Prispevki iz obcinske hiše / 4 . OBCINA PIVKA RAZVOJNO NAJPRODORNEJŠA OBCINA ZAHODNE SLOVENJE . OBCINSKI SVET SE JE SESTAL NA SVOJI 3. REDNI SEJI . O AVTOCESTI . UREJANJE POLJSKIH POTI PO OBILNEM DEŽEVJU . UREJANJE VODOTOKOV V OBCINI PIVKA . UREDIMO SVOJO OKOLICO TAKO, KOT VELEVAJO PRAVILA . OBVESTILO O DELNI ZAPORI CESTE PRI SELCAH . ŽUPAN TUDI KOT PREDSEDNIK ZDRUŽENJA OBCIN SLOVENIJE AKTIVNO V POGAJANJIH Z DRŽAVNIM VODSTVOM . TUDI MLADI V PIVKI S SVOJIM DRUŠTVOM . VOŠCILI Iz poslanskih klopi / 9 . KDO SI ZASLUŽI VEC . POMLAD SE PONOVNO PREBUJA Gospodarstvo / 10 . USPEŠNO POSLOVANJE JE DOSEŽEK, AMPAK TUDI NOV OBVEZUJOC CILJ . PODJETNIŠKI KOTICEK . PODPORNE STORITVE NA POTI PODJETNIŠTVA . AKTUALNI RAZPISI . PREDSTAVITEV OBRTI - PAPIRNICA SPONKCA PIVKA . PIVŠKE OŠTARIJE – GOSTILNA ŠPELCA . AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV . LOCENO ZBIRANJE ODPADNEGA JEDILNEGA OLJA . O KOZMETICNIH IZDELKIH . POROCILO O SKLADNOSTI PITNE VODE . NACINI OBVEŠCANJA UPORABNIKOV VODOVODNEGA SISTEMA POSTOJNA-PIVKA IN SUHORJE V LETU 2019 . NASVETI ZA VARNO VOŽNJO TRAKTORJEV V PROMETU . NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PRI NABAVI TOPLOTNIH CRPALK . VASCOM TV Turizem in narava / 27 . PARK VOJAŠKE ZGODOVINE . KRAJINSKI PARK PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER . TRADICIONALNA CISTILNA AKCIJA . ODKRITJE NOVE JAME NA NAŠEM OBMOCJU . STOLETNE VODE . POTRJENI VSI PROJEKTI 3. POZIVA IN PROJEKT SODELOVANJA Izobraževanje / 36 . UTRINKI Z VRTCA . OSNOVNA ŠOLA PIVKA . OSNOVNA ŠOLA KOŠANA . MEDOBCINSKI OTROŠKI PARLAMENT . OTROKOM PODARILI POSEBNO LEPE IGRACE . RAZSTAVA UCENCEV IZ ŠOLE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM . TOCKA MOCI VGC KRPANOV DOM PIVKA . JEZIKOVNI KOTICEK Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo / 44 . TECAJ ZA DRUŽINSKE OSKRBOVALCE JE V POLNEM TEKU . PRIZNANJE IN POKLON ZA STOKRAT DAROVANO KRI . OB SVETOVNEM DNEVU CIVILNE ZAŠCITE . POMLAD TUDI PRI SOPOTNIKIH Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … / 45 . OSREDNJA OBCINSKA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU . PODARJANJE KNJIG OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU . KAVARNIŠKA URICA . MLADA GLASBENICA IZ PIVKE POD OKRILJEM GLASBENE ZALOŽBE MENART RECORDS SLOVENIJA . MODRIJANI NAVDUŠILI V PIVKI . 45 LET OKTETA BORI . VABILO: PRIJATELJI OSTANIMO PRIJATELJI . VALENTINOVO PRED KRPANOVIM DOMOM . PRAZNOVANJE DNEVA ŽENSK V PIVŠKI KAVARNI . SPOZNAVNI VECER NOVIH JURŠCANOV . SLAVINSKI MISAL SPET DOMA, CEPRAV ZA KRAJŠI CAS . OBISK OBCINE ŠT. JAKOB V ROŽU . POMLADNA CAJANKA - »PESMI NAŠIH PESNIC IN PAPIRNATE ROŽE« . VABILO NA FOTOGRAFSKO RAZSTAVO . SPOMLADANSKE RAZSTAVE V HIŠI KULTURE . KAJ SE DOGAJA V ZAGORJU . JESENSKO ZIMSKI UTRINKI IZ DRUŠTVA INVALIDOV PIVKA . OBCNI ZBOR OBCINSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH CASTNIKOV PIVKA . JOŽEFOVO IN VELIKA NOC NA SUHORJU . SLOVENSKI ŽELEZNICARJI NA POSTAJI ŠT. PETER NA KRASU . VELIKONOCNI VOŠCILI . VABILO – MATERINSKI DAN . VABILO NA 19. SRECANJE ŠEMPETROV . POVABILO NA OBISK PRIJATELJSKE OBCINE DURACH . VABILO – CAJANKA . VABILO – POHOD Pust napoveduje pomlad / 56 Športni koticek / 60 . POKLON ŠPORTNIKOM ZA LANSKOLETNE ŠPORTNE USPEHE . PIVŠKI KEGLJACI NA SPREJEMU PRI ŽUPANU . KADETI TRETJI V DRŽAVI . TINA JAKOVINA PRI NEMŠKEM PRVOLIGAŠU . PESTER FEBRUAR ZA ŠPORTNO DRUŠTVO KOŠANA . ZACEL SE JE SPOMLADANSKI DEL NOGOMETNIH TEKMOVANJ . PRVI ATLETSKI MITING NOTRANJSKO-KRAŠKE LIGE . ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V DVORANI ZA VETERANE . ALPINIST RADO FABJAN . TOKRATNI ZMAGOVALEC PIVCAN LIKAR . DOPISNA STRELSKA LIGA Oglaševalci / 66 Kino koticek / 68 Napovednik dogodkov / 70 PIVŠKI LIST – GLASILO OBCINE PIVKA Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. · Naklada: 2500 izvodov · ISSN št. 2536-4367 · Uredniški odbor: Danijel Kovacic Grmek, Evgen Primožic, Irena Margon, Nataša Bišcak, Silvo Celhar · Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat · Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka · Elektronski naslov: pivski.list@ pivka.si · Telefon: 05/72 10 100 · www.pivka.si · Fotografija na naslovnici: Peter Gedei · Jezikovni pregled: Irena Margon · Oblikovanje: Kreaktiva · Tisk Abakos, d. o. o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. OBCINSKI SVET SE JE SESTAL NA SVOJI 3. REDNI SEJI 21. februarja so se obcinski svetniki in svetnice sestali na 3. redni seji. Na dnevnem redu so med drugim obravnavali kadrovske zadeve. Obcinsko glasilo Pivški list je dobilo nov uredniški odbor (Danijel Kovacic Grmek, Silvo Celhar, Nataša Bišcak, Irena Margon in Evgen Primožic). V upravni odbor Lokalnega pospeševalnega centra so bili imenovani Martin Nadoh, Silvo Celhar in Vladimir Tomšic. Upravni odbor ima pet clanov, od tega tri izmed clanov obcinskega sveta, enega izmed zaposlenih pri ustanoviteljici, ki ga predlaga župan, predsednik upravnega odbora pa je župan. V svet javnega Zavoda za turizem Pivka sta bila imenovana Jože Morel in Drago Štunf. Svet zavoda sestavljajo dva predstavnika Obcinskega sveta Obcine Pivka, dva predstavnika zainteresirane javnosti, en clan predstavnikov delavcev zavoda. V svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so bili imenovani Katarina Zafran, Kristan Andrej, Ennio del Piero, Mitja Železnik in Ernest Margon. Obcinski svet se je seznanil še z zacasnim financiranjem Obcine Pivka v prvih treh mesecih tega leta (zaradi lokalnih volitev proracun za leto 2019 v lanskem letu ni bil sprejet). Obcinski svet je po dolgi razpravi potrdil osnutek proracuna Obcine Pivka za leto 2019. Prihodki proracuna za leto 2019, nacrtovani v višini 11.819.000 €, odhodki pa v višini 11.797.000 €. Odhodkovna stran proracuna zajema vse nujne in obvezne odhodke, ki jih je Obcina Pivka dolžna zagotavljati ter sredstva za investicije, ki so v vecini sofinancirane še iz drugih virov (državni proracun, EU sredstva, koncesija,…). Najpomembnejše nacrtovane investicije v letošnjem letu so: nabava novega gasilskega vozila za PGD Pivka, izvedba fasade Krpanovega doma Pivka (investicija je sofinancirana 85% iz sredstev EU), sanacija ceste na Suhorje in obnova mostu cez reko Reko, priprava projektov za zavijalni pas Šmihel, za izgradnjo kolesarskih poti, za ureditev varnih poti v Zagorju. Na podrocju malega gospodarstva bo izvedena komunalna oprema 30.000 m2 zemljišc za izgradnjo poslovnih objektov v industrijski coni Neverke ter ureditev industrijskega tira na Rampi. Nacrtovana je tudi izgradnja proizvodnega podjetniškega inkubatorja v IOC Neverke. Na podrocju turizma je nacrtovanih vec projektov za izgradnjo turisticne infrastrukture ter turisticnih produktov (Wild Life, Carnivora Dinarica, Interaktivno turizem za vse, Melin CV...). Vsi našteti projekti so sofinancirani iz sredstev EU. Na podrocju komunalne infrastrukture je v letošnjem letu najvecja investicija v Selcah in zajema obnovo vodovodnega sistema in kanalizacije v Selcah, skupaj z ureditvijo ulic, ter priprava vse potrebne dokumentacije, da se v prihodnjem letu izvede izgradnja kanalizacije v Radohovi vasi v Pivki. Na razpis Fundacije za šport sta prijavljena dva projekta Ureditev balinišca v Košani in oprema za stadion v Pivki, vezano na rezultate razpisa se bo pristopilo k izvedbi. Nacrtovana je nabava novega kombija za OŠ Pivka. Svetniki so podali kar nekaj predlogov za uvrstitve v proracun. Predloge bo obcinska uprava preucila in bo pripravila predlog proracuna, ki bo obravnavan na naslednji seji, ki bo predvidoma 27.3.2019. Obcinski svet je potrdil Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje EUP PI 02/1 – J del (Lesnina). Obravnavali so tudi Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje EUP VO 03 (za obmocje ureditve površin nadzemnega pridobivalnega prostora v Volcah) in tocko po obravnavi prekinili ter preložili obravnavo v prvem branju na eno prihodnjih sej. V tem casu bo obcinska uprava osnutek OPPN predstavila še vaškim skupnostim Cepno, Volce in Kal. Obcina Pivka NAŠ ŽUPAN PREJEMNIK SLAVNOSTNE PLAKETE ZA DOLGOLETNO ŽUPANOVANJE Združenje obcin Slovenije je ob 20. obletnici delovanja podelilo slavnostne plakete županji in županom z vec kot štirimi zaporednimi mandati. Minister za javno upravo Rudi Medved je plaketo ob tej priložnosti izrocil tudi našemu županu Robertu Smrdelju, ki vlogo župana vestno in zavzeto opravlja že šesti mandat. UREJANJE POLJSKIH POTI PO OBILNEM DEŽEVJU Obilno deževje v zacetku letošnjega februarja je povzrocilo veliko škode tudi na javni infrastrukturi, predvsem na poljskih poteh in gozdnih cestah, ki so v makadamski izvedbi. Že prvi teden po deževju so obcinske strokovne službe opravljale oglede poškodovanih poti in takoj se je pricelo tudi s sanacijo (Klenik, Stara Sušica, pot na Osojnico v Pivki, pešpot pri pokopališcu v Pivki, poljska pot na Osojnico v Petelinjah, Zagorje, Velika Pristava, Petelinje – Slovenska vas, Suhorje, Narin, Nova Sušica, Gornja Košana…). Na poljskih poteh so bila izvedena sanacijska dela v višini 30 tisoc evrov. OBVESTILO O DELNI ZAPORI CESTE PRI SELCAH Direkcija RS za infrastrukturo in Obcina Pivka sta priceli z izgradnjo levega zavijalnega pasu in avtobusnih postajališc v naselju Selce, zato vas obvešcamo, da bo predvidoma do 24.6. 2019 delno zaprta državna cesta G1-6/0338 Postojna - Pivka na križišcu za Selce s prometno odvisnimi gradbišcnimi semaforji, v casu prometnih konic bo promet usmerjan rocno. Vse voznike in druge uporabnike navedenih prometnih povezav prosimo za razumevanje in strpnost zaradi nacrtovanih zapor. Stanujocim na obmocju lokalnega obvoza se vnaprej opravicujemo za morebitne nevšecnosti. Vse udeležence pozivamo, da dosledno upoštevajo prometno signalizacijo in navodila izvajalcev del. ŽUPAN TUDI KOT PREDSEDNIK ZDRUŽENJA OBCIN SLOVENIJE AKTIVNO V POGAJANJIH Z DRŽAVNIM VODSTVOM Naš župan, sicer tudi dolgoletni predsednik Združenja obcin Slovenije, Robert Smrdelj se s svojim znanjem in izkušnjami ter predanim delom, predvsem pa z izjemno dobrim poznavanjem podrocja lokalne samouprave, aktivno zavzema za izzive in kreira možnosti, ki jih narekujejo vodilni organi naše države, vezani na podrocje delovanja obcin. Predsednik Združenja obcin Slovenije se je srecal z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec. Namen sestanka je bila razprava o odprtih zadevah s podrocja kmetijstva in gozdarstva, ki zadevajo obcine in kako stvari urediti na nacin, da bo bolje za vse strani. Prisotni so se strinjali, da je za razrešitev vseh odprtih vprašanj potreben dialog, za katerega si bodo prizadevali tudi v prihodnje. TUDI MLADI V PIVKI S SVOJIM DRUŠTVOM Med drugim se je Robert Smrdelj nedavno z ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom pogovarjal o aktivnostih pri izvajanju zavez iz Dogovora o višini povprecnine za leto 2019, prihodnosti Strategije lokalne samouprave, uvedbi pokrajin in tudi o placah v javnem sektorju. DKH Po vec mesecih skupnega druženja in pogovorov je padla odlocitev, da tudi mladi v Pivki dobijo svojo organizacijo, ki bo namenjena aktivaciji mladih v naši obcini. Glavni cilji društva so, da se mladi v Pivki »zbudijo« in zacnejo aktivneje sodelovati na podrocjih aktivnega državljanstva in medvrstniške pomoci. Dolgorocni cilj društva pa je, da v sodelovanju z obcino Pivka pridobijo naziv Mladim prijazna obcina, s katerim se lahko pohvali le 30 obcin v Sloveniji. K sodelovanju v društvu vabijo vse, ki so pripravljeni s svojimi idejami sodelovati in ustvarjati Foto: ZOS Foto: DKH Prispevki iz obcinske hiše Foto: Tibor Pranjic obcino, ki bo delala za mlade. Danijel Kovacic Grmek USPEŠNO POSLOVANJE JE DOSEŽEK, AMPAK TUDI NOV OBVEZUJOC CILJ Podjetje so ljudje oziroma njegovi zaposleni, ki imajo doprinos k vsakemu uspehu in dobremu delu podjetja. To veckrat rad poudari direktor podjetja Kovod Postojna, David Penko, ki mu je bilo v drugi polovici preteklega leta znova zaupano štiriletno vodenje podjetja. Kateri izzivi, aktivnosti in dosežki so zaznamovali preteklo leto? Leto 2018 je bilo izjemno delovno, ampak vidni rezultati in pridobitve, s katerimi se lahko pohvalimo, so bili vsekakor vredni vsega truda. V drugi polovici leta smo zakljucili nadgradnjo in obnovo vodovodnega omrežja. Ta pomembna infrastrukturna posodobitev že kaže svojo koristnost, saj je kakovost vode, ne glede na vremenske razmere stabilna in kakovostna, na obmocju obeh obcin se je opazno zmanjšalo tudi število intervencij za potrebe poškodb na omrežju. Konec leta smo zakljucili z urejanjem zunanjosti upravne stavbe, ki je bila z vidika varnosti in energetske ucinkovitosti nujna prenove, ter njene okolice. Na Centralni cistilni napravi Postojna smo vzpostavili naravoslovno ucno pot, na tej lokaciji smo priceli tudi s študijo izvedljivosti oziroma poljskim poskusom, s katerim raziskujemo možnost predelave lesne biomase v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomocjo pirolize Pyreg. Aktivno se je sodelovalo pri projektu iskanja novega vodnega vira. Veliko pozornosti smo usmerjali v informiranje in ozavešcanje javnosti. Izvedli smo tri strokovna izobraževanja za strokovni kader, sodelovali na vseslovenskih posvetih ter bili vpeti v številne lokalne projekte in dogodke, obcanom omogocili dneva odprtih vrat na cistilni napravi ter vodarni, otrokom priredili dva nadvse razigrana in poucna Vodkova zabavna dneva. Posodobili in nadgradili smo racunalniško opremo in optimizirali nekatere delovne procese. Naše poslovanje pa je bilo odlikovano z zlato boniteto odlicnosti. S kakšnimi nacrti je podjetje v letošnjem letu? Kar zadeva vecjih financnih vložkov, bo to leto manj zahtevno. Vendarle pa imamo jasno zastavljeno vizijo in nacrte, ki bodo potrditev našega nenehnega nadgrajevanja in predanega dela za potrebe vseh naših uporabnikov. Po dodatno odobrenih delih v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice nadaljujemo s posodobitvijo posameznih odsekov cevovodov, celovite obnove bo deležna notranjost upravne stavbe, izvedena bodo redna vzdrževalna dela na objektih, ki jih imamo v upravljanju in so del celovitega sistema vodooskrbe ter odvajanja in cišcenja odpadnih voda. Prehajamo na zahtevnejši, a kakovostnejši dvomesecni sistem odcitavanja števcev, v zacetku leta kot partnerji zakljucujemo z raziskavami in podlagami za iskanje novega vodnega vira ter nadaljujemo izvedbo prej omenjenega poljskega poskusa. Prav tako bomo še naprej veliko pozornost namenjali svojim uporabnikom, ki so naše vodilo za vsakodnevni trud in glede na dejavnosti, ki jih izvajamo, cutimo odgovornost ponujati le-tem kakovostne informacije, nenehno dosegljivost in tudi redno informiranje ter ozavešcanje. Že konec marca sledi naslednje strokovno izobraževanje za odgovorne osebe naših lokalnih ustanov, v aprilu in maju se s projektom Vodko in zanimivo naravoslovno urico podajamo v razrede, zacetek poletja bomo znova priredili priljubljen Vodkov zabavni dan, z lokalnimi društvi in organizacijami bomo preko celega leta sooblikovali tudi druge dogodke v naši lokalni skupnosti ter s tem širili svojo družbeno odgovornost in zanimanje za našo okolico ter obcane. Zagotovo pa se bo ob pobudah naših uporabnikov, s katerimi smo radi v stikih, in tudi ob našem zagnanem delu porodila še kakšna zamisel in potreba za napredek, izboljšavo ali pa zgolj za popestritev našega komuniciranja z javnostjo. Porocilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17 – v nadaljevanju pravilnikom), ki v 34. clenu doloca, da mora upravljavec vodovodnega sistema najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora. Porocilo zajema dva vodovodna sistema, ki sta v upravljanju podjetja KOVOD Postojna, d. o. o., in zagotavljata oskrbo s pitno vodo na obmocju obcin Postojna in Pivka: 1. Vodovodni sistem Postojna . Pivka z oskrbovalnima obmocjema: Osrednji del in Strane – Hruševje – Šmihel. 2. Vodovodni sistem Suhorje (oskrbovalno obmocje Suhorje – vodni vir iz vodovodnega sistema Ilirska Bistrica). Vsa zajeta voda za oskrbo s pitno vodo je površinskega tipa ali z vplivom površja. Tabela 1: Število uporabnikov in distribucija pitne vode (m3) za leto 2018 po oskrbovalnih obmocjih Ime oskrbovalnega obmocja Število uporabnikov Distribucija pitne vode (m3/leto) Osrednji del 20.173 2.023.905 Strane . Hruševje . Šmihel 1.696 636.829 Suhorje 64 4.722 Skupaj 21.933 2.665.456 Tabela 2: Priprava pitne vode za leto 2018 po oskrbovalnih obmocjih Ime oskrbovalnega obmocja Objekt za pripravo vode Priprava pitne vode Osrednji del Vodarna Malni Koagulacija, ultrafiltracija (UF), aktivno oglje – izjemoma, dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor Vodarna Malni Koagulacija, ultrafiltracija (UF), dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor Strane . Hruševje . Šmihel Vodarna Korotan Koagulacija, ultrafiltracija (UF), dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit Crpališce Šmihel pod Nanosom Brez obdelave, dezinfekcijsko sredstvo: Plinski klor Strane Brez obdelave, dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit Suhorje Vodarna Ilirska Bistrica Mikrofiltracija, dezinfekcijsko sredstvo: plinski klor Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode se izvaja z notranjim nadzorom pitne vode skladno z 10. clenom pravilnika in državnim monitoringom pitne vode. Državni monitoring opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju: NLZOH) in je vzpostavljen na podlagi zahtev pravilnika in karakteristik vodnih virov. Notranji nadzor se izvaja interno znotraj službe za zdravstveni nadzor in analize podjetja Kovod Postojna d.o.o. in pogodbeno z NLZOH. Notranji nadzor je vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, kateri omogoca prepoznavanje mikrobioloških, kemicnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi. Tabela 3: Državni monitoring pitne vode za leto 2018 po oskrbovalnih obmocjih Ime oskrbovalnega obmocja Število vzorcev Število rednih vzorcev Število obcasnih vzorcev Število neskladnih vzorcev Osrednji del 29 26 3 2 Strane . Hruševje . Šmihel 5 4 1 0 Suhorje 2 2 0 0 Legenda: Redni preskus: pH vrednost, Elektricna prevodnost pri 20 °C, Preostali prosti klor, Vonj, Escherichia coli, Število kolonij pri 22 °C in 37 °C, Clostridium perfringens (vkljucno s sporami), Koliformne bakterije, Barva, Motnost, Amonij; Obcasni preskus: Priloga 1, del B, Pravilnika o pitni vodi. Obrazložitev tabele 3: V okviru državnega monitoringa pitne vode je bilo na VS Postojna – Pivka in VS Suhorje skupno opravljenih šestintrideset vzorcenj za mikrobiološke in fizikalno-kemijske preskuse. Pri izvajanju nadzora sta bila neskladna dva redna vzorca, in sicer na oskrbovalnem obmocju osrednji del. V enem vzorcu je bilo neskladje ugotovljeno zaradi preseženega števila kolonij pri 37 °C in v drugem vzorcu zaradi prisotnosti koliformnih bakterij ter preseženega števila kolonij tako pri 22 °C kot pri 37 °C. Oba vzorca sta bila neskladna zaradi zastajanja vode v omrežju v naselju Buje. Tabela 4: Notranji nadzor surove vode za leto 2018 po oskrbovalnih obmocjih Ime oskrbovalnega obmocja (N)vseh vzorcev (N)obcasna MB (N)neskladni obcasna MB (N)Legionella spp. (N)neskladni Legionella spp. (N)hormoni in organske spojine (N)neskladni hormoni in organske spojine (N)redna KEM (N)neskladni redna KEM (N)obcasna KEM (N)neskladniobcasna KEM Osrednji del Zajetje Malni 17 13 13 1 0 1 0 1 1 1 0 Strane . Hruševje . Šmihel Zajetje Korotan 10 6 6 0 0 0 0 3 3 1 0 Crpališce Šmihel pod Nanosom 7 6 0 0 0 0 0 1 0 0 0 Strane 7 6 0 0 0 0 0 1 0 0 0 Legenda: (N): število vzorcev; obcasna MB: Koliformne bakterije, Escherichia coli, Enterokoki, Clostridium perfringens (vkljucno s sporami), Število kolonij pri 22 °C in 37 °C; hormoni in organske spojine: po predlaganem naboru parametrov kemijskega laboratorija NLZOH-ja; redna KEM: pH vrednost, Elektricna prevodnost pri 20 °C, Preostali prosti klor, Vonj, Barva, Motnost, Amonij, Nitrit, Oksidativnost in/ali TOC, obcasna KEM: Priloga 1, del B, Pravilnika o pitni vodi. Obrazložitev tabele 4: V surovi vodi je bilo v sklopu notranjega nadzora opravljenih enainštirideset vzorcenj. Od tega dvaintrideset na mikrobiološke parametre, vkljucno kriptosporidij in parazit iz rodu Giardie ter Legionello spp., šest redne fizikalno-kemijske parametre in dve obcasne fizikalno-kemijske parametre. Mikrobiološko neskladnih vzorcev je bilo skupaj devetnajst, in sicer na vodnem zajetju Malni in vodnem zajetju Korotan. Fizikalno-kemijskih neskladnih vzorcev je bilo skupaj štiri, prav tako na vodnem zajetju Malni in vodnem zajetju Korotan. Malni: Surova voda iz zajetja Malni je mikrobiološko stalno obremenjena, kar je razvidno iz tabele 4. V vodi so vedno prisotne bakterije fekalnega onesnaženja Escherichia coli, enterokoki kot tudi koliformne bakterije, število kolonij pri 22 °C in 37 °C ter Clostridium perfringens (vkljucno s sporami). Clostridium perfringens nakazuje na prisotnosti parazitov v vodi. Prisotnosti kriptosporidijev in parazitov iz rodu Giardie se z rednim letnim vzorcenjem ni ugotavljajo. Kemijsko surova voda iz zajetja Malni ni obremenjena. Neskladnost se beleži le pod indikatorske parametre, in sicer motnost v casu obilnega deževja. Korotan: Surova voda iz zajetja Korotan je mikrobiološko stalno obremenjena, kar je razvidno iz tabele 4. V vodi so vedno prisotne bakterije fekalnega onesnaženja Escherichia coli, enterokoki kot tudi koliformne bakterije, število kolonij pri 22 °C in 37 °C ter Clostridium perfringens (vkljucno s sporami). Znotraj rednega letnega vzorcenja pitne vode se prisotnosti kriptosporidijev in parazitov iz rodu Giardie ni ugotavljalo. Kemijsko je surova voda iz zajetja Korotan ob izdatnem dežju in intenzivnem spiranju površja obremenjena z višjimi vrednostmi aluminija, ki pa nimajo mejne vrednosti, enako velja tudi za indikatorske parametre, in sicer povišano motnost v casu obilnega deževja. Crpališce Šmihel pod Nanosom in Strane: Surova voda obeh vodnih virov je tako mikrobiološko kot tudi fizikalno-kemijsko neobremenjena in zelo stabilna ne glede na vremenske spremembe, kar je razvidno iz tabele 4. Tabela 5: Notranji nadzor pitne vode za leto 2018 po pripravi za posamezno oskrbovalno obmocje Ime oskrbovalnega obmocja (N)vseh vzorcev (N)obcasna MB (N)neskladni obcasna MB (N)paraziti (N)neskladni paraziti (N)Legionella spp. (N)neskladni Legionella spp. (N)redna KEM (N)neskladni redna KEM (N)dodatni parametri k redni KEM (N)dodatni parametri k redni KEM (N)obcasna KEM (N)neskladniobcasna KEM Osrednji del Vodarna Malni 26 12 0 1 0 1 0 12 0 11 0 0 0 Strane . Hruševje . Šmihel Zajetje Korotan 13 7 0 1 0 0 0 6 0 6 0 0 0 Crpališce Šmihel pod Nanosom 24 12 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 Strane 12 6 0 0 0 0 0 6 0 0 0 0 0 Legenda: glej legendo Tabela 4, dodatni parametri k redni KEM: Aluminij. Obrazložitev tabele 5: V okviru notranjega nadzora je bilo skupaj opravljenih petinsedemdeset vzorcenj na mikrobiološke in fizikalno-kemijske parametre po pripravi pitne vode v objektih, navedenih v tabeli 5. Od tega je bilo odvzetih sedemintrideset vzorcev na mikrobiološko preskušanje, šestintrideset na redno fizikalno-kemijsko preskušanje. Vsi odvzeti vzorci pitne vode so bili skladni s pravilnikom. Tabela 6: Notranji nadzor pitne vode za leto 2018 po oskrbovalnih obmocjih na omrežju in pri uporabniku Ime oskrbovalnega obmocja (N) vseh vzorcev (N) obcasna MB (N) neskladni obcasna MB (N) redna KEM (N) neskladni redna KEM (N) dodatni parametri k redni KEM (N) dodatni parametri k redni KEM Osrednji del 153 119 19 34 2 26 1 Strane . Hruševje . Šmihel 21 16 1 5 0 5 0 Suhorje 16 8 0 8 1 0 0 Legenda: glej legendo Tabela 4, dodatni parametri k redni KEM: Aluminij. Obrazložitev tabele 6: V okviru notranjega nadzora pitne vode je bilo opravljenih na vodovodnem sistemu Postojna – Pivka in Suhorje na omrežju in pri uporabniku skupaj sto dvainsedemdeset vzorcenj na mikrobiološke in fizikalno-kemijske parametre. Na oskrbovalnem obmocju Suhorje ni bilo neskladnih vzorcev. Na oskrbovalnem obmocju Osrednji del je bilo od vseh sto triinpetdeset vzorcev neskladnih devetnajst mikrobiološko in dva fizikalno-kemijsko. Od devetnajstih mikrobiološko neskladnih vzorcev jih je bilo trinajst neskladnih zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, trije vzorci zaradi preseženega števila kolonij na 37 °C, eden vzorec zaradi prisotnosti enterokokov in koliformnih bakterij in eden zaradi koliformnih bakterij in preseženega števila kolonij na 37 °C. Trinajst neskladnih vzorcev je bilo odvzetih na vodovodnem omrežju naselja Buje, trije v naselju Volce in eden v naselju Gornja Košana. Vzrok mikrobiološke neskladnosti vzorcev pitne vode v Bujah in Volcah je zastajanje in segrevanje vode v omrežju ter nacrtni ilegalni posegi v javno omrežje v obdobju poletnih mesecev, v Gornji Košani pa je bil vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje. Za neskladnost dveh fizikalno-kemijskih vzorcev je razlog povišana motnost v enem izmed teh dveh vzorcev pa tudi presežena vrednost aluminija. Vzrok za povišano motnost je bil nestrokovni odvzem vzorca pitne vode iz hidrantnega nastavka v naselju Zagorje in Dolnja Košana s strani pooblašcenega izvajalca NLZOH, kar se je potrdilo s ponovnim vzorcenjem. Enako velja tudi za preseženo vrednost aluminija na hidrantnem nastavku v Zagorju saj je bil v enakem casu v neposredni bližini istega kraja odvzet vzporedni vzorec na drugem hidrantnem nastavku, ki ni odstopal od mejnih vrednosti pravilnika. Na oskrbovalnem obmocju Strane – Hruševje – Šmihel je bilo od vseh 21 vzorcenj neskladen en vzorec in sicer zaradi preseženega števila kolonij na 37 °C v naselju Gorice. Vzrok za neskladnost je bilo hišno vodovodno omrežje. Na vodovodnem sistemu Postojna – Pivka je bilo v letu 2018 potrebno vodo za prehrambne namene prekuhavati le enkrat, in sicer na oskrbovalnem obmocju Osrednji del v naselju Buje skupaj enaindvajset dni v mesecu juliju in avgustu. Na vodovodnem sistemu Suhorje je bilo vodo potrebno prekuhavati v prehrambne namene petkrat skupaj enainosemdeset dni. V mesecu februarju štirinajst dni, aprilu dvanajst dni, septembru štiriindvajset dni, novembru enajst dni in decembru sedeminštirideset dni. Vseh pet prekuhavanj je bilo uvedenih zaradi presežene motnosti po filtraciji na vodarni Ilirska Bistrica, ki je v upravljanju JP Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o.. Iz rezultatov porocil preskušanj pitne vode na vodovodnem sistemu Postojna – Pivka je mogoce povzeti, da je uresnicitev pomembnega infrastrukturnega projekta rekonstrukcija vodarne Malni z novo tehnologijo ultrafiltracijo, oživitev vodarne Korotan prav tako z ultrafiltracijo, menjava magistralnega voda v celoti ter obnovitev obstojecih in izgradnja novih vodnih rezervoarjev prispeval k doseganju dolgorocnih ciljev v oskrbi z zdravstveno ustrezno pitno vodo v obeh obcinah. Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.kovodpostojna.si, na sedežu podjetja (tel. 05 700 07 80) in po elektronski pošti: info@kovodpostojna.si. Postojna, marec 2019Irena Sušelj Šajn, Vodja službe za zdravstveni nadzor in analize David Penko, direktor NACINI OBVEŠCANJA URABNIKOV VODOVODNEGA SISTEMA POSTOJNA-PIVKA in SUHORJE V LETU 2019: Skladno z dolocili Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 95/06, 25/09, 74/15 in 51/17 v nadaljevanju Pravilnik) in vsebino strokovnih priporocil NIJZ RS vas obvešcamo o nacinih in rokih obvešcanja v posameznih primerih glede na zahteve Pravilnika: Pravilnik o pitni vodi Vzrok obvešcanja Cas obvešcanja Nacin obvešcanja 9. clen Neskladnost pitne vode hišno vodovodno omrežje Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v sedmih dneh. 1. Osebno neposredno v nabiralnik 2. Telefonsko obvestilo 3. Obvestilo upravniku v primeru vecstanovanjskega objekta 21. clen Omejitev ali prepoved uporabe pitne vode Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v dveh urah (obvešcanje po radiu vsak dan do preklica 1* ) 3*. 1. Radio 94 – VS Postojna- Pivka, VS Suhorje 2. ReCo – Regijski center za obvešcanje 3. Oglasne deske obcin in krajevnih oz. vaških skupnosti 4. Spletna stran https://www.kovodpostojna.si, http://www.postojna.si, http://www.pivka.si 5. SMS sporocila* in e-pošta* 6. Aplikacija – http://www.npv.si/ (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Na zacetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najkasneje v 24 urah od zacetka oz. preklica ukrepa 22. clen Izvajanje ukrepov za odpravo vzrokov neskladnosti Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v enem dnevu, 3. 31. clen Dovoljeno odstopanje Na dan pridobitve dovoljenja, a najkasneje v sedmih dneh 1*, 3. 34. clen Letno porocilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno (najkasneje do 31. marca za preteklo leto) 1. Obcinski glasili (Pivški list in Postojnski prepih) 2. Spletna stran https://www.kovodpostojna.si, http://www.postojna.si, http://www.pivka.si 3. Aplikacija – http://www.npv.si/ (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) *Uporabniki se po želji vkljucijo na tak nacin obvešcanja prek spletne strani www.kovodpostojna.si. 1* Ce se ukrep izvaja vec kot 14 dni, se dnevno radijsko obvešcanje nadomesti s tedenskim obvešcanjem. 3 Obvešcanje tudi o prenehanju omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode, izvajanja ukrepov oz. dovoljenem odstopanju. Lastniki in upravljavci pomembnejših javnih objektov so obvešceni z e-pošto po Seznamu prednostnih ustanov podjetja Kovod Postojna, d. o. o.. • Podatki / informacije o podjetju, storitvi, dejavnosti (lokacija, dejavnost, ime, kapaciteta…). Maple Place je turisticna nastanitev na Javorniški ulici v Pivki. V lanskem letu sva odprla en studio apartma, v letošnjem letu pa nacrtujeva še enega. Skupaj bova tako približno sredi leta nudila 9 ležišc. Gre za družinsko dejavnost, goste sprejemava in skrbiva za cistoco apartmajev, ko je treba, pa priskocijo na pomoc tudi otroci in najini starši. • Kako se je zacela vaša »poslovna pot«, od kje želja, ideja? Koliko casa ste potrebovali za uresnicitev želenega? Leta 2016 sem zakljucevala študij na Fakulteti za turisticne študije v Portorožu, v okviru katerega sem seveda spoznala marsikaj o turisticni dejavnosti. Vendar moram priznati, da se mi je ideja, da bi se v tem preizkusila tudi sama, porodila šele pri pripravi diplome. Zacelo se je tako, da sem zacela bolj podrobno spremljati turisticne tokove, kaj si turisti želijo, kakšne izkušnje imajo ostali ponudniki. Skozi Pivko gre ogromno turistov, nekateri potrebujejo samo prenocišce na poti do morja, vedno vec pa je takšnih, ki se namesto na morje odpravijo na pocitnice, ki jim omogocajo raziskovanje skritih biserov, kot pravijo. Takšni so v glavnem tudi naši gostje. • Kako zaceti je verjetno najpogostejše vprašanje in pogosto so zacetki najtežji. Kako ste se vi lotili tega? Z možem sva nekaj casa razmišljala, kako bi se lotila te dejavnosti in rešitev je bila zelo preprosta: najprej je bilo treba apartma urediti, pri tem niti ni bilo veliko dvomov. Zavihala sva rokave in se lotila dela: rušili smo, zidali, zbirali stare stvari najinih starih staršev, ker sva želela sodobnemu apartmaju dodati tudi pridih avtohtonosti na Pivškem. To je bilo leta 2017 in to je bil pravzaprav najlažji del poti. Že pri tem sva imela tudi pomoc Obcine Pivka, ki je nudila sofinanciranje ureditve turisticne infrastrukture, poleg tega pa so naju napotili tudi na RRA Zeleni kras. • Pomembno spodbudo in zacetno pomoc pri prvih podjetniških korakih omogoca RRA Zeleni kras. Kakšna znanja in informacije ste tam pridobili, kakšna je vaša izkušnja sodelovanja? V poplavi podatkov, zakonodaje in novih predpisov sva se najprej kar malo ustrašila. Nujno sva potrebovala nekoga, ki bi nama na enem mestu razložil potek celotnega procesa. Od zakonodaje, dovoljenj, davcnih obveznosti in ostalo. Po pomoc sva se obrnila na RRA, kjer so nama proces predstavili na zelo enostaven nacin. V tistem trenutku nama je bilo najbolj všec to, da so nama iz vseh predpisov izlušcili bistvo, kaj potrebujeva najprej, kam se morava obrniti, katera dovoljenja pridobiti, kakšen je casovni potek, na kaj morava biti pozorna. Bili so zelo odzivni in me še dodatno zalagali z informacijami. Ce poenostavim, ko se nama je pojavil dvom oz. vprašanje, se nama ni bilo nikoli težko obrniti na njih. In vse to je bilo brezplacno, ker te storitve nudijo preko sodelovanja z Obcino Pivka. • Kaj je na tej poti najtežje, kje so ovire? Kot sem že omenila, je v zvezi s to dejavnostjo veliko podatkov in poleg vseh gradbenih del, je vsako tako iskanje pravih informacij zelo zamudno. Kot oviro vidim v tem, da so v dolocenih uradih specializirani samo za svoje podrocje. Ker pa je turizem zelo kompleksna zadeva, potrebuje tudi širše poznavanje. Tu dobra izhodišca in informacije nudi tudi Regijska destinacijska organizacija, ki deluje znotraj prej omenjene RRA Zeleni kras. • Vidite na podrocju turizma, kljub precej številcni ponudbi prenocišc na našem obmocju, potrebo in potencial? V lanskem letu smo obratovali samo dva meseca. Ce potegnem crto, kaj je bilo našim gostom najbolj všec? Najprej narava, tišina, zrak, cricki, zelenje, pogled na hribe, paradižniki z vrta, marmelada iz domace shrambe in predvsem osebni stik. V našem okolju je veliko potenciala. To, da gostje ostanejo za 10 dni v naših krajih ali da tudi podaljšajo svoje bivanje, je podatek, ki pove, da pa je vendarle vredno ostati tu. Veliko jih je »zbežalo« z morja, ceš da je tam prevelika gneca. Potrebujejo mir, izkušnjo z domacini. Predvsem gostje AirBNB locujejo, ali pridejo k tebi, v tvojo hišo in ali nudiš zgolj apartma. Gre za izkušnjo domacnosti, kar najbolj cenijo. Kje vidim potrebo? V boljši prometni ureditvi, predvsem z oznacevalnimi in promocijskimi tablami. Sedaj bo po novem STO pridobil vec sredstev preko promocijske takse, mogoce se bo kaj izboljšalo na tem podrocju. • Kaj je vaša glavna prednost ali posebnost, ki vas dela drugacne od drugih in privablja goste? Potrudiva se, da se gostje pocutijo kot doma. Ko pride družina, katerih malcek praznuje, mi ni težko ponuditi jim majhno tortico. Mož tudi uživa v številnih pogovorih z zares zanimivimi • Nasvet drugim, ki imajo željo ali razmišljajo o necem, kar bi radi imeli, ustvarili… Pomembno se mi zdi, da se najprej uredi vse pravno-formalne zadeve. Veliko je inšpekcij, veliko je zahtev, trg pa je vedno bolj pod nadzorom. Ne moreš si privošciti napak in tu se splaca poiskati pomoc nekoga, ki se nenehno seznanja z novostmi na tem podrocju. RRA je zagotovo pravi naslov za to. Sicer pa, po mojem mnenju je zelo dobro, da se povezujemo vsi ponudniki na tem obmocju. Napacno je, ker se velikokrat prepoznamo kot konkurenti. Tudi RDO ponuja priložnosti za to: pod znamko Zeleni kras so oblikovali marsikatero ponudbo, ki jo sama rada ponudim tudi najinim gostom, saj jim nudi še eno priložnost vec, da podaljšajo svoje bivanje. Vsekakor pa velja, da je za uspeh potrebna vztrajnost in delovanje na dolgi rok. Ko enkrat dodobra zajadraš v ta posel, pa postaja tudi vedno lažje. DKH tujci, ki nas obiskujejo in tudi to prispeva k obcutku, ki ga želiva zbujati. Novodobni turist se vedno bolj pocuti kot gost, ki želi biti dejavno vkljucen v individualno doživetje. Že to, da se lahko sprehodi po mojem vrtu in si utrga paradižnik ali dva, marsikomu pomeni povsem drugacen nacin življenja, ki ga sami v svojem vsakdanu ne doživljajo. Zanimivo, kako so stvari, ki nam predstavljajo nekaj samoumevnega, posebna izkušnja za toliko ljudi. Glede na odziv najinih gostov, cenijo tudi cistoco, zelo navdušeno pa reagirajo tudi na številna mala presenecenja, ki jih pripravimo za vsakega posebej. Lahko je to mala igracka, ki jo otrok najde v zaboju z igracami, lahko gre za sveže nabrane slive, ki so slucajno popadale z dreves. Predvsem pa je pomembno, da prepoznaš, kateri gostje to dojemajo kot dobrodošlico in kateri kot vsiljivost. Moraš imeti cut za ljudi, nekateri so bolj zadržani, nekateri pa tudi dolgo v noc klepetajo in želijo izvedeti cimvec o naših krajih. Obcina Pivka v sodelovanju z RRA Zeleni kras, d.o.o. ponuja svojim obcanom vrsto podpornih storitev za pospeševanje razvoja podjetništva. Vabljeni, da se na RRA obrnete za: V naši rubriki, namenjeni predstavitvi domacih obrtnikov, podjetnikov, predstavljamo vsem dobro znano papirnico Sponkca. Pogovarjali smo se z lastnikom »sponkce« Petrom Ženkom. Ker je papirnica v centru Pivke, odprta pa vec ali manj skozi ves dan, je prišlo v navado, da se pri nas vedno prodajajo razne vstopnice, zbiramo zamaške, ali pa služimo kot info tocka. Kdo vse prihaja k tebi kakšnih strank imate najvec, kakšnih morda malo manj ? Struktura strank je zelo pestra, od prvošolckov pa do starih mam in nonotov, tako da izpostavljati, katerih je vec, bi bilo krivicno... (bi bilo pa fino, ce bi bilo vec dam med 30-im in 40­im letom - to sem rekel potiho, haha) No, morda v želji in s ciljem, da dobiš tudi vec takšnih strank, povejva še urnik in kontakte, kje se vas da poiskati, poklicati. mail: Tel: 05 75 70 300 papirnica.sponkca@siol.net Fax: 05 75 70 301 peter.zenko@biro-center.si www.biro-center.si FB: www.facebook.com/Biro-Center Papirnica je Pivki že od leta 1962, takrat je bilo to pod podjetjem Primorski tisk. Kasneje je v njej delala tudi moja mama. Leta 1989 se je podala na samostojno poslovno pot in papirnico poimenovala Lipov list. Od prvega dne sem tudi jaz pomagal za pultom. Samostojno sem zacel v papirnici delati (sicer samo ob sobotah in pocitnicah) že v petem razredu. Že takrat sem vedel, da bo to tudi moja služba. Vpisal sem se na trgovsko šolo, kasneje pa še na poslovodsko. Od leta 2005, ko se je mama upokojila, natancneje od 1. avgusta 2005, pa slišimo na ime papirnica Sponkca. Osem let smo poslovali samostojno, nato pa smo leta 2013 sklenili franšizno pogodbo s podjetjem Biro center d.o.o. iz Ljubljane, a ime Sponkca še vedno ostaja. Kaj nam lahko poveš o vaši ponudbi, kam vse prodajate izdelke ? Ponudba je v naši papirnici zelo pestra - imamo vse za Vašega šolarja - delovne zvezke, vse šolske potrebšcine, velik izbor zvezkov, likovnih pripomockov, pisal in še in še... Najvecji poudarek je na blagovni znamki Stabilo, katere zastopnik je podjetje Biro center d.o.o., zato je tukaj izbira res izjemna. Seveda pa oskrbujemo veliko vecino lokalnih podjetij, pisarn, šol... Tudi zanje imamo pestro izbiro drobnega pisarniškega materiala, ovojnic, kartuš, tiskalnikov, vse kar pisarna potrebuje. Vse naroceno strankam lahko tudi dostavimo. Imate poleg teh klasicnih asortimanov tudi kakšno dodatno ponudbo za stranke ? Pri nas nudimo tudi storitve fotokopiranja in tiskanja, plastificiranja ter seveda spiralne vezave. Za dodatno ponudbo pa imamo tudi revije in dnevne casopise. Silvo Celhar OBCINA PIVKA AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV SOBOTA, 6. APRIL 2019 Ura 8.00 - 8.45 9.15 -10.00 Lokacija DOLNJA KOŠANA –pri osnovni šoli ŠMIHEL PRI PIVKI –pri cerkvi V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: 10.30 -11.30 PIVKA –pri ekološkem otoku na tržnici 12.00 - 12.45 ZAGORJE –pri spomeniku 13.00 - 13.45 PARJE –pri cerkvi PUBLIKUS d.o.o.; Operativni center Postojna; Jeršice 3, 6230 Postojna T: 05 720 49 62; E: oc.postojna@publikus.si Gospodarstvo Kozmeticni izdelki in izdelki za osebno higieno velikokrat vsebujejo sestavine, ki so nevarne za okolje. Izdelki, kot so lak za nohte, barva za lase, razni antiperspiranti in celo šminke, vsebujejo sinteticne barve in so narejeni iz voskov na osnovi nafte, ki škodijo zdravju. Vseh izdelkov ne moremo izpustiti iz vsakdanje rabe, pomembno pa je, da se zavedamo, da se pri njihovi proizvodnji uporabljajo kemikalije, ki so okolju škodljive, in ko je le mogoce, poišcemo okolju ter zdravju prijaznejšo alternativo. 4) NEKAJ MEDNARODNIH SIMBOLOV, NA KATERE BODITE POZORNI PRI NAKUPOVANJU KOZMETIKE SOIL ASSOCIATION - Oznacuje izdelke, ki imajo najmanj 95 odstotkov naravno pridelanih sestavin, so pridobljeni in proizvedeni z uporabo trajnostnih, ekološko pridelanih sestavin in niso preizkušeni na živalih. So brez surovih kemikalij, nanodelcev, parabenov, sinteticnih barvil in umetnih dišav. LEAPING BUNNY – Simbol jamci, da kozmetika ni bila testirana na živalih. VEGAN SOCIETY – Simbol jamci, da med sestavinami, kot tudi med samo proizvodnjo, ni živalskih ekstraktov ali živalskih stranskih proizvodov in da izdelek ni bil testiran na živalih. FAIRTRADE – Oznacuje izdelke, pri katerih so bile sestavine kupljene po pravicnih cenah in proizvedene v delovnih razmerah, primernih cloveku. ECOCERT ORGANIC COSMETICS – Oznacuje izdelke, pri katerih je najmanj 95 odstotkov vseh sestavin rastlinskih in najmanj 10 odstotkov vseh sestavin iz ekološkega kmetovanja. ECOCERT NATURAL COSMETICS – Oznacuje izdelke, pri katerih je najmanj 50 odstotkov vseh sestavin rastlinskih in najmanj 5 odstotkov vseh sestavin iz ekološkega kmetovanja. NARAVNA KOZMETIKA – Skladno z zahtevami standarda vsebujejo certificirani naravni kozmeticni izdelki najmanj 95 odstotkov naravnih sestavin, pri cemer lahko proizvajalec kozmeticnih proizvodov dodatno uporabi do najvec 5 odstotkov sinteticnih sestavin, katerih nabor je omejen in predpisan s standardom. Delež naravnih sestavin iz certificirane ekološke pridelave ni dolocen, je pa zaželeno, da proizvajalci v proizvodnjo vkljucijo cim vec teh sestavin. EKOLOŠKA KOZMETIKA – Skladno z zahtevami standarda vsebujejo certificirani ekološki kozmeticni izdelki najmanj 95 odstotkov naravnih sestavin, od katerih mora najmanj 95 odstotkov sestavin kmetijskega porekla izhajati iz certificirane ekološke pridelave in najvec 5 odstotkov sestavin sinteticnega izvora, katerih nabor je omejen in predpisan s standardom. Prav tako je s standardom dolocen tudi minimalni delež ekoloških sestavin v koncnem kozmeticnem proizvodu. Publikus Bližajo se toplejši dnevi, pomladni letni cas se približuje, s tem pa se pricnejo tudi prva opravila na vrtovih, gozdovih in poljih. V cestnem prometu se v tem letnem casu znatno poveca udeležba delovnih strojev, traktorjev in motokultivatorjev, kar v doloceni meri pri drugih udeležencih v cestnem prometu pomeni, da morajo svoja predvidevanja, nacin in hitrost vožnje prilagoditi tem, bistveno pocasnejšim vozilom. Policisti pri svojem delu opažamo, da prav v tem zacetnem obdobju lastniki traktorjev, motokultivatorjev ter delovnih strojev svojih strojev ne pripravijo-opremijo tako, da so primerni za udeležbo v cestnem prometu. Vsako leto policisti obravnavamo vec prometnih nesrec in dogodkov z najhujšo posledico, kateri je botrovala slaba priprava vozila za delo ter najveckrat precenjevanje vozniških sposobnosti. Poudariti velja, da morajo osebe za vožnjo traktorja imeti veljavno vozniško dovoljenje “F” kategorije, ne smejo voziti traktorja v cestnem prometu, ce so pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi (mamil, zdravil) ter med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona. Traktor mora imeti vgrajen homologiran varnostni lok ali varnostno kabino tudi za vožnjo zunaj cestnega prometa za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del! Za vožnjo v cestnem prometu morajo biti na traktorju namešcena vzvratna ogledala, tabla za oznacevanje pocasnih vozil (trikotnik) in podložne zagozde. Spredaj in zadaj mora traktor imeti namešcene in delujoce luci za osvetljevanje vozila, zavorne luci, luci za osvetljevanje registrske tablice, smernike in odsevnike. Luci in odsevniki med vožnjo ne smejo biti zakriti ali umazani, obvezno mora traktor imeti namešceno rumeno utripajoco luc, kadar ima priklopljen priklopnik, ki presega širino traktorja. Na traktorskih priklopnikih mora imeti namešceno delovno in parkirno zavoro. Pomemben segment varne vožnje traktorja je tovor, mora biti naložen tako, da ne predstavlja nevarnosti ali ovire za druge udeležence v cestnem prometu, ne povzroca škode na cesti ali objektih in ne onesnažuje okolja, ne zmanjšuje stabilnosti vozila, ne povzroca vec hrupa, kot je dovoljeno, ne zmanjšuje preglednosti vozniku, ne zakriva drugih naprav vozila, registrskih tablic in drugih predpisanih oznacb ter ne pada s traktorja, traktorskega priklopnika ali traktorskega prikljucka. Vožnja drugih oseb na traktorju je dovoljena le, ce sopotnik sedi na vgrajenem sedežu za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otrok, mlajši od 1,5 leta, se na traktorju ne sme prevažati. Na prikolici se lahko prevaža najvec pet oseb, ce je takšen prevoz potreben zaradi nakladanja ali razkladanja tovora. Te osebe ne smejo biti pod vplivom alkohola, ne smejo stati, ne smejo sedeti na nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki sega preko stranic. Prav tako je na traktorskih prikljuckih (t.j. traktorski plato, plug, obracalnik,…) prepovedano prevažati osebe. Voznikom traktorjev, motokultivatorjev in delovnih strojev svetujemo, da vozijo s primerno hitrostjo glede na cesto, zemljišce ali teren. Vozijo naj na takšnih površinah, kjer ne pride do zdrsa ali prevracanja, po vozišcih naj vozijo ter jih preckajo na oznacenih delih. Obenem poudarjamo, da nadzor policija lahko izvaja tudi zunaj cestnega prometa (v gozdu, na poljih,…). • na traktorju se lahko prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev, • na traktorskih prikljuckih je prepovedano • prevažanje oseb Policisti smo veckrat prica onesnaženju cestišca z blatom in zemljo. Voznikom traktorjev in drugih strojev zato svetujemo, da preden se z delovnim strojem vkljucijo v cestni promet, pnevmatike ocistijo blata, zemlje in podobnih snovi in šele s tako ocišcenim vozilom zapeljejo na javno cesto. Na cesti policisti pogosto opazimo voznika traktorja, ki vozi na celu kolone, za njim pa je vec vozil, ki ga zaradi prometne situacije ne morejo prehiteti. Pri voznikih zadaj to povzroca nestrpnost in lahko pripelje do nevarne situacije! Zato ni odvec opozorilo, da se mora voznik vozila, ki vozi na celu kolone z nižjo hitrostjo od najvecje dovoljene hitrosti in od hitrosti prometnega toka vozil, ce ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišca in pustiti kolono vozil mimo. Policisti policijske postaje Postojna bomo nad vozniki traktorjev, motokultivatorjev ter delovnih strojev izvajali obcasne nadzore, vse z namenom zagotoviti varno udeležbo v cestnem prometu. Obenem si želimo, da bi naše nasvete upoštevali in se tako izognili nesrecam, ter se po opravljenem delu v gozdu ali na polju srecno vrnili domov k svojim bližnjim! Urban Troha, vodja policijskega okoliša na PP Postojna Nepravilen prevoz oseb: V zadnjih letih se kot vir ogrevanja pogosto pojavlja toplotna crpalka (TC). K temu je precej pripomoglo prepricanje, da je za ogrevanje, ceprav je to radiatorsko, lahko primerna tudi toplotna crpalka. Ampak tu moramo najprej poudariti nesporno ugotovitev, in sicer: Uporaba toplotne crpalke je najprimernejša pri energetsko varcnih objektih (dobro izoliranih hišah) in nizkotemperaturnih sistemih ogrevanja (talno, stensko gretje). Žal pa nimamo vsi energetsko varcnih stanovanjskih stavb in nizkotemperaturnega ogrevanja. Vseeno pa lahko s toplotno crpalko ogrevamo tudi »energetsko bolj potratno stavbo«, vendar mora biti le-ta pravilno dimenzionirana, v skladu s toplotnimi karakteristikami hiše in ogrevalnega sistema. Ob tem pa ne smemo prezreti še nekaj dejstev, ki se pojavljajo v takšnih situacijah. Ko pri neizolirani ali minimalno izolirani hiši kotel na polena ali Elko zamenjamo s toplotno crpalko – obicajno še polovicne zmogljivosti, kot je bil kotel – se ta zamenjava prepogosto izkaže kot neustrezna. Poglejmo, zakaj ? Najpogosteje se na našem tržišcu vgrajujejo toplotne crpalke zrak/voda (nizka cena, enostavna in hitra montaža), vendar so te toplotne crpalke, gledano energetsko glede grelnega števila, najslabše v primerjavi z ostalimi izvedbami (zemlja/voda, voda/voda). Vendar bi se prav zaradi najpogostejše vgradnje posvetili prav tem izvedbam toplotnih crpalk. Grelno število - GŠ (COP) pove, koliko toplotne energije dobimo pri porabi 1kWh elektricne energije, ki služi za pogon crpalke. GŠ (COP) = 4 pomeni 4 kWh toplotne energije -torej 3 kWh pridobimo iz okolice – medija (zrak, voda, zemlja). Po veljavnem standardu (EN 14511) se za TC zrak/ voda ta podatek navaja pri +2°C zunanjega zraka in 35°C vode (talno ogrevanje). Namesto tega pa vecina ponudnikov TC crpalk navaja zgolj podatke pri zunanji temperaturi zraka +7°C (kar predpisi tudi dovoljujejo) in jasno da so GŠ višja. Seveda pa nas zanima, kako in ali se bomo greli pri zunanji temperaturi npr.: - 10°C, -15°C zraka, hkrati pa ker imamo radiatorsko ogrevanje, kjer je potrebna temperatura ogrevalne vode 6° - 70°C. Odgovor je: bistveno slabše, saj z vecanjem razlike temperatur GŠ pada in imamo takrat GŠ vecinoma pod 2. Realno merilo ucinkovitosti pa je SPF (letno grelno število), ki pokaže realno sliko o ucinkovitosti toplotne crpalke skozi daljše obdobje. Ucinkoviti sistemi ogrevanja s TC naj bi imeli SPF višji od 2,5-3. To pa še ni vse, s padanjem zunanje temperature toplotni crpalki pada tudi moc in crpalka, ki nam daje pri +2°C zunanje temperature moc npr. 10kW, nam pri - 13°C zunanje temperature in 60°C ogrevalne vode daje samo še pribl. 7,5kW. Takrat ko imamo najnižje zunanje temperature, pa rabimo najvec toplote !? Hkrati se nam na zunanji enoti (uparjalniku) nabere led in TC se zacne odtaljevati, za to pa porablja proizvedeno toploto – takrat za nekaj casa ne greje in to zopet ravno takrat, ko je zunaj najbolj hladno! In takrat nepravilno dimenzionirana toplotna crpalka ne more vec zadostiti potrebam po toploti. O moci TC pri tej temperaturi se moramo pogovarjati, ko se odlocamo o nabavi TC, to je posebno pomembno takrat, ko je TC edini vir ogrevanja. Tu je dobro vedeti, ali imajo nekatere TC dodatne elektro grelnike, ali možnost vgradnje le-teh. Ti pri takšnih mejnih razmerah mnogo pripomorejo k zadostnem ogrevanju. V dolocenih situacijah je priporocljiva vgradnja hranilnika toplote. Res pa je, da imajo nekateri proizvajalci na tržišcu že proizvode, kjer moc crpalke do - 15°C zunanje temperature prakticno ne pada (oz. le minimalno), pa tudi nekatere sodobne TC dosegajo temperaturo ogrevanja že do 65°C . Vendar pa so na slovenskem tržišcu ti proizvajalci v manjšini. Za dolocitev moci TC je edina prava pot izracun toplotnih izgub objekta in dolocitev potrebne moci ogrevalne naprave. To naj opravi strokovnjak/projektant. V praksi pa to najveckrat »dolocijo« izvajalci - monterji, ali pa prodajalci TC. S takšnimi prirocnimi programi (ki jih dobite tudi na internetu), dolocimo le orientacijske potrebne moci TC. Seveda pa tudi energetsko »potratne« objekte lahko ogrevamo s toplotnimi crpalkami ob hkratni izvedbi nekaterih ukrepov. V kolikor imamo radiatorsko ogrevanje, nam dovolj toplote (dovolj visoko temperaturo ogrevalnega medija) omogoca le visokotemperaturna TC. Te pa so energetsko manj ucinkovite od nizkotemperaturnih, pa tudi investicija je višja. Temu se lahko izognemo tudi s sledecimi ukrepi: - povecamo moc (ogrevalno površino) radiatorjev. To obicajno izvedemo v dnevnih prostorih, v kolikor že niso dovolj veliki zaradi že predimenzioniranega sistema – kar je zelo pogosta praksa (dovolj toplote dosegamo že pri temp. ogrevalne vode npr. 60°C), - izoliramo ovoj stavbe in s tem zmanjšamo toplotne izgube, katere lahko potem nadomestimo že s temp. ogrevalne vode 55°- 60°C, - izberemo bivalentno delovanje - TC ogreva do dolocene zunanje temperature, pod to temp. pa se vklopi drugi vir ogrevanja, elektricno, lahko druga kurilna naprava (obicajno vaša obstojeca kurilna naprava). V kolikor TC ne omogoca priklop dodatnega vira ogrevanja, (in s tem bivalentnega delovanja) izvedemo to z vgradnjo hranilnika tople vode. Moc TC je lahko manjša od predpisane, saj konice potreb po toploti pokrivamo iz drugega vira. Na kaj naj bomo še pozorni pri nakupu TC Na majhnem slovenskem trgu imamo ogromno ponudnikov, nekaj lokalnih proizvajalcev in pa trgovcev, ki so ob porastu prodaje TC videli dober zaslužek. Ali vsi nudijo tudi asistenco (strokovno/kvalitetno montažno in servisno mrežo), ali imajo tudi tehnicno znanje? Vprašajmo se, koliko casa so na trgu in ali bodo lahko obstali na trgu? Vse preveckrat podjetja/ obrtniki propadejo - kupci pa ostanejo brez servisne in druge tehnicne podpore!? Zato izberite podjetje in izvajalca z dolgoletno tradicijo in dobrimi referencami, ki ima ustrezno podporo s strani proizvajalca, kateri daje tudi garancijo na proizvod. Na trgu je vse vec ponudbe toplotnih crpalk v deljeni (split) izvedbi, kjer je del toplotne crpalke zunaj, drugi del pa znotraj objekta. Povezava med obema sklopoma je hladilniška, polnjenje sistema pa izvede inštalater ob vgradnji. Takšno TC mora biti vgrajena s strani monterja, usposobljenega za delo s hladilnimi plini (to zahteva tudi EKO sklad pri dodelitvi subvencije). Naprave v deljeni izvedbi z vec kot 3 kg hladiva je potrebno registrirati pri Agenciji Republike Slovenije za Okolje in jih vsaj enkrat letno ustrezno pregledati (opraviti preverjanje uhajanja plina) ter porocilo poslati na ARSO. Verjamem, da bodo napotki pripomogli k pravilni odlocitvi in ob hladni zimi ne bo težav. Vsaka pravilno dimenzionirana, strokovno vgrajena in pravilno servisirana TC dovolj segreje tudi ob najneugodnejših zimskih razmerah. Lucjan Batista, energetski svetovalec mreže ENSVET Zavod za turizem Pivka se je v lanskem letu pridružil projektu Etno podjetno: stare obrti za nove podjetniške priložnosti, v okviru katerega si sodelujoci partnerji prizadevajo za obuditev in promocijo tradicionalnih obrti, ki so nekdaj mocno zaznamovale življenje v regiji. Projekt avtohtono kulturno dedišcino te vrste opredeljuje kot eno izmed dragocenih možnosti za nadgradnjo in razvoj sodobnega podjetništva ter v nadaljnjih korakih predvidi tudi njeno aktivno integracijo v lokalno turisticno ponudbo. V izvedbo projekta so poleg Zavoda za turizem Pivka vkljuceni še Obcina Postojna in Zavod Znanje kot predstavnika iz Postojne ter samostojna podjetnica Tamara Urbancic iz Ilirske Bistrice. Regionalni partnerji so v sodelovanju z RRA-jem Zeleni kras za zagon projekta uspešno kandidirali na razpisu LAS-a Med Snežnikom in Nanosom in pridobili sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na širšem obmocju Pivke skuša projekt v okviru iskanja novih priložnosti za razvoj podjetništva ponovno obuditi interes za dejavnost žganjekuhe, ki je v preteklosti zaradi obilja sadja in brina na tem obmocju predstavljala dragocen dodaten vir zaslužka za lokalno prebivalstvo. Poleg tega skušajo projektne aktivnosti tiste, ki že kuhajo žganje za lastne potrebe, motivirati k legalizaciji in razširitvi njihove dejavnosti. S tem namenom sta bili januarja v Parku vojaške zgodovine organizirani dve delavnici na temo žganjekuhe. V prvi je Franc Jelušic, veckrat nagrajeni proizvajalec žganja s turisticne kmetije Pri Filetu iz Slop, zbranim zaupal napotke za pripravo kakovostnega žganja in nacine ter strategije za njegovo trženje in konkurencnost na trgu; v drugi delavnici pa je Milena Štolfa s Kmetijsko­gozdarskega zavoda Nova Gorica udeležencem predstavila vse potrebne postopke za legalizacijo in registracijo žganjekuhe. Obe delavnici sta zaradi zanimive vsebine pritegnili veliko število zainteresiranih. Park vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine so v zacetku marca za vse ljubitelje vojaške zgodovine pripravili še en zanimiv muzejski vecer. Udeleženci dogodka so imeli priložnost prisluhniti gostujocemu predavanju mag. Gregorja Jazbeca, v katerem je podrobno in z razlicnih vidikov analiziral potek, okolišcine ter zgodovinski kontekst bitke na Sutjeski. Znameniti spopad med obkoljenimi partizanskimi enotami na eni strani in Nemci ter njihovimi zavezniki na drugi je po koncu druge svetovne vojne v kolektivni zavesti prerastel v dogodek mitskih razsežnosti, ki so ga ucenci spoznavali v šoli, še vecje prepoznavnosti pa je bila bitka deležna po izidu jugoslovanskega filma Bitka na Sutjeski, ki je bil premierno predvajan leta 1973 ob tridesetletnici slavne bitke in velja za enega najambicioznejših filmskih podvigov nekdanje jugoslovanske kinematografije. Avtor predavanja mag. Jazbec se je kot vojaški psiholog in predavatelj vojaške psihologije na Centru vojaških šol Slovenske vojske v svoji analizi odmaknil od ustaljenih predstav o okolišcinah bitke in v zanimivem predavanju orisal geopoliticne razmere, v katere je bila bitka umešcena, predstavil njene akterje s poudarkom na kljucnih poveljnikih in sam potek bitke ter zakljucil z analizo, zakaj se je bitka koncala tako, kot se je. V okviru svoje analize je izpostavil tudi stiske vojakov na terenu, ki se morajo znati obvladati tudi v stanju najhujših psihicnih in fizicnih obremenitev in pogosto delovati preko meja svojih zmožnosti, ter potegnil vzporednice z današnjo situacijo. V Parku vojaške zgodovine so v zacetku februarja v muzejsko postavitev umestili novo gostujoco razstavo Gorenjskega muzeja Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki v zgodovinskem kontekstu hladne vojne opisuje enega prvih hujših incidentov pri nas. Razstava se osredotoca na predstavitev sestrelitve ameriškega transportnega letala nad Slovenijo leta 1946, s cimer je že v prvem letu po koncu druge svetovne vojne prišlo do resnih vojaških napetosti. Obiskovalci se ob ogledu seznanijo z zgodbo ameriškega transportnega letala Douglas C-47, ki je poleti 1946 brez dovoljenja letelo cez slovensko ozemlje v Italijo. V odgovor na nedovoljen polet je jugoslovansko lovsko letalo po veckratnih opozorilih brez povratnega odziva posadke sestrelilo ameriško letalo. Letalo je strmoglavilo v okolici Gorjuš, pri cemer je vseh pet clanov posadke izgubilo življenje. Za razliko od ameriškega casopisja jugoslovanski casopisi o tem incidentu niso pisali, je pa dogodek mocno pretresel domacine. Zanje so bili zelo dragoceni tudi deli letala, saj so bili iz materialov, ki jih doma niso imeli. Iz njih so izdelali razne kovinske izdelke, uporabne predmete in orodje. GOSTITELJI LETNEGA SRECANJA PIVŠKIH TURISTICNIH DELAVCEV Zavod za turizem Pivka je kot krovna organizacija za spodbujanje razvoja turizma in celostne turisticne ponudbe na Pivškem v zacetku marca pripravil letno srecanje lokalnih turisticnih delavcev. Na srecanje so bili povabljeni vsi, ki se tako ali drugace srecujejo s podrocjem turizma v naši obcini – upravljalci nastanitvenih kapacitet, gostinci, ponudniki turisticnih storitev, predstavniki Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera in obcinske uprave. V Zavodu za turizem Pivka so želeli s pobudo za srecanje lokalnim ponudnikom omogociti predstavitev njihove turisticne ponudbe ostalim ponudnikom ter zaceti konstruktiven dialog z izmenjavo izkušenj in predlogov, s cimer bi se vzpostavila osnova za vsa nadaljnja medsebojna povezovanja. Za turisticni preboj kraja in posledicno rast turisticnega obiska so namrec poleg številu odzvali tako turisticni delavci z vecletno tradicijo vlaganja v razvoj osrednjih turisticnih tock kljucni tudi vloga delovanja v turisticnem sektorju kakor tudi novi ponudniki kakovostne spremljevalne turisticne ponudbe, sodelovanje lokalnih turisticnih storitev. Direktor Zavoda za turizem ponudnikov in cim bolj povezano predstavljanje ponudbe Pivka mag. Janko Boštjancic se je zahvalil vsem ponudnikom na turisticnem tržišcu. Izvedba srecanja tik pred zacetkom za udeležbo na posvetu in izraženo pripravljenost za nadaljnje turisticne sezone je bila obenem tudi odlicna priložnost za povezovanje. Za prijeten zakljucek srecanja je s predstavitveno nacrtovanje še ene uspešne sezone s še boljšo in celovitejšo degustacijo nove kulinaricne ponudbe poskrbela Polona turisticno ponudbo Pivke. Vabilu na srecanje so se v velikem Cesnik Novak, za kar se ji ob tej priložnosti tudi zahvaljujejo. Park vojaške zgodovine Z vami bodo: Janez Baš • Tomaž Bertoncelj • Ervin Bizjak • Vojko Gorup • Miha Hancic Matjaž Jerman • Stanislav Jakše • Rudolf Kocjancic • Aleš Kozmelj Ljuboslav Oman • Milovan Lutman • Joško Martelanc TrAjANje POHODA: 4-5 h Dolžina krožne poti: 14,5 km PrIjAvNINA: 5 EUR Vec na www.parkvojaskezgodovine.si. V primeru slabega Vremena pohod odpade. Ministrstvo za okolje in prostor je konec januarja na Center za svetovno dedišcino v Parizu vložilo kandidaturo za vpis Klasicnega krasa na Seznam svetovne dedišcine pri UNESCO. Predlagano obmocje Klasicnega krasa obsega 25.461 ha, vplivno obmocje pa 58.339 ha in leži v obcinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna, in sicer z osrednjima zavarovanima obmocjema - Notranjskim regijskim parkom in Krajinskim parkom Pivška presihajoca jezera. Klasicni kras obsega vse najznacilnejše kraške pojave in izjemna kraška polja Klasicnega krasa (Cerkniško polje, Planinsko polje in niz Pivških presihajocih jezer), ki so tipicen primer nastanka in razvoja kraških polj; vse najpomembnejše jame na tem obmocju (med njimi Postojnska jama, Planinska jama, Križna jama in Nova Križna jama) in kraško dolino Rakov Škocjan. Izjemna univerzalna vrednost Klasicnega krasa se kaže v geoloških in geomorfoloških pojavih in procesih - kraških pojavih, jamskem živalstvu in razvoju krasoslovja kot znanosti. Vložitvi kandidature sledi postopek preverjanja in ocenjevanja kandidature pri Centru za svetovno dedišcino in posvetovalnem telesu IUCN (Svetovni zvezi za varstvo narave). Mnenje oziroma predlog za odlocitev o vpisu bo znan maja prihodnje leto. Krajinski park Pivška presihajoca jezera Posestvo Ravne in Šilentabor sta kot speci kraljicni, ki ju na Obcini Pivka nocemo pustiti kar tako – spati. V projektu Merlin, financiranem iz programa Interreg V-A Italija -Slovenija, smo pridobili možnost oziroma denar za prve korake k vrnitvi obeh, potencialno vrocih turisticnih tock, v življenje. Prijavitelj projekta, ki ga vodi Znanstveno raziskovalno središce Koper, je Obcina Pivka, vecino aktivnosti pa bo izvajal Javni zavod za upravljanje dedišcine in turizem Pivka. Kaj bomo poceli? Najprej napravili posnetek obstojecega stanja objektov v Ravnah (dvorec in kašca) in ostankov na Šilentabru. Posnetek stanja bomo prelili v digitalno obliko, uporabno v turisticne namene. Izdelati bomo dali študijo s prikazom mogocih variant ureditve hotela v Ravnah, pripravili razstavo v Parku vojaške zgodovine. Znanstveniki naj bi za posebno brošuro opisali razvoj stavbne dedišcine skozi stoletja. Obe tocki bomo povezali s kolesarsko stezo. Z Raven si bo obiskovalec skozi daljnogled ogledal Šilentabor, s Šilentabra pogledal na ravensko posestvo. Dragica Jaksetic POZIVI K PRAVILNI UPORABI FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV IN VARSTVU CEBEL Cebelarstvo ima tako v Sloveniji kot v sodobnem svetu zelo velik gospodarski pomen. Cebele lahko med obiskovanjem cvetov pridejo v stik s škodljivimi snovmi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zašcito rastlin. V intenzivnem nacinu pridelovanja hrane se uporabi FFS ni mogoce povsem izogniti, zaradi cesar je sodelovanje kmetovalcev in cebelarjev na obmocjih intenzivnega kmetovanja ne samo zaželeno, ampak celo nujno. Ceprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) predpisane v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih, skoraj ne mine leto brez pomorov cebel. Cebelarji uporabnike FFS prosimo, da jih uporabljajo v skladu z naceli dobre kmetijske prakse in varstva okolja ter da so pri tem pozorni zlasti, da: • pred nacrtovano uporabo FFS natancno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za cebele; FFS, ki so škodljiva za cebele, so na etiketi oznacena kot »Nevarno za cebele« in opremljena s posebnim graficnim znakom • priporocena sredstva uporabljajo v najnižjih priporocenih odmerkih; • pred nacrtovanim škropljenjem pokosijo cvetoco podrast v sadovnjaku ali vinogradu; • škropijo v vecernih urah ali ponoci in v brezvetrju; • cebelarja obvestijo o nameravanem škropljenju rastlin s strupenimi ali škodljivimi FFS za cebele. Cebelarska zveza Slovenije BELA ŠTORKLJA SE VRACA V PIVKO Prav na Gregorjevo, ko se »pticki ženijo«, se je vrnil samec naše pivške bele štorklje v svoj pivški dom nad trgovino VELO CENTER. Obicajno se samci vracajo sredi marca, da do prihoda samic vneto dograjujejo in popravljajo stara gnezda. Vracanje štorkelj se pogosto zavlece v april ali celo maj. Bela štorklja, v vsakdanji rabi pogosto samo »štorklja« (znanstveno ime Ciconia ciconia) je velika in dobro poznana ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi v Evropi, Zahodni in Srednji Aziji ter severozahodni Afriki. Zanimivo je, da se selijo v toplejše kraje dalec v Afriko, celo vse do Tanzanije. Tako opravijo vec tisoc kilometrov že v eno smer. Seveda z zanimanjem cakamo ponovno združitev naše pivške štorkljeve družine. No, da si je samec izbral za vrnitev prav Gregorjevo, pa tudi nekaj pove. Ernest Margon Strokovna ekskurzija in ogled dobrih praks LAS Goricko in LAS Prlekija je potekala v petek 8. in v soboto 9. marca. Udeležilo se ga je tudi 50 udeležencev iz obmocja obcin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Ogled je potekal po programu in je zajemal seznanitev s projekti, ki so bili izvedeni s pomocjo sofinanciranja iz EU skladov (ESRR in EKSRP): • Predstavitev Šunkarne Kodila ter blagovne znamke Diši po Prekmurju. • V osrcju Gorickega, smo si ogledali sodobno vinsko klet za tradicionalno pridelavo vin - Klet Marof. • Doživljajski park Vulkanija, Grad, predstavitev in ogled. • Predstavitev LAS Prlekija. • Ogled muzeja Ljutomerski kasac. • Ogled Parka doživetij Križevci. • Predstavitev sklopa projektov v izvedbi Zavoda Marianum: Prleški loncar, Rokodelske zgodbe, Prleški pogrinjek in Slovanske zemljanke. • Ogled mlina na Muri v Murecku in predstavitev projekta GLAMUR. Ko je Goran Rutar iz Volc pred nekaj tedni v bližini vasi Volce sredi zasneženega gozda opazil luknjo, iz katere je bilo cutiti pihljanje vetra, se ni zavedal, da je odkril novo in doslej tudi najvecjo jamo na obmocju med Postojno, Pivko, Brkini in Reko. O svojem odkritju je obvestil jamarja Ludvika Husuja, ki se je z jamarskim kolegom Claudiom Bratosem spustil v globoko odprtino. Jamo so poimenovali po najditelju Goranu Rutarju – »Velika Rutarjeva jama«. Zadnje dni februarja pa se je v jamo, skupaj z ostalimi jamarji, spustil tudi jamski fotograf Peter Gedei. Nastale so cudovite fotografije. Sandi Morel, DKH Majhna zavesa ob robu dvorane Na nekaj mestih si je potrebno pomagati z vrvjo Foto: Peter Gedei energija je k petju spodbudila tudi gledalce. Za otroke in ter odlicni napovedovalki Eriki Šprohar. OBISK UPOKOJENK V SKUPINI CEBELICE V tem šolskem letu je naša prednostna naloga medgeneracijsko druženje. Zato smo v našo skupino povabili naše bivše sodelavke. Našega povabila so bile vesele, kar so pokazale z njihovo udeležbo, saj so se vse odzvale našemu povabilu. V skupino so prikorakale v cetici in veselem petju pesmice Naša cetica koraka. Otrokom so povedale veliko zanimivega, še predvsem, kako je bilo vcasih v vrtcu, ko so še one delale. Tudi otroci so bili zelo vedoželjni in so jih veliko spraševali. Zanimalo jih je, ce so bili otroci kaj pridni v vrtcu, kakšne ležalnike so imeli, koliko otrok je bilo v skupinah, kaj so jedli in še in še. Gospa Marica je otroke naucila tudi pesmico Gradimo družinico, katero otroci še danes radi zapojejo. Skupaj z nami je tudi dan prej pekla piškote, s katerimi smo jih pogostili. Tudi upokojenke so nas obdarile s sladkimi dobrotami in nam polepšale dopoldne. Še enkrat se jim lepo zahvaljujemo za cas, OSNOVNA ŠOLA PIVKA GLASBA BOGATI NAŠ SVET V cetrtek, 21. februarja, je v avli OŠ Pivka potekala že tradicionalna prireditev »Glasba bogati naš svet«. S svojimi nastopi, zaznamovanimi z ljubeznijo do glasbe in petja, so jo so-oblikovali mladi glasbeniki GLASBENE ŠOLE POSTOJNA, ucenci OTROŠKEGA in MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA ter UCITELJSKI PEVSKI ZBOR. Vsi nastopajoci so svoje znanje in predanost glasbi izrazili z ubranim prepevanjem ter zvocnostjo pisane palete glasbil, tj. diatonicne harmonike, flavte, trobente, ksilofona, klarineta, violine, kitare in klavirja. Ob takšnih trenutkih zaživi vsa lepota glasbe. Ob tem bi se radi zahvalili za prostovoljne prispevke ( 100,21€), ki bodo tokrat namenjeni za prav posebno priložnost. Mladinski pevski zbor namrec v aprilu odhaja na gostovanje v Brno, kjer bo sodeloval na pevskem festivalu Petrklic ter imel nastop za ceško-slovensko društvo. Povabilo pomeni za naše ucence veliko cast in hkrati priložnost, da preko pristnega stika s sovrstniki razvijajo védenje o slovenski skupnosti ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Šestošolci so se februarja udeležili zimske šole v naravi v Kranjski Gori. Nastanjeni so bili v odlicnem hotelu Rute v Gozdu Martuljku. Ucenci so bili razdeljeni v vec skupin glede na njihovo predznanje. Kar nekaj ucencev si je prvic nadelo smuci, ob koncu tedna pa so že vsi uspešno vijugali po smucarskih strminah. Vsak dan pa so se preizkusili tudi v teku na smuceh. Ob koncu tedna sta seveda sledili tudi dve tekmi. Razmere na smucišcu so bile vse dneve idealne. Sonce nas je prijetno božalo po obrazih in ce dodamo zraven še cudovit razgled na zasnežene okoliške gore, pa zadovoljne nasmeške na obrazih otrok, potem lahko z gotovostjo trdimo, da je bil smucarski teden v Kranjski gori vec kot uspešen. Druženja s prijatelji so zelo pomemben del šole v naravi. Tega so imeli v teh štirih dneh veliko. Šola v naravi pa je zelo koristna predvsem zato, ker se ucenci tu ucijo samostojnosti in odgovornosti, vešcin, ki jim bodo v življenju prav prišle. Osnovna šola Pivka MEDNARODNO SODELOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje V okviru evropskega izobraževalnega projekta Erasmus + Numeracy and Literacy through CODINGS and ROBOTIC, so se pripravljalnega obiska na Malti udeležile koordinatorica projekta mag. Mirjam Francetic, uciteljica Lucija Škvarca in Margareta Mrše, kjer so z ucitelji iz šol iz Malte, Italije in Portugalske nacrtovale aktivnosti in mobilnosti uciteljev, sodelujocih v projektu. Projekt je namenjen ucencem in uciteljicam 1. in 2. triade. Preko njega bomo v dveh letih razvili IKT orodja in strategije za poucevanje in delo v razredu, se ucili osnov robotike in kodiranja ter ucenja s tablicnimi racunalniki. Skozi aktivnosti se bodo tako ucenci že v zacetku šolanja ozavešcali o novi sodobni tehnologiji in z njo povezanih poklicih prihodnosti. OSNOVNA ŠOLA KOŠANA UCENCI SO NAS PREPRICALI Šolski sklad OŠ Košana deluje že enajsto leto. V tem casu smo veckrat pomagali socialno šibkejšim ucencem ter poskrbeli za placilo njihovih malic, kosil ali pokrili del stroškov za poletno ali zimsko šolo v naravi. V Skladu radi prisluhnemo razlicnim predlogom in jih po svojih moceh podpremo. Letos so se na nas obrnili ucenci predmetne stopnje. Izrazili so željo, da bi koticek pred knjižnico, kjer se že zdaj radi družijo, preuredili. Posneli so predstavitev svojih predlogov in izdelali makete. S svojim trudom so nas prepricali, zato smo jim namenili nekaj sredstev za nabavo namiznega nogometa. Hkrati smo k pomoci pozvali tudi bližnja podjetja in starše. Prošnji za pomoc pri ureditvi koticka se je odzvalo kar nekaj staršev in podjetje C.A.R.G. d.o.o. iz Gornje Košane, ki so v decembru nakazali skupaj 500,00€. Denar bomo namenili za opremo koticka, za nabavo polic, preproge, popestritev sten, nabavo primernih živali in rastlin. Prošnja se je dotaknila tudi sponzorjev: Tapetništva Žele iz Pivke in podjetja Škerjanc iz Materije, ki sta z združenimi mocmi poskrbela za lepši december in nam podarila tri sedalne vrece. Šolski sklad je namenil nekaj denarja tudi za nabavo igral in didakticnih pripomockov za vrtec ter jutranje varstvo. Vse igre so že v uporabi in s svojo Osnovna šola Pivka popularnostjo dokazujejo, da smo se prav odlocili. Šolski sklad ostaja odprt za potrebe in pobude, ki bodo naslovljene nanj, hkrati pa še naprej zasleduje željo po nabavi šolskega odra, ki si ga moramo sedaj izposojati. Upamo, da nam bo tudi to željo uspelo cim prej uresniciti. Delavci in ucenci šole se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem staršem dobre volje, donatorjem in sponzorjem: Vaša podpora nam veliko pomeni – hvala vam. Osnovna šola Košana ZIMSKI ŠPORTNI DAN V februarju je bil za ucence od 6. do 9. razreda organiziran športni dan. Ucenci so izbirali med smucanjem in sankanjem na Krvavcu ter pohodu proti Vremšcici. Na Krvavec smo se odpravili v manjšem številu kot prejšnja leta, saj se je veliko ucencev odlocilo za pohod. Izbrali smo res lep dan, vreme je bilo kot nalašc za zimske aktivnosti. Bilo je mrzlo zimsko jutro, ki se je spreminjalo v soncen, že prav pomladni dan. Skupina smucarjev je uživala v pestri izbiri smucarskih prog, skupina sankacev pa se je po krajšem pohodu povzpela do kraja, kjer je sledilo spušcanje s sankami po strmini. Vecina ucencev, ki je odšla na pohod proti Vremšcici, je uspešno osvojila vrh Vremšcice, zato iskrene cestitke tako ucencem kot tudi njihovim spremljevalcem. V letošnjem šolskem letu smo na OŠ Košana organizirali zimsko šolo v naravi za 12 ucencev 5. in 6. razreda. Zaradi manjših stroškov, lažje organizacije in ne nazadnje prijateljskega druženja smo združili moci s pivško osnovno šolo. Skupaj smo se odpeljali v Gozd Martuljek, kjer smo se ucili in družili štiri dni. Smucišce Velika dolina je nudilo idealne možnosti tako za zacetnike kot za dobre smucarje, soncno vreme in primerne temperature pa so bile samo še pika na i za odlicno pocutje in hiter napredek ucencev. Imeli smo nocni pohod, preizkusili smo tekaško progo, tekmovali v namiznem tenisu, ustvarjali zapestnice… Osnovna šola Košana V letošnjem šolskem letu mineva natanko 50 let od zacetka delovanja oddelkov s prilagojenim programom na našem obmocju. Podružnicno šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in posebnim programom vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki deluje v okviru OŠ Miroslava Vilharja v Postojni, v letošnjem šolskem letu obiskuje kar triinpetdeset ucencev. Mnogi med njimi dnevno prihajajo v Postojno iz oddaljenih krajev, ki živijo na obmocju obcin Postojna, Pivka, Cerknica, Bloke, Loška dolina, Divaca in Sežana. Ucenci so glede na sposobnosti vkljuceni v dva programa, in sicer v izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program. Trenutno imamo na podružnicni šoli osem oddelkov. V petdesetih letih se je na podrocju dela otrok s posebnimi potrebami na našem obmocju naredilo veliko, pa vendarle si želimo vec, saj je naš namen ucencem s posebnimi potrebami zagotoviti in omogociti tisto, kar zaradi svojih individualnih potreb v procesu vzgoje in izobraževanja potrebujejo in jim kot enakopravnim clanom družbe tudi pripada. našem delovanju, naših izzivih, sanjah in težavah. Otvoritev razstave likovnih del naših ucencev z naslovom »Postojna skozi naše oci« 14. januarja 2019 v Postojni je prvi izmed dogodkov, s katerim želimo navezati stik z vsakim izmed vas. Zato smo se odlocili, da bodo naša likovna dela obiskala prav vse obcine, od koder prihajajo naši ucenci. Trenutno nas najdete v Pivki, v Krpanovem domu. Z dogodki, ki jih ucenci in strokovni delavci šole pripravljamo Pridite in se srecajte z nami. Ne bo vam žal. ob praznovanju te visoke obletnice, želimo prikazati, kaj vse Alenka Fatur znamo in zmoremo, hkrati pa tudi osvestiti širšo javnost o KULTURNI PRAZNIK V DRUŠTVU UPOKOJENCEV PIVKA OTROKOM PODARILI POSEBNO LEPE IGRACE Letos smo sklenili, da bomo praznovali kulturo malo drugace. Ob zakljucku smo otrokom izrocile igrace, ki smo jih do sedaj V Društvu upokojencev sta zelo dejavni dve sekciji, literarni naredile. Vsaka skupina je dobila vecjo igraco, ki predstavlja krožek Beremo skupaj in rocna dela. V sodelovanju z Vrtcem maskoto njihove skupine – Žabice, Soncki, Gumbki, Pivka in Vecgeneracijskim centrom smo izpeljali zanimiv Medvedki... V košarah so bile še ostale igrace, ki so si jih kulturni in medgeneracijski projekt. med seboj razdelili. Naše delo je bilo izjemno poplacano, za Od septembra v VGC-ju izdelujemo kvackane igrace za pivški vrtec. Igrace so narejene iz bombaža, pralne in narejene tako, da se otroci z njimi ne morejo poškodovati. Že v zacetku ustvarjanja smo nameravale predati igrace otrokom na posebni prireditvi. Na krožku smo ugotovile, da se je Lidija Pavzin izjemno potrudila, saj je za odrsko uprizoritev pripravila pravljico Volk in trije prašicki. Hitro smo se dogovorile, da bo to naša prireditev za letošnji kulturni praznik. S pomocjo vzgojiteljic, ki so nam priskrbele rekvizite za sceno in otroke pripravile na predstavo, smo izpeljale nastop. nagrado smo dobile prisrcen aplavz in široke nasmehe naših najmlajših. Veseli smo bili vsi, otroci in upokojenke, na koncu smo skupaj zapeli in zaplesali. Naše prvo tovrstno druženje prav gotovo ni bilo zadnje. Igrac ni nikoli dovolj, zato v Vecgeneracijskem centru še naprej pridno kvackamo. Vesele smo, da se nam pridružujejo nove clanice, rade pa bomo naucile tudi tiste, ki kvackati še ne znajo. Tekst in foto: Jožica Knafelc Konec januarja se je pricel tecaj za družinske oskrbovalce, ki ga v okviru projekta »Obcina prijazna starejšim« organizirata Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje in Obcina Pivka. Prva predavanja tecajnikov so bila namenjena predstavitvi izkušenj in pricakovanj udeležencev, sicer pa je vsako posamicno predavanje namenjeno posebni tematiki. Tecajniki so se osredotocali na »prižiganje lucke« pri ljudeh, ki nas obkrožajo. Prižigati lucko pri stiku s starim clovekom pomeni, da cimprej zagledamo in na njem opazimo nekaj lepega, dobrega in prijetnega. Nekaj takega, ki osebo, ki vzpostavlja stik, navdušuje. Cilj komunikacije je, da si pri vsakem stiku s se bo odvijal do sredine meseca aprila, obsega namrec 10 starejšim priklicemo v spomin dobro in prijetno, saj to bogati srecanj. Tecaj je za udeležence brezplacen in ga v okviru tudi osebo, ki oskrbuje. Na srecanjih so udeleženci obdelali projekta »Starosti prijazna obcina« sofinancira Obcina Pivka. nacine komunikacije s starejšo osebo, temeljito se seznanili Vecina udeležencev prihaja iz obcine Pivka, nekaj pa tudi iz z demenco, srcno in možgansko kapjo. Tecajnike, teh je sosednjih obcin. V okviru projekta »Starosti prijazna obcina« preko dvajset, cakajo še predavanja o preventivi proti lastni se bodo tekom leta odvijale še druge aktivnosti, delavnice in izgorelosti osebe, ki skrbi za starejšega, o negi starejšega, o predavanja. O vsebini bomo obcane obvešcali preko spletne pripravi na odhod svojca v dom za starejše ter vsebine, ki se strani in Pivškega lista. dotikajo umiranja in žalovanja. Tecaj za družinske oskrbovalce Obcina Pivka V pocastitev letošnjemu svetovnemu dnevu Civilne zašcite, ki ga sicer 1. marca obeležujemo od leta 1990, je bila v zacetku marca na Blokah regijska podelitev priznanj Civilne zašcite za leto 2019. Nesreca žal nikoli ne pociva. Vse pogostejše nevarnosti kaže tudi narava in vremenske razmere v našem okolju. Organizirane skupine za zašcito in reševanje ter pomoc prebivalstvu in materialnih dobrin so torej v takih primerih izjemno pomemben clen, ki se je v naši obcini že veckrat izkazal. Srcnost, predanost in usposobljenost teh posameznikov zelo cenimo. V Pivki že vrsto let tradicionalno praznujemo slovenski kulturni praznik. »Kultura mora biti del našega vsakdanjika, to bi moral biti nacin življenja posameznika, ce hocemo v tem globalnem svetu preživeti kot narod in posamezniki. Kultura je tudi vrednota, ki jo moramo negovati zase in ohranjati za prihodnje rodove. Ta praznik ni samo spomin na dr. Franceta Prešerna, ampak je praznik vseh nas, ki nam je mar za lepo slovensko besedo…«, je v uvodnem nagovoru poudarila predsednica KD Lipa Pivka Irena Margon. Letos smo se skupaj z Obcino Pivka odlocili, da se še posebej spomnimo našega izjemnega pesnika. Prireditev smo posvetili Prešernu. V goste smo povabili gospoda Janka Krištofa, duhovnika iz Bilcovsa, v Borovljah je dekan, je pa tudi predsednik Kršcanske kulturne zveze v Celovcu, in njegovega glasbenega spremljevalca, pravega virtuoza, pianista Tonca Feiniga z avstrijske Koroške. Skupaj sta izvedla zahteven recital Prešernovega Krsta pri Savici. To je bila lepa obuditev spomina na velikega pesnika. Pred zacetkom recitala je domacin, solist Matej Lenarcic, zapel slovensko himno, Prešernovo Zdravljico. Sledil je dramski nastop Janka Krištofa z recitalom. Posebnost letošnje prireditve je tudi, da gosta, ki sta uprizorila Prešernovo stvaritev, prihajata z avstrijske Koroške, zato sta nam bila še bolj draga, saj s tem povezujemo Slovence naše domovine in Slovence, ki živijo na Koroškem v Avstriji. V dvorani Krpanovega doma v Pivki se je zbralo veliko ljubiteljev kulture, ki so prisluhnili gostoma vecera ter se po koncani prireditvi še dolgo zadržali v prijetnem pogovoru in skupaj nazdravili prazniku in vsem nam. Tekst in foto: Ernest Margon Kratka vsebina izpod peresa našega rojaka, slavista prof. dr. Antona Požarja: France Prešeren: Krst pri Savici Pesnitev Krst pri Savici ima uvodni sonet, ki je posvecen spominu na Prešernovega prijatelja Matijo Copa, ki je veliko prezgodaj nesrecno utonil v Savi. Pesnitev je bila Prešernova zamisel o nacionalnem epu. Ep ima dva dela. Vsebina Uvoda ima zgodovinsko snov, povzeto po Valvasorju. Opisuje spopad med kršcanstvom in poganstvom. Bijeta se dve vojski, poganom poveljuje junak Crtomir, ki edini preživi v strašnem boju, napada jih kršcanska Valjhunova vojska. Ideja Uvoda je opevanje velicine narodne svobode in obtožba nasilnega pokristjanjevanja. Drugi del se imenuje Krst. V tem delu gre za notranje boje in analizo Crtomirove duševnosti, življenjskih porazov in njegove spreobrnitve. Premagani Crtomir stoji ob Bohinjskem jezeru in želi videti nekdanjo zarocenko Bogomilo. Ta mu pove, da se je zaobljubila Bogu, da bi on ostal živ. Ob jezeru mu kršcanski duhovnik razlaga, da kršcanstvo temelji na ljubezni in da Valjhunovo nasilno pokristjanjevanje ni bilo pravicno. Bogomila Crtomira povabi, naj sprejme krst. Crtomir se odloci, spreobrne in se odpove Bogomili ter postane duhovnik. Pesnitev je povelicevanje kršcanske vere v dobrega Boga, posmrtno življenje ter prostovoljno služenje Bogu. Povzeto po: dr. Anton Požar: Oris slovenskega slovstva (I. del do leta 1848). Foto: S.G. kulture, kjer je Srecko Likar recitiral pesmi iz svoje knjižice Utrinki življenja. Spremljal ga je Kristijan Crlenec na kitari s slovenskimi pesmimi. Pokazalo se je, da je interes obcinstva pozitiven, in da so obiskovalci željni kulture in zabave. Kavarna v Pivki je obnovljen prostor s prijetnim ambientom in osebjem, ki si želi poživiti in oživiti nekdanje veselje. Imajo še veliko obetajocih in zanimivih idej, za katere upamo, da se bodo tudi uresnicile. Društvo Šempeter 1300 se je odlocilo, da bo nadaljevalo kavarniške urice v Pivki, zato se nam naslednjic pridružite in poveselite z nami. Srecko Likar PODARJANJE KNJIG OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Dan po slovenskem kulturnem prazniku smo clani Kulturnega društva Lipa Pivka spet uspešno izpeljali akcijo »Podarimo knjigo«. Povabilu »vzemi knjigo« smo dodali še pravo figo kot spomin na »doktorja fig«. Deveto leto podarjanja knjig je že za nami. Zaceli smo leta 2011, bralci in ljubitelji knjig so se navadili na ta dogodek in vsako leto nas kdo preseneti z vecjim številom knjig, ki jih prinese v dar. Tudi letos smo jih dobili eno veliko škatlo. Knjige so bile po tematiki razlicne, leposlovne, zgodovinske, nekaj prirocnikov. Obiskovalci so se radi ustavili pri naši stojnici in tako smo spet podarili in oddali preko 100 knjig. Podarjanje knjig je tako postalo tradicionalen knjižni dogodek, ki ima že lepo število zvestih in rednih obiskovalcev. Številni obiskovalci se spomnijo in tudi sami radi prinesejo kakšno knjigo na stojnico. Zato jih vabimo, naj se tega spomnijo, saj bomo imeli v zacetku decembra spet akcijo podarjanja knjig. Tudi tam se najde kakšna knjiga, lahko pa jo tudi kdo prinese in postavi na polico. Naj knjige krožijo med bralci in se ne prašijo na knjižnih policah! Irena Margon Foto: Ernest Margon V soboto, 16. februarja, so v polni športni dvorani Skala nastopili Modrijani, ki so se v Pivki ustavili v sklopu turneje "Modrijani osebno". V triurnem koncertu so Modrijani tokrat prikazali nekaj drugacnega. S koncertom, naslovljenim "Modrijani osebno", so se obiskovalcem predstavili na humoren nacin. Na ta nacin se želijo približati poslušalcem na bolj osebni ravni in pripraviti domace vzdušje, kar jim je vec kot uspelo. Poslušalci so lahko uživali ob njihovih hitih, kot so »Moja«, »Ti, moja rožica«, »Klic srca« in »Rock me«. Po koncertu, ki so ga obiskovalci zakljucili z dolgim aplavzom, so bili v preddverju dostopni tudi za fotografiranje in deljenje avtogramov. Danijel Kovacic Grmek VALENTINOVO PRED KRPANOVIM DOMOM Praznik zaljubljencev pa tudi vseh tistih, ki se imamo tudi sicer radi, je Obcina Pivka na pobudo mladinskega gibanja Mladi za Pivko letos obeležila na prav posebno simpaticen nacin. Podobo trga pred Krpanovim domom so na petkov popoldan (15. februarja) znova olepšale prikupne lesene hiške, s svojo prilagojeno valentinovo ponudbo. Poseben car je v središcu Pivke znova pomenilo druženje družin, srecanje prijateljev ali zgolj sprehod skozi tematsko obarvano dogajanje, ki se je nadaljevalo tudi v zaljubljen glasbeni vecer. Pred tem je bila uspešno izvedena tudi ustvarjalna delavnica na temo Ljubezen v družini, kjer so otroci s svojimi starši ustvarili prave umetnije. DKH Prenovljena kavarna v Pivki je ob 8. marcu svojim gostom ponudila lep, romanticen vecer ob glasbi in petju. Na pobudo in povabilo lastnikov kavarne je nastopil kantavtor Tone Škrlj iz Knežaka. Kot ga prijatelji imenujejo romantik, je tudi pripravil glasbeni vecer, poln romanticnih in ljubezenskih pesmi. Zapel je precej znanih pesmi slovenskih glasbenikov, dodal pa je tudi svoje avtorske pesmi. V kavarni se je zbralo veliko število gostov, vse od mladih pa do starejše generacije. Lastniki kavarne so bili gotovo zadovoljni in to jim daje pogum, da bodo s kavarniškimi dogodki še nadaljevali. Irena Margon Kulturno društvo Lipa Pivka in knjižnica Pivka sta v cetrtek, 7. marca, v citalnici knjižnice priredila pomladno cajanko. Mogoce je bil »kriv« mesec marec, ki naj bi bil precej »ženski« ali pa je tematika ženske poezije privabila kar 17 obiskovalk in 3 obiskovalce na naše srecanje. Po decembrskem srecanju smo se srecali s poezijo, ki so jo v preteklosti pa vse do današnjih dni ustvarjale ženske pesnice, ki so bile dolgo casa v senci moških poetov in dolgo niso dobile pravega mesta v literarni zgodovini. Za uvod sem udeležencem povedala nekoliko o vlogi žensk v kulturi in besedni umetnosti vse od razsvetljenstva, skozi romantiko, realizem, moderno pa do danes. V preteklosti je bil mocan in dolgotrajen boj za vzpostavitev našega jezika, nacionalne zavesti in kulture. V tem procesu je bil ta prostor dolgo casa za ženske zaprt, saj niso mogle biti nosilke novih literarnih tokov, ker niso imele možnosti vkljucevati se v literarno življenje slovenstva, tradicionalno gledanje na žensko vlogo doma pa je bilo globoko vkoreninjeno. Pocasi, a vztrajno so posameznice – ženske zavzemale prostor v literaturi. Danes lahko govorimo o bolj sprošceni vlogi ženske v javnem življenju. Sledil je recital, ki smo ga oblikovali udeleženci cajanke tako, da smo recitirali pesmi po lasnem izboru, in sicer iz poezije Saše Pavcek, Makse Samsa, Lili Novy, Ludovike Kalan in še mnogih drugih. Vmes je dogajanje z glasbenim nastopom recital popestrila ucenka prvega razreda glasbene šole Julija s precno flavto, ki jo že dobro obvlada. Po koncanem kulturnem delu smo se razveselili krasnih šopkov papirnatih rož, ki nam jih je podarila gospa Marija Dolgan iz Gornje Košane, ki izvrstno obvlada to rocno spretnost. Pokazala nam je, kako izdelati nagelj in kmalu jih je nastalo kar nekaj. Dokaj hitro sta minili dve uri. Predno smo se razšli, je Ernest Margon v imenu KD Lipa vsaki udeleženki poklonil rdec nagelj za praznik. Naslednjic pa spet »odhajamo na teren«, in sicer na Prem k pesniku Dragotinu Ketteju 24. aprila, saj bo 26. aprila njegova 120. obletnica smrti in ga bomo pocastili v njegovi rojstni hiši – muzeju. Irena Margon Foto: Martina Cevec Zadnji petek v februarju je bila velika dvorana Kulturnega doma v Slavini dodobra napolnjena z obiskovalci. Veliko domacinov in obiskovalcev iz vseh krajev zgornje Pivke si je prišlo ogledat dragoceno srednjeveško rokopisno knjigo Slavinski misal, ki je bil po nakljucju odkrit, in kasneje po dolgih prizadevanjih Narodne in univerzitetne knjižnice iz Ljubljane odkupljen in vrnjen v Slovenijo. Misal je bil napisan leta 1481 za cerkvene potrebe v cerkvici sv. Danijela v Zalogu pri Postojni, ki je takrat še spadala v slavinsko prafaro. Takratni prebivalci so ga narocili prav za to cerkev za bogoslužne namene, napisali in izdelali pa so ga v delavnici v Nürnbergu v Nemciji. Misal je nastajal v nemirnih casih zgodovine, saj so takrat v našo deželo vdirali Turki in napadali naše vasi in prebivalstvo. Kljub temu so naši predniki izkazovali svojo vernost in si jo prizadevali ohranjati tudi z izdelavo svoje lastne mašne knjige. Misal so postavili na ogled prav v kraju, kamor je nekoc pripadal. Slavinski misal je doživel prav zanimivo usodo. Predstavil jo je Janko Boštjancic iz Kulturnega društva Slavina, ki je povedal, kako je bil misal prvic opažen v katalogu dražbene hiše Sotheby v Londonu leta 1982. NUK si je prizadeval za odkup, vendar niso bili uspešni. Kasneje je postal last antikvariata v ZDA, leto za tem pa last zasebnega zbiralca rokopisov v Torontu. V letu 2002 je pater Martin Dimnik, takratni predstojnik Papeškega inštituta za srednjeveške študije v Torontu, uspel fotografirati knjigo. Leta 2002 pa je Janko Boštjancic vzpostavil stik z lastnikom in dobil soglasje za uporabo kopij fotografij, da so lahko pripravili strokovno predavanje o misalu. Takrat je bila tudi širša javnost seznanjena z vrednostjo tega dokumenta, ki prica o izjemni kulturni dedišcini in pomenu le-te za našo zgodovino in razvoj jezika. Prizadevanja za odkup te dragocene knjige so se nadaljevala in s pomocjo Ministrstva za kulturo so knjigo odkupili lani 12. septembra za 63 000 €. O misalu je spregovoril domaci župnik Jože Jakopic v imenu prafare Slavine, soorganizator prireditve, ki je poudaril, da je s tem misalom potrjena prva pisna omemba cerkve sv. Danijela. O misalu je spregovorila ravnateljica NUK-a Martina Rozman Salobir, ki je poudarila, da je misal nekaj lepega in presežnega, saj so zanj takrat poiskali najboljše mojstre, ki so cudovito izdelali poslikave inicial. Vodja rokopisnega oddelka NUK-a Marijan Rupert je rokopis imenoval kot biser slovenskega duhovnega in kulturnega življenja. Restavratorka Jedrt Vodopivec Tomažic je zagotovila, da je misal originalno delo. Ob koncu predstavitve pa je nastopila še ddr. Nataša Golob, vodilna poznavalka srednjeveških rokopisov in slikarstva, ki je še posebej poudarila pomen knjige, ki je bila izdelana prav za liturgijo posebne cerkve. Izpostavila je zanimivost, da misal vsebuje izredno dolg kolofon, iz katerega so lahko ugotovili precej podatkov o izdelavi rokopisa in njegovi opremi z inicialami, ki so bile skrbno narisane v delavnicah v južnonemškem prostoru. Misal ima 78 folijev s po 1100 znaki na eni strani napisanih na pergamentu. Izjemno delo, ki je v današnjem casu neponovljivo. Celotna prireditev je bila bogato kulturno obarvana, saj so h kulturnemu programu prispevali pevci domace vokalne skupine Slavna in domacinka solistka Neža Kernel s samospevom Miroslava Vilharja ob spremljavi brata Jurija na klavirju. Kulturni vecer je vec kot dostojno pocastil mesec kulture, obiskovalci pa smo doživeli trenutek, ki je velicasten za narod in za nas, ki živimo v tem zanimivem casu. Irena Margon Clani društva invalidov Pivka so imeli aktivno zimo. Športniki so se udeležili balinarskih turnirjev v obalno kraški regiji in trenirali na balinišcu Rešta v Pivki. V mesecu novembru so izdelovali novoletne okraske in vizitke. Delavnice je vodila clanica društva Blažena Pahor. Z izdelki so obdarili starejše in bolne clane, ki so jih obiskali v casu božicnih praznikov. Programsko leto so zakljucili z zborom clanov 23. 2. 2019 v Pivki v gostilni Kara. Slednjega se je udeležil tudi predsednik ZDIS, g. Drago Novak in predsedniki in predsednice društev obalno kraške regije. V tekocem letu imajo pripravljene nove nacrte in pester program dogajanj, saj praznujejo 20. obletnico delovanja. Danijel Kovacic Grmek Zagorje je že vsaj od Vilharjevih casov zapisano kulturi. To se vcasih izraža bolj intenzivno, drugic manj odmevno. Podatki zgodovinskih virov kažejo, da je imelo Zagorje na Zgornji Pivki primat in pomembno vlogo v casu ustanavljanja šol, kasneje citalnic, tja do gasilskih društev, pa še kaj bi se našlo. Kontinuiteta kulturnega udejstvovanja v Zagorju se kot rdeca nit že krepko vlece proti dvestoletnici. Preteklo leto, ki smo ga v naših krajih oznacili za Vilharjevo, je Zagorce še dodatno vzpodbudilo k ponovni poživitvi kulturnega delovanja. Zgošceno nacrtovanje in skoraj hkratno uresnicevanje zastavljenih ciljev nam ne pušcata veliko prostora za pregled opravljenega. A pri nas se dogaja marsikaj. Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje od pretekle jeseni pridno uporablja prostore izpraznjene podružnicne šole Zagorje. Tedensko se tam zbirata dve skupini, ki dajeta nekdanji šoli toplino in zvok: sredini veceri so pod budnim ocesom Miljenke Moharic namenjeni filcanju ter s tem ustvarjanju okrasnih in uporabnih predmetov, sobotne vecere pa si je prostor rezerviral novi zagorski ženski pevski zbor pod vodstvom avtorice pricujocega clanka. Že jeseni se je zbor predstavil na kar treh nastopih, ob novem letu proslavil prvo obletnico delovanja, spomladi pa sledi nadaljevanje. Med jesenskimi pocitnicami smo poskrbeli za otroke. Žal nam je deževje pokvarilo nacrte po spoznavanju starih iger na prostem, tako da se je bilo treba znajti in do 20 otrokom ponuditi alternativo. Našli smo jo pod streho šole, kjer smo si cas krajšali z namiznimi igrami in risanjem ob branju zgodbe »Ronja, razbojniška hci«. Zanj je s svojim mehkim glasom poskrbela Miljenka Moharic. Namen teh uric je bil zvleci otroke stran od elektronskih naprav in jim pokazati veselje ob medsebojnem druženju, kar nam je vsekakor uspelo. Gasilci so poskrbeli za novoletno zabavo, v zacetku februarja pa so si njihovi najmlajši clani v pivški kinodvorani ogledali animirani film »Kako izuriti svojega zmaja« v 3D projekciji. Seveda so domov prišli navdušeni in že komaj cakajo novih gasilskih pustolovšcin, ki jih cakajo spomladi. Prav mladi, natancneje birmanci, so s svojim žarom že drugo leto zapored na oder postavili tudi miklavževo igrico, tokrat pod budnim ocesom Katjuše Vadnjal. Miklavževanje, pri katerem za darila poskrbijo sodelavke Karistas, je za otroke iz naših vasi vedno prijetna izkušnja. Že tradicionalno je mesec januar rezerviran za zimska predavanja. Januarski petkovi veceri so v dvorano gasilskega doma pritegnili množice od blizu in dalec. Za vsakega se je kaj našlo: najprej smo z rojakom Rudijem Kruhom spoznavali zdravilnost soka iz bio mlade pire, nato smo z Mileno Miklavcic, avtorico knjige »Ogenj, rit in kace«, pokukali v preteklost z nevsakdanje strani. Arheolog Dimitrij Mlekuž nam je z LIDAR posnetki predstavil izredno bogastvo ostankov bivanja v naših krajih od prazgodovine dalje. Predavanja so navdušila, sklenila pa sta jih razstava »Trenutki« nekdanje uciteljice zagorske podružnicne šole Erike Jug in cajanka z družinskima terapevtoma Sanjo in Janijem Jerickom, ki jo je vodila domacinka Katja Lavrih. Da mera le še ni cisto polna, že nekaj let skrbi Marjeta Marincic, mentorica študijskega krožka »Naravna in kulturna dedišcina Zgornje Pivke«. Ljudska univerza Postojna, ki deluje pod okriljem Zavoda Znanje Postojna, je njeno in našo zagnanost in zavzetost letos nagradila na cisto poseben nacin. Marjeta je letos mentorica kar dvema krožkoma, ki delujeta v Zagorju: eden od njiju je naravnan naravoslovno-športno, drugi se posveca kulturno-zgodovinski tematiki svojega obmocja. Preplet razlicnih prireditev in udejstvovanj bomo v Zagorju nadaljevali tudi v pomladanskih mesecih. Zagotovo pridite, saj bomo le tako kulturo druženje lahko predali naslednjim generacijam! Tatjana Lutar Obcinsko združenje slovenskih castnikov (OZSC) Pivka je v zacetku meseca marca izvedlo redni letni zbor clanov. Poleg clanov sta se povabilu odzvala tudi koordinator Zveze castnikov kraško notranjske regije g. Dejan Stancic in predsednica OZSC Ilirska Bistrica, ga. Vojka Kovacic. Po izvolitvi delovnega predsedstva in ostalih organov zbora je podpredsednik združenja g. Evgen Primožic seznanil prisotne o realizaciji aktivnosti iz Letnega programa dela 2018. Kljub temu, da naše združenje po številu clanov sodi med manjša združenja, je izrazil zadovoljstvo, da smo izvedli kar nekaj odmevnejših aktivnosti iz programa, in sicer: - vojaško strokovno predavanje »Vojaške vešcine in zvijace«, - vojaška strokovna ekskurzijo na Dolenjsko in ogled podjetja Arex v Šentjerneju, - sodelovanje na dnevu odprtih vrat vojašnice v Pivki, - sodelovanje na »vesterngi« v PVZ Pivka, - udeležba na partizanskih smucinah na Cerknem, - slovesnosti ob 70. obletnici Teritorialne obrambe (TO) ter - udeležbo clanov združenja na aktivnostih, ki jih organizirajo druga castniška, veteranska in druga domoljubna združenja na obmocju domace obcine in širše. Predsednik združenja g. Gregor Ribnikar je v nadaljevanju predstavil aktivnosti in cilje združenja za leto 2019. Poudaril je, da si združenje s svojim programom dela prizadeva zadovoljiti želje clanov v smislu ohranjanja pridobljenih vojaško strokovnih znanj, motivirati clane za medsebojno druženje v obliki sodelovanja na skupnih dogodkih ter pridobivanja novih clanov. S svojim delovanjem želi združenje skrbeti za kulturno, rekreacijsko in športno dejavnost clanov. V letu 2019 bo pozornost usmerjena k ustanovitvi strelskih ekip in seveda sodelovanju na strelskih tekmovanjih. Pred zakljucnim delom zbora sta bili podeljeni tudi dve priznanji, in sicer predsedniku OZSC Pivka g. Gregorju Ribnikarju bronasta medalja Zveze slovenskih castnikov (ZSC), ki jo je podelilo predsedstvo ZSC Slovenije ter g. Robertu Nadohu, ki je prav tako prejel bronasto medaljo ZSC upravnega odbora OZSC Pivka. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo Parku vojaške zgodovine, ki nas v svojih prostorih vedno prijazno gosti. Upravni odbor OZSC Pivka Na fotografiji iz leta 1920, ki jo je za knjigo 160 let južne železnice na Pivki prijazno posodila gospa Lea Dolenc roj. Završnik, je skupina železnicarjev, Slovencev, ki so v letih po prvi svetovni vojni in do nastopa fašizma delali na železniški postaji Št. Peter na Krasu. Po letu 1921 se je krepil fašizem in prevzel popolno oblast v Italiji in tako tudi po naših krajih, ki jih je Italiji prisodila zloglasna Rapalska pogodba. Številne slovenske železnicarje so premestili po Italiji, mnogi pa so zbežali v Jugoslavijo. Pomembnejši uslužbenci na postaji so imeli službene uniforme in kape, ostali postajni delavci pa so v delovnih oblekah. Na fotografiji je v današnjem casu znanih le še nekaj obrazov. V sredini v prvi vrsti je s prekrižanimi rokami Rudolf Završnik (1900-1971) iz Hrastja, poznejši župan Št. Petra. Levo zadaj od njega je Miro Razpotnik, ki se je pred fašizmom umaknil v Jugoslavijo in postal šef železniške postaje Slovenj Gradec. Drugi z desne strani v prvi vrsti je Ivan Možina (1901-1977) iz Hrastja. Ostalih nismo še uspeli odkriti. Morda pa nam bo to uspelo s pomocjo bralcev. Letošnje že 19. srecanje Šempetrov bo v Dravogradu v soboto, 1. junija 2019. Letos se nam bo pridružil še deveti kraj - Št. Peter iz obcine Št. Jakob v Rožu, za kar imamo zasluge prav Pivcani. Prijavnico za srecanje lahko dvignete v sprejemni pisarni Obcine Pivka, kjer jo tudi oddajte. Obvezno izpolnite vse rubrike na prijavnici. Upoštevali bomo vrstni red prijav do zapolnitve mest v avtobusu. Kot vedno bo tudi tokrat del avtobusa rezerviran za športne ekipe. Podrobnejšega programa športnih panog in izletov nam organizator še ni posredoval, objavljen pa bo na oglasni deski Trške skupnosti in obcinski spletni strani. Predvideni prispevek posameznika bo 5 €, vsak udeleženec srecanja pa prejme spominsko majico. Šempetrcanke in Šempetrcani, lepo povabljeni! Predsednik TS Pivka: Ernest Margon Društvo prijateljstva MOST Pivka VABI zainteresirane obcanke in obcane na obisk prijateljske obcine Durach na Bavarskem. Z obcino Durach smo pobrateni že od leta 2000, prijateljski stiki obcanov pa so že od leta 1995. Letos se bomo tja odpravili 12. julija /petek/ in se vrnili 16. julija /torek/. Potujemo z avtobusom, vsi udeleženci pa si delimo potne stroške. Kot obicajno bomo v Durachu gostje pri družinah. Naslednjic, ko nas obišcejo prijatelji iz Duracha, seveda mi poskrbimo za njih pri naših družinah. Predsednik društva: Ernest Margon DRUŠTVO ZA KRAJEVNO ZGODOVINO IN KULTURO LIPA PIVKA vabi na 13. POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV IZ ZAGORJA MIMO GRADU KALC NA JURŠCE V SOBOTO, 11. MAJA 2019, OB 9. URI IZPRED GASILSKEGA DOMA. L e p o v a b l j e n i ! KULTURNO DRUŠTVO LIPA PIVKA in DRUŠTVO UPOKOJENCEV PIVKA VABITA NA Odšli bomo iz Pivke ob 15. uri in na Premu spoznavali bogato kulturno in ustvarjalno življenje našega pesnika, pogled na življenje in cas, v katerem je živel. PRISRCNO VABLJENI, DA SE NAM PRIDRUŽITE. OŠ PIVKA TRNJE KOŠANA Na pustno soboto so se v organizaciji društva Za hec na sprehod po vasi odpravile najmlajše maškare. Po kratki predstavi v kulturnem domu so se princeske, pikapolonice, gasilci, medvedki, palcki, Pike nogavicke in ostale pustne šeme pokazale sovašcanom, po povorki pa so jih, tako kot vsako leto, pricakali topel caj in sveži krofi. Hvala organizatorjem ter seveda malim maškaram in njihovim staršem za popestritev soncne pustne sobote. Sidonija Zega KAL BUJE - OD HIŠE DO HIŠE, OD VRAT DO VRAT Otroški smeh je tudi letos odmeval po Bujah, ko se je šest najmlajših zbralo in s košaricami v rokah veselo korakalo od hiše do hiše. V svojih pisanih kostumih so ob spremstvu harmonike odganjali zimo in s petjem prebujali pomlad. Predvsem starejši so veseli te tradicije, ker kot povedo: » ...je lepo videti toliko otrok na kupu v naši majhni vasici.« Pustno rajanje so zakljucili prijetno utrujeni, s pokušino dobrot, ki so jih dobili na svojem pohodu. Tekst in foto: Nataša Bišcak Foto: Janez Cucek vsakoletne reprezentancne priprave in nastopi. Brane Fatur Spomladanski del tekmovanja v Enotni primorski nogometni ligi za clane v sezoni 2018/19 se je pricel v soboto 16. marca. V jesenskem delu je v ligi nastopalo devet ekip, med njimi že vrsto zaporednih sezon tudi NK Košana, ki je s 16 tockami prezimila na visokem cetrtem mestu. Deseta ekipa NK Rakek je namrec tik pred pricetkom tekmovanja izstopila iz lige ( je v stanju mirovanja), ceprav ima odlicno travnato igrišce, pod streho pa že tudi novo veliko stavbo s slacilnicami in potrebnimi klubskimi prostori. Namesto predvidenih deset ekip v ligi pa bo spomladansko nadaljevanje tekmovanja postreglo le z osemclansko ligo. Po najbolj svežih informacijah naj ne bi nadaljevala clanska ekipa Ankaran Postojna B, ki je ob koncu jeseni pristala na sedmem mestu z vsega šestimi tockami. Naj omenimo, da sta na stadionu v Športnem parku v Postojni jeseni nastopali kar dve clanski ekipi, tudi Ankaran Postojna, ki je tekmovala v 2. SNL in se je sedaj iznenada preselila na koprsko Bonifiko. Torej v bližnji sosešcini sedaj brez clanskih nogometnih tekem, v jeseni pa skorajda vsak vikend vsaj ena!? Še to, v Postojni se ustanavlja še tretji nogometni klub FC Postojna, ki bo nastopal z mlajšimi selekcijami. Zgledi v mestu vlecejo, saj imajo že vec košarkarskih, karate, smucarskih klubov…, športni delavci iz sosednjih obcin se ob takem pocetju samo nasmihajo. NK Košana, ki jo že nekaj let vodi trener Joško Berginc, se je na nadaljevanje sezone dobro pripravila in z razlicnim uspehom odigrala vrsto pripravljalnih tekem. Treningi potekajo na igrišcu, ki premore tudi razsvetljavo, štartali pa bodo kar okrepljeni in s ciljem na uvrstitev tik pod vrhom. Brane Fatur Na srednji sliki stojijo od leve proti desni : voditelj pogovora z Bogdanom Bišcakom, vse bolj prodorni mladi pisec monografij Tadej Golob, tudi alpinist iz Ljubljane, Matevž Lenarcic iz Tr­sta, Rado Fabjan, najboljši pivški alpinist, pisec knjige Bogdan Bišcak in Igor Mezgec (oba Postojncana). Strelci v 42. dopisni strelski ligi in 30. invalidski, ki nastopajo z zracnim orožjem (puško in pištolo), so opravili pet kol dopisnega dela, v ospredju so strelci iz Idrije. V letošnji dopisni ligi, ki jo izvaja Postojnsko ŠPD Epic, nastopa okrog 200 strelcev vseh kategorij, najvec je veteranov iz 25 društev. Najvec jih je prijavila Idrija, pa tudi Trebnje, Jesenice, Škofja Loka itd. Po petem od šestih kol dopisnega dela tekmovanja je med ekipami najboljša Idrija. Finale najboljših ekip in posameznikov bo 24. 3. v Ljubljani. Dopisno strelsko ligo, ki so jo priceli leta 1977, vodi triclanski odbor. Predseduje mu Edvard Progar, njegov namestnik je Henrik Valentincic iz Deskel, tretji clan pa je poznani športni Edvard Progar novinar Branko Fatur. oglasne objave 66 KINO PIVKA ZELENA KNJIGA / GREEN BOOK Nagradno vprašanje… OSVOJITE LAHKO Katero nagrado je prejel film ZELENA KNJIGA? DVE KINO VSTOPNICI Odgovore nam do 2. maja sporocite na naslov pivski.list@pivka.si, nagrajenec bo obvešcen ter objavljen v naslednji številki Pivškega lista. ZA FILM PO VAŠI IZBIRI SPORED LAHKO SPREMLJATE: www.pivka.si (koticek Kino Pivka), FB Kino Pivka, www.gremovkino.si, Instagram 25. marec ob 9:00, Kulturni dom Postojna OBMOCNO SRECANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN (organizira: JSKD) 28. marec ob 19:30, Kulturni dom Postojna LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV POSTOJNA- "BURJA" (organizira: Društvo upokojencev Postojna) 29. marec ob 18:00, Zelena dvorana Postojna ALI OBSTAJA GOSPOD PRAVI? (organizira: Zavod Znanje, OE Tocka moci Postojna) Ker se bo število dogodkov v obcini Postojna po izdaji Pivškega lista še spreminjalo, vljudno vabljeni, da spremljate tudi spletno stran obcine: www.postojna.si 23. april ob 19:30, Kulturni dom Postojna OSREDNJA PRIREDITEV OB OBCINSKEM PRAZNIKU OBCINE POSTOJNA (organizira: Obcina Postojna) MAJ 2019 1. maj, Obcina Postojna (mesto in vasi) PRVOMAJSKA BUDNICA POSTOJNSKE GODBE - 1808 (organizira: Postojnska godba - 1808) 10. maj ob 19:00, Kulturni dom Postojna DAN MESTA POSTOJNA - 110 - LETNICA PRIDOBITVE MESTNIH PRAVIC Z UPRIZORITVIJO SPEVOIGRE MIROSLAVA VILHARJA JAMSKA IVANKA. (organizira: Obcina Postojna) 21. maj ob 18:00, športna dvorana PROSLAVA OB ZAKLJUCKU PROJEKTA POGUM: SKRIVNOSTI SOVICA (organizira: OŠ Antona Globocnika Postojna) NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBCINI PIVKA MAREC 2019 od 8. do 29. marca, Hiša kulture v Pivki RAZSTAVA: MAJA PUCL, VODNE MENE, slike (organizira: Hiša kulture Pivka) cetrtek, 21. marec ob 19. uri, Ekomuzej Pivških presihajocih jezer ANALIZA MIKROPLASTIKE V IZBRANIH POVRŠINSKIH IN PODZEMELJSKIH KRAŠKIH VODAH, Lara Valencic (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) petek, 22. marec ob 19. uri, Krpanov dom Pivka PREDAVANJE »SAMO ZACETI JE TREBA!« (organizirata: KD Juršce in KD dr. J.E. Kreka SELCA) sobota, 23. marec, Suhorje JOŽEFOVO IN VELIKA NOC NA SUHORJU 2019 - od 12. do 13. ure - delavnica izdelave Brkinskih pirhov, projekt Culturecovery (Suhorje 18) - ob 13. uri - kulturna prireditev in otvoritev razstave (vaški dom Suhorje) - sledi druženje in ogled razstave (organizira: Vaško društvo Suhorje) sobota, 23. marec ob 18. uri, Kavarna Pivka OB MATERINSKEM DNEVU (Srecko Likar s pesmimi, Štefka Kirn z izreki slavnih, ŽVS Rožmarinke) (organizirata: Šempeter 1300 in Kavarna Pivka) od 23. do 30. marca, Suhorje OGLED RAZSTAVE 'BRKINSKIH PIRHOV' Ogled razstave po predhodnem dogovoru na št. 041 425 183) (organizira: Vaško društvo Suhorje) sreda, 27. marec ob 18. uri, Park vojaške zgodovine PREDSTAVITEV KNJIGE BORUTA PODGORŠKA IN MARKA MALCA “ZALJUBLJENI V LETENJE – ZGODBE SLOVENSKIH LETALCEV“ (organizira: Park vojaške zgodovine) nedelja, 31. marec, Suhorje JOŽEFOVO IN VELIKA NOC NA SUHORJU 2019 - ob 14. uri - sveta maša (vaška cerkev) - ob 15. uri - recital pesmi Srecka Likarja (vaški dom Suhorje) (organizira: Vaško društvo Suhorje) vsak torek, od 16. do 18.30, Tocka Moci Krpanov dom Pivka KLEPET OB CAJU ALI KAVI (organizira: VGC Tocka Moci Pivka) vsak petek, od 8. do 11.30, Tocka Moci Krpanov dom Pivka KLEPET OB CAJU ALI KAVI, KVACKAMO ZA VRTEC (organizira: VGC Tocka Moci Pivka) APRIL 2019 petek, 5. april ob 19. uri, Hiša kulture v Pivki OTVORITEV RAZSTAVE: PRI ZLATEM STEGNU, prostorska postavitev Razstava bo na ogled do 26. aprila 2019. (organizira: Hiša kulture Pivka) petek, 5. april ob 19. uri, galerija v Krpanovem domu v Pivki OTVORITEV ETNO FOTOGRAFSKE RAZSTAVE: CAS, KI GA VEC NI - 2, (avtor Aleksander Kušlan) (organizira: Turisticno društvo Pivka) sobota, 6. april od 9. ure dalje, v vseh vaseh v obcini Pivka CISTILNA AKCIJA (organizira: Obcina Pivka) ponedeljek, 8. april od 17. ure dalje, Kantina Pivka v Parku vojaške zgodovine CEMAŽEV DAN (organizira: Društvo za gostinstvo in turizem obcin Postojna in Pivka) sobota, 13. april ob 9. uri, Šobceva domacija na Kalu OBNOVITEV SUHEGA ZIDU Potrebne so predhodne prijava na katarina.cesnik@pivka.si. (organizira: Obcina Pivka, projekt Culturecovery) sobota, 13. april in nedelja, 14. april od 9. do 18. ure, Park vojaške zgodovine PODMORNICARSKI VIKEND (organizira: Park vojaške zgodovine Pivka) nedelja, 14. april, Športna dvorana Skala PRIJATELJI OSTANIMO PRIJATELJI (organizirata: Radio 94 in Obcina Pivka) AKTUALEN NAPOVEDNIK DOGODKOV SPREMLJAJTE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA (www.pivka.si)