Vodnik po zbirkah narodnega muzeja v Ljubljani. Kulturno zgodovinski del. Izdal in založil Narodni muzcj v Ljubljani. Tiskala Jugoslovanska tisikarna LjuKjana. 1931. 8°. 183 str. Cena 15 Din. Novega votlnika po zbirkah Narodnega muzeja smo že zdavnaj želeli in pričakovali. Dežmanov nemški »Fiihrer«, ki je izšel 1888. leta, je žc zastarel in ga tudi že skoraj 40 let ni več dobiti. In tako so stali številni obiskokovalci ljubljanskcga muzcja pred bogatimi zbifkami, jih ogledovali, a razstaVljeni predmeti so jim bili nemi in so jim ostali tuji. Vodstvu Narodnega muzeja gre priznanje, da je izdalo nov »Vodnilkt«, ki ni katalog, kateri bi se omejeval na naštevanje razstavljenih predmetov. Tak katalog bi obiskovalce samo utrudil in zbcgal! Urednik vodnika, ravnatelj Jos. M a 1, se je zavedal, česa potrebujejo obiskovalci muzeja; predvsem potrebujejo voditelja in tolmača! Treba je bilo torej sestaviti vodnik, ki naj pokaže na osnovi zbranega gradiva celotno sliko o stanju vseh onih panog. ki so v muzejskih zbirkah zastopane. Kcr pa vscbujcjo zbirke Narodncga muzeja po večini predmetc iz naše zemlje, smo dobili z novim vodnikom važen pri- spevek k naši kulturni zgodovini. Nekatere kulturno-zgodovinske panoge naše zcmlje so tu prvič v celotS obdelane. Kot uvod je napisa! ravnatelj M a 1 zgodovinski pregled postanka in razvoja Narodnuga muzcja (str. 5—20). Prvi, 'ki jc uradno načel vprašanje muzeja v Ljubljani, je bil guverner Ilirije grof Sweerts - Spork, ki je 1821. leta izrazil cesarju željo, da bi tudi Kranjsika dobila svoj domovinski muzej Kmalu nato je kranjski deželni stanovski zbor sklenil ustanovitev deželnega muzeja, a cesarska odročba, 'ki je ta sklep sankcionirala, jc izšla šele 1826. leta. Slavnostna otvoritev jc bila oiktobra meseca 1831. leta. ^Zgodovinskemu pregledu sledi najobširnejši dcl vodnika, to je R. Ložarja opis arheološkega oddelka (str. 21—79), ki hrani spomenike najstarejše zgodovinc dežele kranjske. To ie ona doba, ko še ni bila znana pisava. doba, iz katere nimamo nobenih pismenih poročf,, a v kateri nam hrani zgovorne priče naš muzej. Ložarjeva razprava je prvi sistematični pregled našega domačega starinoslovja. Po uvodu, v katerem jc podal sicer kratko a točno karakteristiko treh predzgodovinskih dob (kamen — bron — železo), nam odpre avtor poglcd v našo prvo predzgodovinsko kulturo, v dobo kolišč na ljubljanskem barju. dobo bakra in brona (I. muzejska dvorana). Sledi doba želcza (II. dvorana) z znamenitimi najdbami iz Vač, med njimi po vsem svetu sloveča situla. Iz rimske dobe hrani LII. dvorana izvenljubljanske in IV dvorana ljubljanske izkopine. Poseben oddeldk (lapidarij) tvori zbirka rimskih kamnov, nagrobnih napisov, posvetilnih oltarjev. mejnikov itd., ki se hranijo v hodniku pritličja, na dvorišču in v kleteh. Zadnji odde- lek vsebuje predmetc iz dobe preseljevanja knjigo zaključujeta informativna člankanarodov in naselitve Slovenccv. Ložar je o knjižnici in arhivu (Mal) in o spomeniškemnapisal vsakemu odddiku kratek uvod, katc- uradu (Stele). remu sledi opis razstavljenih prcdmetov in Brez tc knjige je danes obisk muzcjase je tako spretno izognil duhomornemu na- izguba časa! Ncobhodno potrebna je tudi zaštevanju, oživil materijo in podal zaokroženo učiteljstvo. Prepričan scm. da bodo odslejsliko (predzgodovinske dobe našc zemlje. peljali učitelji več kot dozdaj svoje učenccOpis numizmatične zbirke in medalj jc v ljubljanski muzcj; novi vodnik jim nudiprispeval univ. prof. B. S a r i a in orisal krat- možnost, da dajo otrokom pregf'ed kulturneko zgodovino razvoja denarja na Kranjskem. zgodovinc slovenskc zemlje od lcta 3000 prcdPoglavje o Iikovni umetnosti, slikarstvu Kr. r. do naših dni. Nad sto slik omogoča, dain kiparstvu je napisal. Fr. S t c 1 č. Muzejsko proučiš knjigo že doma in da stopiš s po-galerijo je urcdil in otvoril malo prcd vojno trebnim znanjem pred zbirke. bivši ravnatelj Mantuani. Akoravno n'c ' In še od druge strani se mi zdi vodniknudi muzejska zbirka popolnega sistematič- pomcmbcn! Ljubitelji in zbiratelji naših sta-nega pregleda, je vendar zraven Narodne ga- rjn so dobili svoj prvi domači vademecum inlerije, ki sc nahaja v ljubljans'kem NarodnemmOrebiti bo iknjiga polagoma zbudila tudi vdomu, najbogatejsa zbirka Slovcnijc. Tud»širših plastch naroda ljubezcn in spoštovanjcStele se je držal prmcipa, po katcre^i je ure-_do ohranjenih in marsikod raztrescnih pričjen ves vodnik. Uvodu s kratkira preglcdom- rfavnc in bližnje preteklosti. Prepričan semshkarstva in ,kiParstva Slovcnije. sledi opis tudii da bo knjiga ustvarila novc in tesnejšcumetnostnih zbirk in razstavljcnih umetnln.vczi mcj na§im narodom in muzejcm Poma-Obrtni oddelek je opisal ravnatclj M a 1.gala bo, da postanc mrtvi invcntar muzejaTudi s tem opisom smo dobili prvič celotnoživa učilnica narodova; končni cilj in smisclsllko razvoja obrti na slovenski zcmlji, ki jomuzeja nc more biti samo to, da nudi maro-je moral pisec sestaviti na podlagi gradiva,številnim znanstvenikom gradivo, temveč tu-ki ga nudi muzcj. Izdelkom domačc obrtnosti di to — in morda v prvi vrsti — da širi kul-50 že od ustanovitve muzeja posvetili po-turnc dobrine med vse plasti našega naroda.sebno skrb in pozvali kranjske obrtnike, najNaloga naših vzgojiteljcv je, da v tem prav-bi poslali po en izvod svojih izdelikov mu-cu posredujejo; novi vodnik jim bo dcložeju. Ta poziv je imel precej uspeha, tako daomogočil in olajšal. Pisana pa je iknjiga zahrani muzej izdelke stare ljubljanske fa-široke kroge povprečnih izobražencev in ncjančne tovarne, stcklarne na Javorniku, idrij-vsebuje nikjer preučcnc naV.ake. ske vzorcc čipk i. dr. Večjo zbir^ko starej- Zato jo i^kreno pozdravljamb in ji žc-še,ga pphištva je dobil muzcj s Smoletovo limo, da bi sc razširila v čim širših krogih.zapuščino 1855. leta. Danes obsega obrtni od- Neobhodno potrebna pa jc tudi vsem šol-delek kovinske izdelke, emajl in stak'!o, ke-skim knjižnicam v mestih in na kmetih! —ramiko, vezenine in razne druge obrti ter»Vodnik« naj si naroče učiteljske knjižnicc.Pohištvo. ¦ Apc.