev — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristijan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Kam in nazaj — 22.20 Tessinska promenada — 23.05 Nočni studio — 0.10 Poročila
Ponedeljek, 28. oktobra:
9.00	Poročila — 9.05 Tom & Jer-ry — 9.30 Bocuse a la Carte —
10.00	Šolska TV — 10.30 1. april
2000 — 12.00 Iz parlamenta —	!
13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Muminsovi — 17.30 Kivi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Policijski revir Hill Street — 22.00 Tedaj — 22.05 Gala koncert
Torek, 29. oktobra:
9.00	Poročila — 9.05 Tom in Jer-ry — 9.30 Ouesta e Napoli — |
10.00	Šolska TV — 10.30 Morski ropar — 11.50 Očetje klamavka
—	12.05 Šport v ponedeljek —
13.00	Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Quixote — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v siki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Hongkong — rumena mafija — 21.15 Dallas — 22.00 Apropos film — 22.45 Poročila
Sreda, 30. oktobra:
9.00	Poročila — 9.05 Risanka —
2. SPORED
Petek, 25. oktobra:
16.15 Polet orla — 17.15 Srečanje med živaljo in človekom — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Družina Merian — 19.15 Tedaj
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 XY-nerešeno — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šport — 22.15 Dan za bojevanje
—	0.30 XY - nerešeno — 0.35 Poročila
Sobota, 26. oktobra:
14.00	Tedaj — 14.05 Dvakrat sedem — 14.30 1. aprila 2000 —
16.00	Iz parlamenta — 17.00 Ob Evropskem letu glasbe in mladine — 18.30 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki —
19.45	1945 pred tem / po tem — 20.15 Brat drevo - mati zemlja —
21.45	Šport — 22.20 Local Hero — 0.05 Poročila
Nedelja, 27. oktobra:
9.00	Matineja — 9.30 A beguest to the nation — 11.20 Tedaj —
15.00	Športni popoldan — 17.00 Kviz „AS“ — 17.45 Velikih deset
—	18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Operetna hit-parada — 22.05 Chicago 1930
—	22.55 Šport — 23.15 Solid gold — 0.00 Poročila
Ponedeljek, 28. oktobra:
16.45 Za Evropo v vesoljstvo —
18.00	Človek in žival — 18.30 Družina Merian — 19.15 Tedaj
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Klinika v Schwarzwaldu — 21.00 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki
—	21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 Kdor seje nasilje
—	0.00 Poročila
Torek, 29. oktobra:
17.00	Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Bill Cosby —
18.30	Družina Merian — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Made in Austria — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 — nato poročila
Sreda, 30. oktobra:
16.45 Biti kristjan vsak dan —
17.30	Dežela in ljudje — 18.00 Toti — 18.30 Družina Merian —
19.15	Tedaj — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Cirkus od jutri — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Imenovali so ga Koba — 22.30 Edipo re - postelja nasilja — 0.05 Poročila
Četrtek, 31. oktobra:
16.55 Tedaj — 17.00 Šport —
17.30	Kompjuterski tečaj —
18.00	Bocuse a la Carte — 18.30 Reformirana božja služba —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Club 2 — nato poročila
9.30	Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Mozart — 12.05 Hongkong — rumena mafija — 13.00 Poročila — 16.30 Lutkovna predstava — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Aliče v čudežni deželi —
17.30	Nogomet ABC — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Priča obtožbe — 22.05 Kmet in milijonar — 23.40 Šah — 0.10 Poročila
Četrtek, 31. oktobra:
9.00 Poročila — 9.05 Risanka — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Priča obtožbe — 12.20 Klub seniorjev — 13.15 Poročla — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Quixote — 17.30 Perrine —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tako pojemo —
21.55	Štirideset vozov proti zahodu — 0.15 Poročila
1. SPORED
Nedelja, 27. oktobra:
8.05 Poročila — 8.10 Živ žav —
9.10	Obiskovalci — 9.40 Življenje brez konca — 11.05 XVI. festival narodne glasbe — 11.35 625
—	12.00 Kmetijska oddaja —
13.00	Poročila — 14.00 Prisluhnimo tišini — 14.50 Pesem ptic trnovk — 15.40 Mozaik kratkega j filma — 16.45 Poročila — 16.50 „Nima Splita do Splita" — 17.35 Springfieldovka — 19.30 TVD —
20.00	Varljivo poletje -— 20.50 Športni pregled — 21.35 Beseda da besedo — 22.05 Kronika Borštnikovega srečanja — 22.50 Poročila
Ponedeljek, 28. oktobra:
8.50	TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	12.40 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 O-o-o-okroglo —
17.50	Pesmi in zgodbe za vas —
18.10	Kostja — 18.25 Podravski obzornik — 18.45 Mladi upi —
19.30 TVD I — 20.10 Vedno na poti — 21.05 Aktualno — 21.45 Glasbeni večer — 22.40 TVD II
Torek, 29. oktobra:
9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli
—	12.30 Poročila — 16.40 Šolska TV — 17.40 Poročila —
17.45	Poletni festival’85 — 18.05 Miti in legedne — 18.25 Obalno-kraški obzornik — 18.40 Po dolini Soče — 19.30 TVD I — 20.05 Korespondenca z družino — 22.10 TVD II — 22.25 Kronika Borštnikovega srečanja
Sreda, 30. oktobra:
8.50 Test — 9.05 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila
—	17.25 Poročila — 17.30 Prgišče priljubljenih pravljic — 17.50 Norčije v gledališču — 18.25 Notranjski obzornik — 18.40 Ščepec širnega sveta — 19.30 TVD I
—	20.05 Življenje na pločniku — 20.55 Film tedna: Pot — 22.45 TVD II
Četrtek, 31. oktobra:
8.45	Test — 9.05 TV v šoli —
10.35 TV v šoli — 12.00 Poročila
—	16.35 Šolska TV —.17.35 Poročila — 17.40 Mati — 18.00 Sonata z Jakopičem — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.30 TVD I
—	20.10 Tednik — 21.20 Tujci in bratje — 22.15 TVD II
Petek, 1. novembra:
10.00	Poročila — 10.05 Ljudske žalostinke — 10.25 Rozi v velikem mestu — 11.55 Poročila —
15.00	Poročila — 15.05 Hči — 16.10 Nepomembno in pomembno — 16.30 Sokoli — 16.55 Okteti pojo — 17.35 Izlet v mladost — 19.30 TVD — 20.05 Simonova vojna — 21.20 Ne prezrite — 21.35 Pesem ptic trnovk — 22.25 Balada o Narajami — 00.30 Poročila
Sobota, 2. novembra:
8.00 Poročila — 8.05 Prgišče priljubljenih pravljic — 8.25 Nepomembno in pomembno — 8.40 Mati — 9.00 Miti in legende
—	9.15 O-o-o-okroglo — 9.30 Pesmi in zgodbe — 9.50 Po dolini Soče — 10.20 Norčije v gledališču — 10.50 Računalništvo II
—	11.15 Desetletje uničevanja
—	12.10 Poročila — 14.10 Cap-Ijač — 15.25 Rokomet — 16.45 Risanka — 16.55 Poročila — 17.00 Košarka — 18.35 Zgodbe iz življenja rastlin — 19.30 TVD
—	20.00 Pop satirikon — 20.55 Zrcalo tedna — 21.20 Zdravnica Francoise Gailland — 23.00 Poročila
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narod ni svet koroških Slovencev".
Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
• Železna Kapla
ponovitev igre „DVA BREGOVA"
Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Čas: v nedeljo 27. oktobra, ob 19. uri
Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli
RAZSTAVA
ERNSTA ARBEITSTEINA v prostorih Raike Maria Saal — Gospa Sveta (še do 31. oktobra 1985)
Razstava je odprta med uradnim časom Dela: nova olja
RADlflELOVEC
Wek, 29.10.
broška oddaja.
Sreda, 30. 10.
^štnikovo srečanje — Mari-21 00—22.00 Svet knjige.
četrtek, 31.10.
^ž-Podjuna-Zila.
. .	^tek, 1.11.
Ne jezi se, atej! — Mladi in da' sveti (P. Zunder). Praznična našnji dan.	°adaja.
Petek, 25.10.
Domača in Ledinska imena (dr. A. Feinig na obisku v Gorjah na Žili
Sobota, 26.10.
Ob državnem prazniku.
Nedelja, 27.10.
Voščila
Ponedeljek, 28.10.
um.«.—
države
V filmu Umori v imenu države
londonskih proslilutk, ki Jih
a-r.—r
.SSSSVSS-.
Zdravniki plemena Beno
.-.dišijo, ki vključijo »k, želiš-
volj, .ion, .udi z, d.ug. .I,i.
d&čržsžk
nili in prilagodili. P
2. SPORED
Nedelja, 27. oktobra:
14.30	Glasbeno popoldne —
16.00	Boks — 17.00 Rokomet — 17.25 Iz črnogorske kulturne zakladnice — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Mesta
—	20.45 Včeraj, danes, jutri —
21.05	Rdečerok Goupi
Ponedeljek, 28. oktobra:
17.30	Beograjski TV program —
19.00	Indirekt — 19.30 TVD —
20.00	Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija —
22.05	Hit meseca — 22.50 Kronika mednarodnega sejma knjige
Torek, 29. oktobra:
17.25 TVD — 17.45 Kaj otroci vejo o rojstnem kraju — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Sprašujem te — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanja lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Čas podvigov
—	21.50 Brezkončnost sveta — 22.20 Šahovski komentar — 22.40 Kronika mednarodnega sejma knjige
Sreda, 30. oktobra:
17.25 TVD — 17.45 Flipper — 18.15 Akumulacije v BIH — 18.45 Slovaška narodna glasba
—	19.30 TVD — 20.00 Koncert
mladinske filharmonije — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Mi-rogoj — 21.50 Jazz v studiu — 22.35 Povodi in sledi
Četrtek, 31. oktobra:
17.25 TVD — 17.45 Lutkomendi-ja — 18.15 Gerhard Hertzberg-Nobelov nagrajenec z kemijo — 18.45 Jazz v Beogradu — 19.30 TVD — 20.00 Tass lahko objavi — 21.00 Poročila — 21.05 Šahovski komentar — 21.25 Češnjev vrt — 22.55 Kronika mednarodnega sejma knjige
Petek, 1. november:
17.25 TVD — 17.45 Zgodbe iz nepričave — 18.15 Posvetovalnica za starše — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Pregled čez moderni balet — 21.00 Človeški faktor — 21.50 Nočni kino: Močnejše od žalosti in bolečine
Sobota, 2. novembra:
13.40 Burkeži — 15.30 Bienale Jugoslovanskega lutkarstva-Bugojno’85 — 16.30 Naj verjamemo Lopotuhinu — 18.05 Rdeči konj — 19.00 Narodna glasba in ljudski običaji — 19.30 TVD — 20.00 V družbi s Sergiom En-drigom — 20.30 Stoletnica HNK Zagreb — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.45 Šahovski komentar — 22.05 Sigmund Freud —- 23.00 Poezija
*
Prireditve
PRIREDITVE
Dober večer, sosed -Guten Abend, Nachbar!
Vabimo na kulturno prireditev ob avstrijskem državnem prazniku
•	Radiše
Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah
Čas: v petek, 25. oktobra, ob 20. uri
Kraj: Kulturni dom na Radišah Sodelujejo: MePZ iz Grebinja, Delavski pevski zbor „Freund-schaft" ob Krki, Pevske skupine SPD „Radiše“, Prof. Walter Nowotny — pisatelj, Jožica Čertov — pisateljica, Ansambel „Drava" iz Borovelj
e Železna Kapla
Prireditelj: SPD „Zarja“
Čas: v petek, 25. okt., ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Železni Kapli
Sodelujejo: MePZ „Podjuna“, MSnnerchor Grafenstein, SPD „Zarja“’
Slavnostni govor: univ. prof. dr. Gunther Hčdel, Reinhard Liebe — kantavtor, dr. Hans Heid — Tiroler Heimatdichter, H. C. Bunker — pisatelj, John und Martin — kantavtorja
•	Št. Janž
Prireditelj: SPD „Št. Janž“
Čas: v petek, 25. okt., ob 20. uri
Kraj: kinodvorana na Bistrici Sodelujejo: Singkreis Rosental. AGV „Harmonie“, MoPZ SPD „Bilka“, mladinski ansambel „Skriti zaklad" iz Št. Janža, tamburaška skupina SPD „Št. Janž“
•	Borovlje
Prireditelj: SPD „Borovlje“
Čas: v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri
Kraj: Mestna hiša v Borovljah Sodelujejo: Godba na pihala iz Borovelj, Lehrerchor Villach, folklorna skupina iz Sel, MoPZ SPD „Borovlje"
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA vabi na sledeče tečaje in traininge:
1. Judo: strokovno vodstvo Ivo
VVilfan vsak četrtek v Mladinskem domu SŠD od 17. do 18.30 ure mladinci (mešano) do 14 let; od 18.30 do 20 ure odrasli (mešano).
2.	Namizni tenis: strokovno vodstvo Mirko Oraže, vsak četrtek od 17. do 18.30 ure v Modestovem domu ali v Mladinskem domu (po dogovoru).
3.	Plavanje in akrobatski skoki: strokovno vodstvo prof. Milan Kupper. Termini in kraj bodo objavljeni.
• Dobrla vas
Slovensko prosvetno društvo „Srce“ vabi vse svoje člane in sodelavce na dvodnevni
DRUŠTVENI IZLET NA GRADI-ŠČANSKO
Čas: od sobote, 26. oktobra 1985 (državni praznik). Odhod ob 7. uri zjutraj (Sienčnik), do nedelje, 27. oktobra 1985 Vodi: dr. Ivo Muller, predsednik Hrvaškega kulturnega društva na sporedu: ogled mesta Ei-senstadt/Železno, Neusiedler-see-Rust-Morbisch, skupna večerja z gradiščanskimi Hrvati
—	ogled vinske kleti, sv. maša v hrvaškem jeziku, koncert. Cena: šil. 250,— za vožnjo, šil. 150,— za prenočišče z zajtrkom, šil. 400,— skupno
e Dom v Tinjah
v ponedeljek, 28.10., ob 19.30 uri
TELESNO-DUŠEVNO ZDRAVJE
-	NALOGA DRUŽINE?
Predava: univ. prof. prim. dr. Franc WURST________________
v nedeljo, 3. 11., od 9. do 17. ure
DAN MLADIH DRUŽIN: „ŽIVETI IN DOŽIVLJATI SREČO DRUŽINSKE SKUPNOSTI"
Vabljeni so mladi zakonci, ki želijo, da njihovo življenje nikdar ne bi postalo ravnodušno in površno, temveč sproščeno in osrečujoče.
Tokrat lahko pridejo starši z otroki, ki so vsaj že dopolnili tretje leto. Za otroški program bo na razpolago otroška vrtnarica.
Voditelj: žpk. p. Ivan ANTOLIČ
iz Sveč____________________
v nedeljo, 3. 11. od 9. do 17. ure
KUHARSKI TEČAJ, nem.
Vodi: Marija STEINBRUGGER, Beljak
DRAGI DRUŠTVENIKI
Obveščamo vas, da je zadnji rok za prireditve vsak teden v TOREK, do 9. ure.
Iz tehničnih razlogov ne moremo objavljati terminov, ki jih bomo prejeli pozneje.
Prosimo za razumevanje! — Uredništvo
Eitweg : SŠZ I/ Cartrans 2,5 : 3,5
Po hudem porazu druge ekipe pred dvemi tedni v Althofnu so se igralci prvega moštva spet rahabilitirali. „Levi iz Alt-hofna" so premagali v soboto Eitweg ter tako uspešno nadaljevali pot v prvi razred. Moštvo domačinov je eno najboljših v drugem razredu vzhod. Šibka zmaga SŠZ je temu dober dokaz. Vendar, dobljeno je dobljeno. Franci Rulitz je na tretji deski kar po desetih potezah matiral nasprotnika in s tem žel prvo polno točko za našo ekipo! Zadnjo in odločilno pa je dal na prvi deski Lojze Gal-lob. Po dveh zmaganih tekmah smo si pridobili 11,5 točk, kar pomeni uvrstitev med prva tri moštva na lestvici drugega razreda vzho.
Igrali so: Lojze Gallob 1; Gorazd Živkovič 0,5; Franci Rulitz 1; Ivko Ferm 0,5; Ivan Lukan
0,5; Robert Hedenik 0.
Kaspert je klonil boljšemu
Enega najboljših igralcev Koroške, Guida Kaspreta (2307 Elo) je premagal trener Slovenske športne zveze Jurij Deisinger (2234 Elo) v okviru prvenstva tekme zgornje lige Pošte proti ASK Celovec (6:2). Juriju iskreno čestitamo k tej res presenetljivo dobljeni točki. „Vsi za trenerja, trener za vse!"	-žigo-
Grabštanj II — Slovenska športna zveza III 3:3
Bil je to že tretji remi šahr-stov iz Bilčovsa, ki igrajo v tretjem razredu vzhod. Skupno s tem rezultatom so si zbrali 10 točk ter se tako nahajajo v sredini lestvice. Po pravilih ima tuje moštvo to prednost, da igra šahist na prvi deski z belimi figurami, šahist na drugi deski z črnimi, tretja deska belo in tako naprej. Igralci Grabštanja pa se pri zadnji tekmi proti Slovenski športni zvezi niso držali tega pravila. Domačin na prvi deski se je razveselil prednosti bele barve. To se pravi, da je imel dempo več. Ker pa vodja šahovskega društva Slovenske športne zveze Ivan Lukan ni mogel priti na tekmo drugega moštva (igral je namreč istočasno za prvo moštvo), in ker novinci Biičovšča-ni niso bili vešči tega pravila (reklamirati bi mogli v teku prvih potez) je rezultat 3:3 veljaven.
Igrali so: 1. deska OGRIS-MARTIČ 1, 2. deska GASSER Hanzi 1, 3. deska HEDENIK 0,5, 4. deska dr. VVEBER 0, 5. deska SEHER 0, 6. deska KERNJAK Franc 0,5.
SŠZ ll/Posojilnica Celovec — FKG Glanegg 5:1
Režiser Bilčovščanov Gusti Zablatnik

Zablatnik ni igral — le neodločeno
Blatograd — Bilčovs 1:1 (1:1)
Bilčovs: Petschar 5, Hobel 4, Schellander 4, W. Kuess 4, Sch6ffmann 3, Spendier 3, Krainer 3 (65. Hafner 3), Maierhofer 3, Sto-jilkovsky 4;
Blatograd, 150 gledalcev Sodnik: Sereinig (dober)
Strelci: Rassi (10.) in Schellander (20.)
Tekmo v Blatogradu bi morali Bilčovščani po poteku igre sodeč na vsak način dobiti. Bilčovs je bil zrelejše moštvo, vrhu tega je vratar Petschar tokrat odlično branil.
Nedelja, 27. 10. 1985, ob 14.30 uri
Bilčovs I — Liebenfels I
Vratarja bila najboljša
Dobrla vas — Wutte Ruda 1:1 (0:0)
Dobrla vas: Novak 5, A. Sadjak 5, Pernek 4, Golautschnig 3, G. Roscher 5, W. Kolle-ritsch 4, M. Sadjak 4, Prosen 3, E. Roscher 5, Sirnik 5 (78. Hobel 0), Mišic 3 (65. Petek 3)
Dobrla vas, 250 gledalcev Sodnik: Glanz (dober)
Strelci: Petek (69.) oz. Rutter (85.)
Conny Kolleritsch zaradi težje poškodbe tokrat ni igral, iz Dobrle vasi pa je bilo celo slišati, da bo verjetno moral celo končati karijero. K tekmi sami: najboljši del moštev je bila obramba, predvsem pa sta se izkazala vratarja Novak in Slu- | goutz. Dobrla vas je bila zmagi bližje.
Šport
Naprej slabi časi za šmihelske nogometaše:
Poraz v Borovljah - s Krausleriem
•	Kljub spremembam poraz v Borovljah
•	Vratar Mochar v polčasu iz igre
•	V nedeljo zopet igra Walter Krausler —je on rešitev?
Trener Rudi Mack si je delo v Šmihelu gotovo lažje predstavljal. Čeprav se zelo trudi je uspeh doslej izostal.
Borovlje — ASKČ Šmihel 2:0 (2:0) Šmihel: Mochar 2 (46. Verhnjak 4), Andrej 3, Šuler 4, Močnik 2, Lo-pinsky 4, W. Berchtold 3, Blažej 4 (81. VVriesnig 0), Krausler 4, Hutter 3, Buchvvald 3;
Borovlje: 200 gledalcev Sodnik: Rupitsch (dober)
Strelci: Raunig (11.) in Brandner (16.)
Čeprav so Šmihelčani skušali s sankcijami in intenzivnim treningom prekiniti negativno serijo, so šmihelski nogometaši podlegli tudi Borovljam. Po mnenju gledalcev in igralcev samih, je bila to najboljša igra Šmihelčanov v tej
sezoni. Kot znano, za lepoto ni točk, torej bi lahko rekli, da Šmihelčani umirajo v lepoti.
Sicer v Borovljah Šmihelčani gotovo niso pričakovali zmage, vsaj s točko pa so gotovo računa-
li.	Z optimizmom so šli Šmihelčani potem tudi v tekmo in kar dobro začeli. Toda tokrat je vratar Mochar že ob začetku igral zelo' nesigurno in v prvih petnajst minutah pfožrl kar dvoje „jajc“. Domačini so po hitrem vodstvu ojačili obrambo in tako z lahkoto vseh 90 minut branili prednost. Šmihel je imel sicer še nekaj lepih priložnosti, toda to je bilo enostavno premalo, da bi odnesli domov vsaj še eno točko.
Boginja Fortuna ni bila naklonjena Selanom
Selani zelo nesrečno podlegli Treibachu:
Skoda. V tej tekmi so si Selani gotovo zaslužili vsaj točko — toda po neumnih in nepotrebnih napakah vratarja Užnika sta zopet dve točki odplavali iz Sel. Selani so po ponovnem porazu še vedno zadnji, toda že v nedeljo po tekmi v Šmihelu se bi to lahko spreme-ni|o. Selani so optimistični: „To tekmo bomo dobili, čeprav nam doslej v prvenstvu še ni uspelo dati Šmihelčanom niti zadetka.11
Siegfried Užnik šteje med najbolj Perspektivne igralce v Selah.
Na njega bodo morali Šmihelčani posebno paziti. 18-letni Pavel Čer-tov, ki je izredno hiter. Sliki: Fera
DSG Obir Sele — SK Treibach 2:3 (2:2)
DSG Sele: Užnik I 2, Jakopič 3, Kelih 4, Čertov J. 3, A. Čertov 3, A. Čertov 3, Užnik II 3, Olip 5, Oraže 3, P. Čertov 3, Hobel 4, Travnik 4 Sele, 200 gledalcev Sodnik: Obvvurzer (dober)
Strelci: Jakopič (20.) in Travnik (24.) oz. K. Par (6. in 65.) in A. Par (13.)
Že v 13. minuti sta brata Par povedla po hudih napakah sel-ske obrambe na 0:2. Kdor je mislil, da bodo Selani takoj obupali, se je krepko motil. Šele zdaj so začeli selski fantje prav igrati in po dveh lepih kombinacijah in pravtoliko golih je stalo 2:2. Naposled so Selani pokazali, da so dejansko dobri nogometaši. Vrstile so se dobre možnosti, Treibach se je branil z zadnjimi močmi. V drugem polčasu ista slika: Selani so napadali, Treibach pa je le v redkih protinapadih prišel do selskih vrat. Toda, kot je nesreča hotela, je gostom uspelo dati tretji in odločilni gol, in to s precejšnjo pomočjo domačega
vratarja, ki je imel dejansko slab dan. Škoda, te točki bi dejansko zelo potrebovali.
Podliga:
1.	ATSV VVolfsb. 11 7 1 3 29:14 15
2.	SK Treibach . 11 63224:12 15
3.	ATUS Borovlje 11 6 2 3 20: 7 14
4.	SK Št. Andraž 114 6 1 16:11 14
5.	Št. Leonhard 11 36223:17 12
6.	VVeitensfeld 11 4 4 3 15:10 12
7.	Wutte Ruda 11 443 15:20 12
8.	KAC	11 2 72 10:9 11
9.	ASV	11	2 72	11:11 11
10.	Dobrla vas	11	434	12:15 11
11.	Velikovec	11	2 54	9:17 9
12.	Vrba	11	1 5 5	12:27 7
13.	ASKO Šmihel	11	1 4 6	10:19 6
14.	DSG Sele	112 18	11:28 5
Selanom lani v dveh tekmah proti Šmihelčanom ni uspelo dati gola (0 : 3, 0 : 2). Vprašljivo je, če bo Selanom tokrat uspelo premagati šmihelskega vratarja?
V nedeljo, 27. 10. 1985 ob 15. uri derbi
ASKO Šmihel — DSG Obir Sele I
v Šmihelu.
Šport
2. minuta:
Pichorner zapravi odlično možnost v kazenskem prostoru
L	25. minuta:		80. minuta:	i		85. minuta:	■
	Jovičevičev strel		Gregorič iz treh me-		Rezervni igralec
	gre samo za las		trov ne zadene žo-		Ambrusch premaga
	mimo gola		ge in gola		vratarja Rauscherja
1500 gledalcev
prišlo na tekmo
Kljub porazu so vsi navdušeni:
SAK
štele
med
Kapetan Franc Sadjak (desno) je igral proti Trgu zelo zanesljivo. Kot tudi on, so vsi za tekmo proti Irschnu zelo optimistični. Foto: Ferra
SAK 23 - Trg 23 3:0 (2:0)
SAK: VVakounig, Urban, F. VVieser, S. Kumer, Perč, Jovičevič, Thaler (80. Kert), J. Gregorič (75. Maurel), Sadjak, Rutar, Štern; Strelci: J. Gregorič (10.), S. Kumer (20. enajstm.) in Štern (60.)
Proti prvemu iz Trga, je mlado moštvo SAK zasluženo zmagalo. Benjamin Wakounig je v zadnji minuti branil enajstme-trovko._____________________________
1500 gledalcev je prišlo pretekli teden na tekmo SAK — Trg. To število gledalcev je bil nov rekord na tekmah SAK, hkrati pa tudi nov rekord na igrišču ASV. SAK je igral zelo podjetno in je bil večji del tekme celo boljše moštvo. Kljub temu pa so gostje iz Trga, pri katerih Branko Oblak zaradi poškodbe ni mogel igrati, z zadetkom v 85. minuti zapustili igrišče kot zmagovalci.
SAK — Trg (Feldkirchen) 0:1 (0:0)
SAK: Rauscher 4, Sadjak 5, Štern 4, Lampichler 5, Kreutz 5, Velik 5, Jagodič 4, Ratajec 2 (46. Gregorič 3), Jovičevič 4, Pichorner 2, Ramšak 3: Igrišče ASV, 1500 gledalcev Sodnik: Clermont (dober)
Strelec: Ambrusch (85.)
Že v 2. minuti je Mario Pichorner zapravil verjetno največjo možnost v tej tekmi. V kazenskem prostoru je prišel do žoge in jo poslal le mimo gola. Naposled je bil SAK znatno bolj iniciativen in je imel jasno terensko premoč.
Predvsem Mladen Jovičevič je v teh fazah tekme pokazal svoje znanje. V 25. minuti pa je na žalost njegov strel šel le za las mimo gola. Do polčasa in ob začetku drugega polčasa je bila tekma izravnana, nobeno moštvo ni imelo znatnih prednosti. Namesto Ratajca, ki je tokrat popolnoma odpovedal, je prišel v igro Gregorič, ki naj bi v 80. minuti imel zmago SAK pred nogami. Dva metra pred golom je dobil žogo, toda je v hektiki tekme ni mogel zadeti. Kot je pogosto v nogometu, se je to takoj maščevalo. Pet minut pred koncem obramba SAK ni bila najbolj pozorna, Štern ni mogel odbiti žoge in Ambrusch je iz petih metrov zagotovil zmago. Vsi po-
V nedeljo, 27. 10. 1985 ob 15. uri Irschen I — SAK I v Irschnu!
Odhod za igralce in navijače
ob 8.30 uri iz Dobrle vasi ob 9. uri iz Celovca
skusi SAK v zadnjih petih minutah le še izenačiti, so bili zamanj. Trg je srečno odnesel obe točki, za SAK pa je bil to letos drugi poraz. Čeprav je SAK to važno tekmo zgubil, mu je ostalo gotovno eno: SAK je namreč dokazal, da igra dober nogomet in da šteje brez pretiravanja med najboljša moštva na Koroškem.
Koroška liga:
1.	Trg (Feldk.) 108 1 1 37:12 17
2.	Obervellach 1072 1 18:9 16
3.	Matrei	10 7 1 221:12 15
4.	SAK	10 5 32 16: 9 13
5.	Breže (Friesch)10 4 3 3 11: 8 11
6.	SVG Pliberk 1033 4 19:15 9
7.	Mostič (Bruckl)10334 7:16
8.	Šmohor
9.	Magdalen
10.	Rapid Lienz
11.	WAC/Hypo
12.	Irschen
13.	SCA Št. Vid
14.	PSV/ASK
10253 9:19 10 32 5 19:21 10325 11:16 10235 12:17 10235 13:20 10235 9:17 100 4 6 3:14