S*. 83.
V Gorici, v soboto dne 15. oktobra 1904.
Tečaj XXXIV.
Izhaja dvakrat na teden, In sioer v sredo in goboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s , Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti   prejeraana  ali v Gorioi   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 ,   ,     ,   3-30
Satrt leta.......3 , 40 .   ,    ,   1-70
Posamične Številko stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo v, .Gosposki ulici Stv. 7. v 3orioi v »GoriSki Tiskarni* A."*Ga>r866k vsak."' dan od 8. ure zjutraj do 6. zve5er; ob nedeljah pa cd 9. do 12. ure. Na naročila bres doposlane naročalre te ne o.'ramo.
Oglasi In poslanice) se računijo po petit-vrstah ">e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak vrata. VeCkrat po pogodbi,, — VeCje Brko po piostoia. — Reklame iu spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek i<    Dr K. Lxvtit
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uliol St. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogofie govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plaSatl loco Gorica Dopisi nuj se pošiljajo le uredništvu. Naro5njna, reklamac"'e in drage reCi, katore ne spadajo  v  delokrog uredništva,  naj   se   pošiljajo le upravniltvu.
„FRIMOBEC"
izhaja neodvisno od «8ode» vsak petek in stane vsa leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
<SoBa> in »Primorec* se prodajata v Gorioi v tc-bakarni Sohwarz v SolsM ulici «n Jellersitz t Nunski ulici; •— v Irstu v tobaiarni La-. cenčifi na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršfek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
in vadnice v Gorici.
Dve interpelaciji  dež.  poslanca Al o j. Štreklj a:
Vprašanje na Nj. Vzv. ministra za uk in bogočastje.
V Gorici imamo c. kr. žensko izobra-ževališče, ki ima nalogo, preskrbovati dovoljno Število učiteljic za slovenske, hrvatske in italijanske ljudske šole na celem   Primorskem.
Ker pa je učiteljišče edini višji izobraževalni zavod za deklice v naši deželi, tedaj je povsem naravno, da prihajajo vanj v svrho boljše izobrazbe tudi deklice, ki bodisi namenoma ne dokončajo vseh štirih tečajev, in ako jih, tedaj se ne posvetijo učiteljskemu stanu. To dejstvo je pač znak JL-Jjsih časov, ko premnogi stariši želijo dati boljšo izobrazbo svojim hčerkam, in zaraditega je le odobravati, da c. kr. učiteljišče v Gorici ni izključno le učiteljsko semenišče.
Ker pa veliko slovenskih kandidatinj, ki so dovršile svojo izobrazbo v Gorici, poišče raje službo na Kranjskem in Štajerskem nego na Primorskem, se dogaja vsako leto, da prihaja iz zavoda premalo učiteljic, kajti veliko več bi jih našlo službe in kruha.
Zaradi tega prihajajo tu občutno v po-štev tiste gojenke, ki ne postanejo učiteljice. Število gojenk je namreč omejeno na 40 za vsak tečaj, in tudi v I. tečaj jih sprejemajo le do 40. Ker od teh 40 gojenk, sprejetih v I. tečaj, nikdar ne pridejo vse do zrelostnega izpita, in ker vse itak nimajo namena, postati učiteljice, tedaj je naravno, da omejitev ob vstopu v I. tečaj ni v interesu glavnega namena zavoda. Ker pa ni v deželi višjega izobraževališča za deklice in ker učiteljic, slovenskih in hrvatskih, še vedno ni preveč, marveč jih raje pomanjkuje, zategadel se oglaša za vstop na c. kr. učiteljišče veliko več deklic nego jih morejo sprejeti po dosedanjih normah, ki veljajo š* vedno vkljub temu, da sila hi potreba zahtevata drugače. Za tekoče šolska leto se je oglasilo do 100 slovenskih deklic v I. tečaj, ali sprejeti so jih mogli le 37. Kam z vsemi ostalimi?!
Pa še nekaj drugega je treba grajati! Vse 100 deklic s stariši je došlo   v  Gorico,
tu so morale šele delati vsprejemni izpit, ki je v vsem vkup zahteval do štirinajst dnij — in konečno je dobilo nad 60 deklic rešitev, da so bodisi Še »nezrele* za vstop na učiteljišče, in ako so, da — ni prostora. Umevno je, da v takih razmerah je tudi število »nezrelih" mnogo večje nego bi bilo v drugačnih r&zmerah na tem .avodu. — Koliko nepotrebnih troškov in zamude časa imajo stariši, ki prihajajo tudi od daleč v Gorico, koliko dekletom se naravnost zabra-njuje pristop do višje izobrazbe?
Da se odpravijo taki ljudstvu in splošni izobrazbi škodljivi pojavi, vprašamo:
1.   Ali so Vaši Vzvišenosti znani tu opisani odnošaji na c. kr. učiteljskem iz-obraževališču v Gorici?
2.  Ali hoče Vaša Vzvišenost odpomoči tem škodljivim razmeram z ukazom, da se morajo ustanoviti vsporedni tečaji, ako se je oglasilo dovoljno število gojenk?
V Gorici 12. oktobra 1904.
Al. Štrekelj, dr. Turna, Jakončič.
Kdo naj županuje v naših občinah?
Občinam je bila dana samouprava v to svrho, da gospodarijo v njih domačini ter jim stojijo na čelu domači možje-veljaki. Razume se samo po sebi, da v slovenskih občinah imajo gospodariti domačini Slovenci, ia županovati ima v slovenski občini le domači slovenski mož. To je nekaj tako samo po sebi razumljivega, da se nam zdi skoro odveč, povdarjati to, kamo-li še spuščati se v podrobno razpravljanje , o tej reči. Vendar pa se je nekaj zgodilo, kar nam sili pero v roko, da zap: e io par vrst v obrambo narodne časti po a;Ovenskih občinah.
V Sovodnjah in v Renčah so izvolili v zadnjem času županoma moža, ki ne pripadata naši narodnosti, tudi slovenski ne znata, oba sta nemška plemenitaša. Sicer imata oba laška priimka, aH po mišljenju in duhu sta Nemca. To sta v Sovodnjah baron Bianchi, v Renčah pa pl. Degrazia. O tem slednjem moramo omeniti še to, da je zgodovinsko dokazano, da so se pisali plemeni-
taši Degrazia nekdaj pl. Milost, pa ker jim ni bil povšeč lep slovenski priimek, so ga polaščili v Degrazia. Ta dva Nemca torej iup.uiujeta današnji dan v dveh čisto slovenskih občinah s čistim slovenskim starešinstvom !
Kako je prišlo do tega ? — V obeh teh dveh občinah so obstajala že dlje časa na-sprotstvs, zlasti se je dosti pisalo v klerikalnih listih o sovodenjski občini. Pribiti treba, da so v teh nasprotstvih mešali največ nekateri klerikalci, ki so n. pr. prejšnjega sovodenjskega župana grdili in čr-tiii na razne ostudne pa prav pristno klerikalne načine, v Renčah pa je šl* za Degrazio ob občinskih volitvah v ogenj sveta katoliška cerkev. Iz nasprolstev se je hoteio menda izlesti na ta način, da so ponudili v Sovodnjah županski stolec baronu Bianchiju, v Renčah pa plemenitašu Degrazia. Klerikalna stremljenja na obeh krajih so delala z vso gorečnostjo za oba imenovana moža. Uspeh je ta, da sta res župana.
Poznamo oba. Najprej moramo reči, da nimamo nič proti njima kot možema. Oba sta čislana in upoštevana moža, ki sta morda tudi že storila kaj dobrega temu in onemu soobčanu. To je vse lepo in prav, ali to ju še ne vsposoblja za to, da bi tudi župano-vala v občinah, v katerih prebivata. Verjamemo pa, da sta rada prevzela župansko čast, saj kdor je grajščak in veleposestnik v občini ter združuje v sebi še župansko mesto, ta je absolutni gospodar v prizadeti občini. Moderni srednji vek! Kakor so nekdaj gospodovati nad ljudstvom tuji plemenitaši, tako gospodujejo lahko sedaj po omenjenem načinu. Kdor ima vse to v eni roki, ta dela, kar hoče. Poleg njega stoji le še duhovnik, in ta dva sta ob takih okoliščinah popolna gospodarja občin. In pribiti treba še enkrat, da se je delalo največ od klerikalne strani za oba gospoda, ter so klerikalnim stremljenjem prišla jako prav ostra nasprotstva v obeh občinah. Morda je pomagal pri tem tudi kdo, ki ni klerikalec, ali da ni delal prav, kakor zahteva naša narodna Čast, sprevidi, če mu le bije v prsih čisto slovensko srce. Kajti ni ga stališča, s katerega bi se dalo opravičiti tako  postopa-
nje, tim manj še, ker vemo, da je dobiti v obeh občinah slovenskih "mož, ki bi jih prav dostojno in razumno zastopali. Ni pomanjkanja na možeh, sposobnih za županski stolec, po naših občinah, v nekaterih jih je kar cela vrsta — čemu torej, recimo tudi v hudih nasprotstvih, si pomagati s tem, da se podeli županska čast človeku, ki ni naš ? Ali tu vmes igra veliko ulogo tista pretirana slovenska hvaležnost in previsoki re-špekt pred tujcem, če le kako prijazno besedo spregovori s seljakom. V tem oziru gre naše ljudstvo skoro vedno predaleč ter je pripravljeno v slučajih za malenkosti dati neprimerno visoko plačilo. To je velika napaka, ki je stala Slovence že marsikaj, ali ta napaka se mora odpraviti; zlasti pa ne sme seči tako daleč, da bi se oddajala Častna mesta, kakor župansko, kakemu plemenitašu le za to, ker je velik gospod in morda prijazen ter je morda tuintam kaj malega storil za občino ali pa dal kak »glaž* v cerkvi preslikati na stvoje troške ali pa obljubil kaj storiti. Naša narodna čast in pa splošna možka veljava zahtevata, da sedijo na županskih mestih le zavedni naši slovenski možje. To potrebo izkusijo brez dvoma tudi v obeh imenovanih občinah. Piemenitaš in nune absolutna gospodarja — to ni v čast ne Sovodnjam ne Renčam!
Zdravo načelo nam mora biti le to, da ima županovati t slovenski občini le slovenski župan! Naša narodna čast zahteva to, in ta mora biti vzvišena nad vse pomisleke.
Pričakujemo, da pride to edino pravo načelo zopet do veljave ob prvi priliki tudi v Sovodnjah in Renčah. Kajti ako v takih slučajih ne bomo vpoštevali svojih narodnih dolžnostij, potem res nismo za drugo nego za podlago tujčevi peti l
Deželni zbor.
VI. seja dne 13. oktobra t. I. Seja se otvori ob 5*18. Deželni glavar naznani, da sprejme z novim letom užitnino na vino v svojo režijo finančna uprava;deželni odbor  naznani to cbčinam s pristav
Btbz dogme.
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(Da\j*.)
Oh, ko bi ta Angelica navzlic vsej tej žalosti, katero more več ali manj po pravici čutiti do mene, odpah-niia roko Kromickega, kako bi ji bil za to hvaležen, kako daleč bi se odmaknila v mojih očeh od tega neznosnega tipa gospodičine za možitev, katere edini cilj in smoter je: dobiti moža! Škoda, da sem poizvedel o tem Kromickem! Ko som odletel nalik ptici od Lavrinih nog, kar se je moralo zgoditi na vsak način, bi bil najverjetnejše padel k nogam Angelici. Poštena teta pa mi je vendar dala dokaz težke roke, ko mi je pisala o prizadevanju Kromickega in o podpori, ka-koršno mu skazuje gospa Celina. V sedanjih živčnih časih niso le ženske rahločutno, marveč tudi moški. Le ena nekoliko bolj neolikana dotika, in duša se jame zvijati ter se zapre pogostoma za vedno. Vem, da je to nespametno in slabo, ali vendar je tako. Ako bi hotel biti drugačen, bi si moral naročiti pri kakem anatomu druge živce in te, ki jih imam, spraviti le za posebne priložnosti. Nihče, niti gospa Sniatinska, ki me smatra v tem hipu za vraga, ne zre name kritičneje nego jaz sam. Ali pa je morda ta Kromicki boljši od mene ? Ali je morda njegova plitka, denarna »nevr< za« več vredna nego moja? Ne da bi se hvalil, moren  reči o sebi, da imam desetkrat več nežnosti
občutkov, plemenitejše spodbude, boljše srce, več občutljivosti, da ne govorim že o tem, kar bi morala priznati celo njegova lastna mati, da je on bolj bedast nego jaz. Ne spravim skupaj v življenju nikdar miljarde, niti nj nega desetega dela, toda Kromicki še tudi ni spravil stoterega, nasprotno pa bi mogel biti porok, da se bo moji ženi godilo bolje nego njegovi, da bi živela širše in plemenitejše življenje.
Ne godi se to prvič, da se primerjam v mislih s Kro-mickim, kar me celo jezi, tako namreč smatram sebe za višje bitjo. Mi dva sva prebivalca dveh različnih planetov; ako pa gre za zastavo najinih duš, pa se nahajava v takih odnošajih med seboj, da je treba stopati do moje po stopnicah — pri Čemur, priznavam, si je moči zlomiti vrat — do njegove duše pa bi morala na primer taka Angelica odločno stopati navzdol.
Ali bi bilo to za njo tako težavno? Odurno vprašanje! Toda videl sem v tem oziru že tako nezaslišane reči, zlasti pri nas, kjer ženske stoje* splošno višje od moških, da moram to vprašati ? Videl sem deklice, v resnici prave krilaste deklice, polne plemenitih nagnenj, občutljive za vse, kar je lepo, in nevsakdanje, katere se niso omožile s tepci najposled-nejše vrste, marveč so že drugi dan po poroki prestopile na vero njihovega življenja, na njihovo plit-vost, njihov egoizem, praznoto, tesnoto in malehnost. Kar je še več, so se nekatere celo ponašalo s tem, j kakor bi bili v njihovih očeh ti davni njihovi ideali sposobni le za to, da se vržejo skozi okno, kakor njihov mirtov venec. In bile so prepričane, da prav na 'ta način postanejo dobre žene, ne mene se za to, da
slednja od njih žrtvuje polet svoje duše naklonjeno, stim opice. Res, da je pogostoma potem, prej ali poznej prišla reakcija, toda splošno posneto, Šekspierjeva Titanija je pri nas vsakdanji tip, katerega je gotovo že vsakdo srečal v življenju.
Jaz sem skeptik od nog do glave, toda moj skep-ticizem izvira iz »tega, kar me boli«, in res me skli to hudo, ko pomislim, da se more zgoditi tako tudi z Angelico. Morda tudi ona skomigne z rameni pri spominu na svoje dekličje polete, prepričana, da pošiljate v blaga v Turkestan — je stvar isto tako resna v življenju! Nečloveška jeza se me polašča, ko to mislim, zlasti, da ako pride do tega, pa bom tega deloma kriv jaz.
Od druge strani vendar izvirajo moji pomisleki in omahovanje ne le iz nedostatka eneržije v sklepih, o čemur piše Sniatinski, marveč še iz drugega vira. Jaz imam tako visoke pojme o zakonskem stanu in tako visoke zahteve, da mi to odjemlie pogum. Vem, da se mož in žena pogostokrat tako prilegata drug drugemu kakor dve krivi tdeski, a vendar to še nekako gre; toda meni to ne zadošča. Prav radi tega, ker sem, splošno vzeto, glede sreče velik nezaupnež, pravim sam sebi, naj mi bo vsaj ona naklonjena! Ali mi pa more biti naklonjena? Čudna stvar! Evo tako omahljivega, tako malo odločnega me niso napravili ti slabi zakoni, ki sem jih videl v življenju, marveč teh nekoliko dobrih, kajti prav pri spominu na te si pravim: to se more posrečiti l to ni književna stvar! to, je treba samo znati dobiti.
(Dalje pride.)
kom, da katera hoče, da bi se pobirala s to i zajedno občinska užitnina, naj" se oglasi, se I zgodi brezplačno. Naznani 2 Štrekljevi in- j terpelaciji, eno ftaglosovo in 1 predlog La- j panjev. Nato prečita tajnik do šle peticije, na I kar se preide na dnevni red.                          I
Grča utemeljuje svoj predlog glede I ustanovitve potovalnih učite- \ Ijev za ži vinoz dr avništvo, rekoč, j da predlog meri na to, naj bi dež. zbor s I pomočjo vlade osnoval tečaje za živinozdrav- I nistvo. Tečaji b! bili namenjeni živinorejcem. I Napravil naj bi se tečaj za laški in za slo- I venski del. Obiskovalcem naj bi se nakazale I male podpore. Kraje naj bi določal deželni j odbor sporazumno z občinami. Živinozdrav- I nikov ni po deželi, živinorejec si ne zna po- I raagati. Če država. skrbi za drage, prav, da I skrbi tudi za živinorejce. Predlaga nujnost in I sprejetje«_Faidutti._se__.sk!ad^ predlaga pa, naj gre v odsek, in sicer v kme- I tijski. Grča se temu pridruži. S t rekel j I omenja, da se s predlogom posl. Grče ne I ujema. Ljudje, ki bi se le na polovico pri- I učili zdravljenju, bi več škodovali nego kori- I stili. Nastavi naj se več živinozdravnikov. I Zdravljenje živine je težko, Se težje nego I zdravljenje človeka, ker živina ne zna govo- I riti. Želi več mest živinozdravnikov. — Gre I v odsek.                                                         I
Grča Cita v naslovu in vprašanjih I zadnjič podano interpelacijo glede pouka na I naših srednjih šolah in glede uka v dež. je- I zikib, ter vpraša, če je vlada kaj ukrenila, da j bi se zboljšale razmere na naših srednjih šo- 1 lah in če misli uvesti deželna jezika kot učna J jezika? Zastopnik vlade dvorni svetnik Attems I reče, da odgovori na to interpelacijo vjedni j • prihodnjih sej.                                                 j
Na dnevni red pride poročilo dežel- I nega odbora glede gradnje ceste Do- J b r o v a-V i p o 1 ž e. Poročevalec je B e r- j buč. Omenja, da ta cesta pomeni najkrajšo j zvezo z Gorico. Manjka načrt Grojna-Vi- I polže. 47.000 K je potrebščin, pokritja šale j 14.000 K, torej 33.000 K nepokritih. Predlaga, I naj se vrne načrt v popolnitev, pregleda naj I se načrt cele proge, in če bi bilo mogoče I izvršiti delo na bolj ekonomični podlagi. J a- I koncič omenja, da je cesta prav poseb- I nega pomena za nekatere kraje, zato ne vidi I potrebe zavlačevanja. Načrti so napravljeni I na podlagi tehn. urada. Vlada bi morala priti j na pomoč. Predlaga, naj se prizna nujnost I potrebe te ceste, troškovnik pa naj se pred- j loži vladi, da da potem potrebno podporo. I Berbuč ni proti Jakončičevemu predlogu, če j misli, da koristi s tem stvari. Zase pa misli, I da bo bolj koristil nasvet deželnega odbora. I Dalje omenja glede širokosti cest, da po I Baski dolini, kjer je sedaj toliko prometa, so I ce3te 4 m široke, ali v tem kraju pa ni ta- I kega prometa. Zjutraj gre promet na eno I stran, popoludne na nasprotno, zadostuje j 4 m širokosti z izogibniki vsakih 400 m. I Delo bi se poi enilo. To je velike važnosti. V I Brdih ob meji s? je videlo, da občine niso I mogle prispevati. 47.000 K je preliminiranih, I pride pa na 70.000 K. Ce bo sprejet pred- I
i log deželnega odbora, se stvar pospeši. Pa j I je še druga zadeva Proga od Vipolž do j I Grojne naj pride tudi v poštev, obe cesti naj I I se hkralu obravnavate. Zato predlaga vrnitev j občini biljanski. Sprejme se Jakončičev I j predlog.                                                           I
I          Berbuč poroča o načrtu cestne I
| mreže št. Ferjan-Vipolže. Predlog I I je, da se nalaga dež. odboru vrniti načrt I I občini v Št. Ferjanu, naj se načrti predru- j I gačijo, da bodo odgovarjali tehničnim zahte- I I vam, ter preišče finančna stran, če ni mo- I I goče izvršiti delo bolj ekonomično. Jakončič I I se skiicuje na prejšnje svoje besede ter je I I proti temu, da bi se vrnil načrt. Predlaga, I j naj se odda tudi to za vladi podporo iz dr- I I žavnih sredstev. Tarna omenja, v formal- I I nem oziru naj bi se smatrala oba predloga I I za jeden predlog, ker sicer se lahko pripeti, J I da dobimp za en kos podporo od vlade, za j j drug kos pa ne. Vse skup pa je ena cesta, j I ena zadeva. Velike važnosti je za Gorico ta j I zveza čez Brda do laške meje. Cesta bi pre- I I sekala cela Brda. Predlaga formalno zdru- i I žitev obeh predlogov. Dr. Tre o pravi, da J I je gotovo čudno, če se naroča deželnemu I I odboru, da bi se vrnili načrti občini v po- I I pravo, ter predlaga, naj deželni odbor po- j I polni te načrte po deželnem »tavbinskem j I uradu, potem n>>j se obrnejo do vlade. Ber- I I buč pojasnjuje, da sta bili predloženi prošnji J I ob različnih časih z različnimi načrti. Zato I I sta prišla v razpravo oba načrta zaporedoma, j I pa ne skupno. Gre na to, da se oba načrta J I vrneta, zedinita in popolnita. Zdi se mu, da j j se stvar bolj pospešuje, če se sprejme pred- j I log dež. odbora. Sprejet je Jakončičev I j predlog.                                                       ,  j
j          Odobrijo se podpore, nakazane!
I za j?7na dela raznim občinam. I I Lapanja pravi, da je slišal ime Idersko ter I j vpraša, ker je bila že v zadnjem zasedanju j I sklenjena podpora 800 E, čemu bi zopet I I sklepali danes. Poročevalec Marani pojasni. I j          Glede prošnje občine  Idersko!
I za podporo za uravnavo hudo ur- I j nika Dr ga nšček se vrne, da se popolni I I ter predloži točnejši načrt. Poročevalec I I Marani.                                                           I
I          Za   gradnjo  vodovoda v  Aj-I
I d o v š č i n i se  dovoli 5000 K, in sicer za I
letos K 1000, za 1905. K 2000 in za 1906. j K 2000 z običajnimi kavtelami. Poročevalec I I Berbuč.                                                           I
I          Preko prošnje občine Idersko  za pod- j
J poro za obrambena dela pri Soči kakor tudi J j preko prošnje komisije zdravilišča v Gradežu j j za brezobrestno posojilo v svrho kritja tro- I I škov za gradnjo zdraviliškega kazina se pre- I I ide na dnevni red.                                          I
I          Potrdijo se računski sklepi za 1. 1902. I
I zalogov: gozdoreja razni mali zalogi, šolski I I zalogi, gluhonemnica, gospinski zalog, zalog I i za obnemogle delavce, zalog za gasilce, pro- I I vincijalno-občinski zalog, štipendiji Werden- I I berg, štipendiji Maurovich. Potrdijo se pro- J I računi za leto 1904. zalogov: gluhonemnica, j j štipendiji, gozdoreja, in ribarstvo, šolski za- j J log. provincijalno-občinski zalog, gasilci, za- I
' log za obnemogle delavce, gospinski  zalog,
razni mali zalogi.
Na to prečita v naslovu in vprašanju
svojo interpelacijo posl. Nagtos in posl. Štre-I kelj dve.
I          Prihodnja seja bo danes popoludne ob.
I 5. uri.
Donafie in razne novice.
Za pevsko In glasbeno društvo se
J- nabralo v veseli družbi »Pri petelihčku" preteklo sredo zvečer K 1003. Darovalcem srčna hvala!                                                   ;
Odbor   »Perskega   In   glasbenega j društva" v Gorici, izvoljen na občnem zboru dne 9. oktobra 1904., se je konstituiral v j seji dne 13. oktobra 1904. tako-le: predsednik : dr. Henrik Turna, odvetnik; pod- j predsednik: dr. DinkoPuc, odv. koncipijent; tajnik: Dragotin  Gilčvert, pisarniški ravna- ! telj; blagajnik: Josip Kraševec, c. kr. pis. j ravnatelj;   šolski  nadzornik: Ferdo   Seidl, j c. kr. profesor; knjižničar: Pečenko Josip, c. kr. kancelist; gospodarnik: Maks Posega, asistent juž. železnice; odborniki: dr. Dra- ; gotin Fodgornik, odv. koncipijent; Adolf Ko- j mac, c. kr. učitelj, Artur Jakše, uradnik »Trg. I obrt. zadruge*,  Josip Ferfolja, not. koncipijent, Rudolf Konjedic, veletržec in posest., j Franc Posega, c. kr. avskultant, Ivan Melja- | vec poslovodja. Pregledovalca računov: Franc j Blažon, uradnik juž. žel., Alojzij Zaje, vele- j tržeč.
Koncert Koelanor.  —  Prejeli smo: I Ponedeljski koncert v tukajšnji gledališki dvo- j rani nas je razveselil in zadovoljil še bolj, nego smo pričakovali. In veselili smo se ven- j dar močno. In kako bi se ne. Saj ime Ko- j cianovo jamči glasben  užitek, kakoršnih doživi rao le redko, posebno v Gorici. O Kociano-vem sviranju  niti ne bodemo mnogo omenjali: storili smo  to v zadostni meri že takrat, ko smo imeli  priliko  Kociana v Gorici prvič slišati. Pripomnimo letto, da je učinkovalo na nas zopet z  onim čarom, kakor takrat. Da, bil je to isti Kocian, bil je to isti umetnik, ki  si osvoja poslušalce že s prvim zvokom svojega inštrumenta in ki vzbuja v nas čira dlje tim  večje občudovanje in navdušenje.
Toda z docela novim vtisom je učinkovala na nas g.čna Margareta Volava, ki je ta večer nastopila prvič v Gorici. Je to l individuvalna umetnica, ki se zaveda svoje umetnosti, globoka, inteligentna v razumevanju in predavanju klavirnih del klasičnih in jneklasičnih. Strmeli smo naravnost nad načinom sviranja Schumanove »Arabeske*. S takim razum evanjem in s takim čustvom igrati Schumana, nismo še nikjer slišali. V tej .Arabeski" smo videli višek nenavadne umetnične glasbene nadarjenosti. — Večna škoda, da nismo imeli prilike poslušati njeno igranje ha boljšem glasovirju, Glasovir, na koji je ta večer igrala, ni bil sicer baš slab, ali pedal je škripal tako, da smo v nekaterih trenutkih postajali že nervozni. Upamo, da se kaj takega ne ponovi več.
— Vi sami znate to — je toliko, da bi jih morali kmalu potapljati! Seno je drago, in j gost, ki se pelja, ni nič več vreden; vedno skuša stvar si tako vravnati, da se more s konjsko železnico peljati. In vender je treba Boga zahvaliti, ni se nam še pritoževati. Siti smo, in opravljeni... Se druge lahko osrečujemo... (izvoščik je poškilil na Pelagejo), ako je to všeč drugim."
Kaj se je govorilo nadalje, ni moge Griša slišati. Mama je stopila k vratom in ga poslala v otročjo sobo k učenju.
»Pojdi, uči sel Ti nimaš tukaj ničesar prisluškavati I"
Ko je prišel Griša v otročjo sobo, je položil svoje berilo pred-se, a ni mogel brati. Vse, kar je sedaj videl in slišal, mu je zbudilo celo kopo vprašanj.
»Kuharica se  moži...* mislil je. »To je čudno I Ne razumem,  zakaj  se  ljudje pač ženijo in može\ Mama je vzela papa, sestrična Verocka Pavla Andrejiča. Končno, papa in Andrejič — naj  že bode, — ta dva se že vzame: imata  zlate verižice, dobro obleko, I imata vedno svetle čevlje; toda tega  straš- I nega izvoščika z rdečim nosom  in s čevlji iz kožuhovine vzeti... Fuj! Zakaj  neki  želi j strežnica, da se uboga Pelageja omoži ?¦
Ko se je gost oddaljil iz kuhinje, je prišla Pelageja v sobe, da bi po njih pospravila. Njena vznemirjenost Se ni izginila. Njen obraz je bil rdeč in ostrašen. Komaj da se je dotikala z metlo tal, in v vsakem kotu je
Ako odštejemo to neprijetno malenkost, smemo šteti ta koncert k najlepšim, kar smo jih doživeli v Gorici.                   J. M.
Imenovanje] ravnatelja deželnega hipotečnega zavoda se je izvršilo lani le po samovolji Pajerjevi, kakor smo to svoj čas že obširneje razpravljali. Na vprašanje dr. Turne v deželnem zboru, kako se je izvršilo to imenovanje ter če res niso bili navzoči vsi odborniki, kakor predpisuje opra-vilnik za deželni odbor, je odgovoril deželni glavar med drugim, da opravilnik predpisuje navzočnost treh odbornikov za kak sklep deželnega odbora in absolutno večino pri važnejših sklepih. Tako pravi deželni glavar, sedaj pa poglejmo, kaj pravi § 31. opravilnika za deželni odbor. Glasi se: ,0 važnejših zadevah, kakor so: načrti zakona, zadeve, ki se tičejo prememb v ureditvi in notranjih pravilih uradov, osebne zadeve, o sob i t o pa imenovanja, premestitev v začasni ali trajni pokoj, odstave ali odprave iz službe zadeve, navedene v § 28. dež. opravilnika, se sme sklepati samo t prlčujočnostl celega deželnega odbora.*
Naš deželni glavar tolmači paragrafe, kakor se njemu zdi. Opravilnik je menda pisan za miši v deželni hiši, na pa za to, da bi ga gospod deželni glavar spoštoval in se ravnal po njem.
Po izpovedi dež. glavarja, da se je jeden odbornik odstranil, se imenovanje ni izvršilo pravilno, torej ravnateljem deželnega hipotečnega zavoda doslej še ni imenovan nihče.
V tej stvari je prizadet v prvi vrsti gosp. prof. Berbuč. Ko smo o tem pisali, je priobčil v »Gorici" izjavo, da spregovori o tej reči na pristojnem mestu. To pristojno mesto je deželni zbor. Aii razočarana je bila javnost, ker ni g. profesor predlagal debate pri odgovoru deželnega glavarja na vprašanje dr. Turni. Zakaj ni tega storil? Ali čaka druge prilike?! Vsekakor pričakuje javnost v tej stvari odločnega nastopa g. dež. odbornika Berbuča J                            k
Ti železnico Gorlco-Červlnjan hočejo naši Lohi v Gorici zvezati umetno naše mesto s Furlanijo, tako, da bi dobivali na-cijolnega dotoka iz Lahov. Železniško mini-sterstvo je odbilo peticijo za to politično železnico, rekoč, da ni potrebna ne za Furlanijo ne za Gorico. Lahi pa jo hočejo imeti po vsej sili. Goriški župan Venuti Je že stavil nov predlog za to železnico v deželnem zboru. Zanimivo je, da je v utemeljevanju omenjal le gospodarsko potrebo za tako železnico ter da ostane »srce Furlanije* izključeno iz svetovnega prometa. Srce* Furlanije! Pravi Furlani smatrajo za »srce Furlanije" Gradišče ter to tudi opetovano povdarjajo, aH v Gorici čutijo, da »laško srce" v Gradišču vendar le nekoliko drugače bije nego v zagrizenem velelaškem Cervinjanu! Odtod je dervinjan srce* Furlanije za gospodo v Gorici.
Bolj odkritosrčen je bil glede železniške zveze neki dopisnik v »Gorrieru" z (Dalje t prilogi.)
pometala petkrat. Dolgo je ostala v sobi, kjer je sedela mama. Oči vidno jo je mučila samota, in rada bi se bila zgovorila, raz-odela komu svoje utise,  odkrila svoje srce.
»Odšel je!" je mrmrala, ko je videla, da noče mama začeti pogovora.
»Gotovo jo dober človek," je rekla mama, ne da bi pogledala od svojega šivanja. »On je tako trezen,, postaven mož I"
»Za Boga, milostljiva gospa, jaz ga ne vzamem 1* je za vpila nakrat Pelageja in močno zardela. »Za Boga, jaz ga ne vzamem!"
»Nikari ne brij norcev, nisi otrok. To je resen korak, to je treba dobro premisliti, tja v »en dan* vpiti, nima nikakega smotra... Ali ti je všeč?"
»Kaj vender mislite, milostljiva gospa !* je rekla Polageja sramežljivo. »Tu ste nekaj rekli, da bi«,  za Boga..."
»Naj bi vender rekla, da jej ni pogodil" je raisi'1 Griša.
»Kako lepo se vender delaš!.,. Ali ti je všeč?"
wSaj je že star, tuljstljiva gospa! Ha, hal"
„Se kaj si izmisli !* je klicala razjarjeno strežnica Pelageji iz sosednje sobe. »Se štirideset let nima. In čemu potrebuješ mladega ? Na lep obraz, neumnica, ni treba gledati ! Vzemi ga, in s tem kom?? !*
»Za Boga, jaz ga ne vzamem!" je i vreščala Pelageja.
Kuharica se moži.
Ruski spisal A. Cehov, poslovenil A. K. Griša, sedemletni paperk, je stal pri kuhinjskih vratih, prisluškaval in kukal skozi ključavnico. Po njegovem mnenju se je godilo v kuhinji nekaj nenavadnega, česar še dosedaj ni videl. Pri kuhinjski mizi, na kateri se navadne seka meso in reže čebula, je sedel velik, krepak junak v opravi izvošči-kov; imel je rdeče-rjave lase, veliko brado in potno kapljico na nosu. S petimi prsti desne roke je držal skledico in pil čaj, pri čemur je razgrizel sladkor s tako glasnim škripanjem zob, da je Grišo nervozno zazeblo po hrbtu. Njemu nasproti je sedela na umazanem stola brez naslonjala stara strežnica Aksinija Stepanovna in istotako pila čaj. Strežničin obraz je bil resen in razlivala se je po njem neka svečanost. Začetek in konec kuhinje — kuharica Pelageja si je dala opraviti pri peči in očividno skuhala zakriti svoj obraz. Na tem je videl Griša celo razsvetljavo : gorel in menjaval je barve, začenši pri najtemnejši rdeči in končavši s srartno-bledo belo. Vedno je prijemala s tresočimi se rokami za nože, vilice, polena, cunje, premikala se semintja, mrmrala in trkala, storila pa pravzaprav ničesar. Na mizo, kjer se je pil čaj, pogledala ni niti jedenkrat, na vprašanja pa, katera jej je stavila strežnica, je odgovarjala kratko, osorno, ne da bi jo pogledala.
»Pijte, Danilo Semjoničl* je silila strežnica izvoščika. »In zakaj pijete vedno le sam čaj, sam čaj? Vi bi morali vender vzeti vodke !*
In strežnica je porinila pred gosta steklenico z žganjem in kozarec, pri čemur je kazala poreden obraz.
»Nimam navade... Ne...* je odklonil iz-voščik. »Ne pripravljajte me do tega, Aksinija Stepanovna."
»Kakov človek ste vendar Vi! IzvoSčik... in ne pijete... Neoženjenemu možu je skoro čisto nemogoče, da ne bi pil. Pijte!"
Izvoščik je škilil na steklenico z žganjem, potem na poredni obraz strežnice, in njegov obraz ni postal nič manj poreden: ,ne, veša stara, ti me ne vjameš!"
»Jaz ne pijem, odpustite mi to... Pri našem opravilu ne velja ta razvada. Rokodelec lehko pije, kajti on čepi vedno na jed-nem mestu, mi pa stopimo vsak trenotek pred občinstvo. Ali ni mar tako? Ako grem v krčmo, pobere mi jo konj; ako se vpija-nim, godi se še slabeje: tu se je bati, da ne zaspim ali padem s kozla. Je že takovo opravilo !*
»Koliko pa zaslužite vsaki dan, Danilo Serajonič?"
»Odvisno je od dneva, kakoršen je. Marsikak dan dobi se po tri rublje, marsika-terikrat pa pridem brez viharja domov. Dnevi so različni." V sedanjem času ni ničesar vredno naše opravilo,   Drosklnih   izvoščikov
Priloga „Sote" it, 83. * dne 15. oktobra 1904,
lovakiju deželnega odbora v letu 1902. glede na seje deželnega odbora in na spise, katere so tam reševali. Leta 1902. so imeli 48 sej, in v teh so rešili 1477 spisov; na zapisnik je došlo 8712 spisov, torej so reSili ostale samostojno deželni uradi. Pokazalo se je iz je statistike, da deželni odborniki lahko kontrolirajo samo Vi vseh rešitev, doCim o dru-dih % sploh nimajo ne duha .ne sluha. Po-vp^čn^TTpilte-TlfeJrr^O spwo*r na vsakega odbornika 8. Plačalo se je odbornikom 16.000 K, torej stane deželo vsaka seja okoli 335 K, vsaka rešitev 11 K. V vsaki seji (ki traja i — 2 uri) zasluži odbornik 88 K.
V poročilu deželnega* odbora za preteklo leto pa niso hoteli več navesti, koliko spisov so rešili v sejah, da bi se mogla sestaviti zopet točna statistika. Ali če upoštevamo lansko in primerjamo število sej lani, katerih je bilo 55, spisov pa je došlo na zapisnik 9156, ostane razmerje nekako isto, le seje so prišle, ker jih je bilo nekaj več, malce ceneje.
Vidi se pač povsodi, kako odteguje Pajer, kar le more, deželnemu odboru, ter rešuje sam z deželnimi uradi.
4 m Široke ceste ss Izoglbntkl, pa prav po ceni, hoče imeti dež. odbornik Ber-buč po Brdib. Nekam čudno se je culo razpravljanje o tem, in mislimo, da Brici bodo malo hvaležni za take ceste, ako se res izvedejo tako, kakor se je govorilo v zadnji seji dež. zbora. Zlasti po napetem svetu je pač potrebna primerno široka cesta, ne pa tako ozka. In pa pri tako ozkih utegnejo nastati še večje težkoče, in umevno večji tro-ški. — Naj se torej Brici pobrigajo za to, da dobijo čedne, dobre in zadostno široke ceste, ne pa kolovoze, na katerih se ne moreta dva voza izogniti drug drugemu!
Imenitno je bilo tudi poročilo deželnega odbora glede ceste Dobrava-Vipolže in cestne mreže Št. Ferjan-Vipolže, v katerem so prišli pred deželni zbor s predlogom, naj deželni zbor vrne načrte deželnemu odboru, in ta prizadeli občini. Ja, ali sploh kaj mislijo ti možje v deželnem odboru, da prihajajo na dan s tako »kunštnirni* predlogi I Pa kaj se hočete čuditi, saj Berbuč niti tega ne ve, da kot poročevalec dež. odbora ne more odtegniti predloga dež. odbora l — Tako »kunštne* sklepe delajo v odborovih sejah, v katerih služijo po 80 K vsak!
Vrhunce klerikalne podlosti so dosegle črne duše v Dornbergu v boju proti tamkajšnjemu nadučitelju. Izmislili so si neko historijo o »gadu na prsih" ter pisarili I o tem, potem pa ga ovadili, češ, tako, ga spravimo v luknjo! Seveda so se te katoliške I duše korenito blamirale, in ovadba j? morala | pasti, kakor pač drugače ni bilo mogoče. : Ovajati jih je naučil dr. Gregorčič! — Pokazale pa so se te črne dornberške duše v vsej svoji nagoti in podlosti. Vsak dostojen človek se mora ogibati takih podlih bitij! Komur pritiče, pa naj si zapomni znano nemško prislovico : Der grdsste Schuf t im ganzen Land, das ist und bleibt der Denun-ziant!
•Pevsko in glasbeno društvo" na- i znanja, da se je vpisalo za pouk v glaso-virju 20 učencev, ki se poučujejo na teden v 17 urah, in za pouk na goslih 27 učencev, ki se poučujejo v 16 urah. Za ženski zbor se je oglasilo 22 pevk, za možki zbor pa 40 I pevcev. Žal, da se je pri občnem zboru kon-štatiralo, da je bil ves požrtvovalni trud od- ! bora in predsednika zaman, da bi se vsaj pri tem erainentnem narodnem zavodu "razmere izboljšale tako, da bi ga podpirale vse stranke ne glede na politično smer, in da na 300 razposlanih vabil iz znanih klerikalnih krogov društvo hi moglo dobiti ni enega člana. Da pa je društvo kljub temu letos narastlo, in da sta se znatno pomnožila možki in ženski zbor, kakor tudi obisk šole, je garancija, da bode društvo vedno vspešnejše delovalo, in je gotovo, da končno doseže svoj cilj.
Ob enem se naznanja, da se bode vršil oficijelni koncert društva pričetkom decembra v dvorani »Hotela Central«, ker »Trgovski dom" do takrat ne bode še dovršen. Izvajala se bode krasna skadba Smetanova »Češka pisen*, mešani zbor, ženski in moški zbor z orkestrom.
Občinske Tolltre t veliki kojšean-skl županiji t Brdlh so skončale s popolno zmago »gorenje stranke* v vseh treh razredih. Bivši župan pl. Reja s svojimi pristaši niti blizu ni prišel. Kakšne razmere so vladale v tej širni občini, so naznanjali dosti jasno stvarni dopisi iz kojščanske županijev našem listu. Pl. Reja je bil včasih drugačen človek, bil je tudi v izvrševalnem odboru narodno-napredne stranke; kako slabo je računal, ko je presedla!, vidi pač sedaj. Gregorčičeva banda mu ni nič pomagala, tudi veljavnejši vplivi, ki so ga hoteli rešiti, niso opravili nič, njegovo početje v zadnjih časih ga je pokopalo. Bilo pa je tako, da so se vzdignili veljavni možje v županiji, in s čisto resnico in z možato unetostjo za blagor občine so dosegli popolno zmago nad klerikalnim županom. Z izvolitvijo mož »gorenje stranke* je odklenkalo klerikalnemu gospodarstvu v obsežni kojščanski županiji. In tako I je prav!
"Niti vinarja slovenskim obrtnikom
I ne privošči deželni oče Pajer. Vse potrebščine deželnih uradov (tudi dež. hip. banke), vse kupujejo izključno le pri Lahih. Dela za hipotečno banko so izvršili samo Lahi. Ko je bil deželni oče v tej stvari interpeliran, je nekam nevoljno odgovarjal, šel pa je v svojem odgovoru tako daleč, da je rekel, da dež. odbor nima navade, oddajati taka dela Lahom -tujcem, marveč Lahom, ki prebivajo ter so gospodarji kraja! S tem je pokazal do3ti jasno sovražnost do Slovencev. Ob tej priliki omenjamo, da so pred leti dali nekaj dela nekemu slov. knjigovezu. Ali ko je Pajer to izvedel, je hitro odtegnil delo, češ da je tujec, na kar so izročili delo nekemu Dunajčanu. Slovenec je bil tujec, ker je Slovenec, Du-[ najčan je bil pa domačin l Tako dela z nami j deželni oče! In s takim človekom živijo naši
desnega brega Soče, ki je pisal: »Tanto nel distretto politico di Gradišča quanto a Go-rizia si comprende che dalla prevalenza e dalla invasione slava si potranno difendere šolo so le coraunicazioni stradali tra ilFriuli e la sua capitale verranno aumentale*.
Tu je povdarjen dosti jasno politični moment železnice med Gorico in Červinjanom. S to železnico bi radi uvedli v Gorico fm> lanski živelj proti slovenskemu. To je pravi ; namen, nič drugega. Ali naravne zveze s" tako, da bi omenjena železnica ne dajala I Liahom zaželjenega uspeha v nacijonalnem pogledu, pa tudi ne v trgovskem. Saj je že dosti deficita pri sedanji furlanski 'železnici, čemu graditi že novo s še večjim deficitom! Proti železnici govorijo tudi strategični oziri.
O poštni nablralnlel t Srednjem nad Ročinjem se je Culo že več pritožeb. Tako nam poročajo, da je nekam izginilo pismo, prav redno naslovljeno, katero je morala dobiti omenjena nabiralnica. Čez osem dnij, ko so povprašali po pismu, ga ni bilo - še nikjeri. Neko važno pismo pa so našli čez čas zmešano med kartami. Vedno pritožbe. Ali se jim ne more narediti konec ? Ali ni nobenega zanesljivejšega človeka v Srednjem, kateremu bi se smela izročiti nabiralnica, ter bi redno vršil svojo dolžnost ?!
V Št. Andrežu imajo nekod čudne pojme o dolžnostih nasproti starašinam. K tisti seji, ko so se potegnili za gospoda nunca, na primer ni dobil vabila k seji neki ugledni starašina. Zakaj mu ga niso poslali? Ali pa se je morda le tako hitro, v naglici, >spra,-vilo skupaj nekaj starašin ter se jim dalo v podpis tisto izjavo, katero smo bili priobčili?! Morda je tako. N6, potem se vidi, koliko je vredno tako postavljanje za gosp. nunca. — Pa tudi malo držijo nase tisti, ki se vtikajo v reči, ki jih nič ne brigajo. Ako bi bil gospod kurat res po krivem česacb-dolžen, potem naj se brani ram. Starašinstvo nima pri tem nič opraviti. Saj vendar starešine niso njegovi podrepniki, da bi branili svojega gospodarja ?! — Poznamo pa tudi ljudi, ki zdijo v zakristiji p.* se menijo o »berzotah* ali pa spijo —• potem seveda ne morejo vedeti, kaj se pridiga v cerkvi!
Vsako leto pritožbe! — Vsako leto ob tem času čujemo pritožbe, kako nelepo postopajo finančni uslužbenci v Gorici z ljudmi, ki prihajajo plačevat glede kuhanja žganja ali po ličnih opravkih. Nekdo nam je,rekel na-rernoat, da delajo z ljudmi, kakor bi imeli pse pred seboj. Če je vse to resnično, je obžalovanja vredno, ter je neobhodno potrebno, da se začne postopati prav in lepo, kakor pritiče. — Pa tudi vse nemško je pri financi. Nekega so podili po »anmeldungo* na davkarijo. Tiskovine so vse nemške. Zahtevati treba slovenske. - To nemškuta-renje se mora odpraviti. Za slovenski denar se mora dobiti slovenska tiskovina, in z ljudmi se mora govoriti slovensko, da razumejo!
Seje In razprave deželnega odbora t lanskem letu. — Lani smo omenili statistiko, katero nam je podalo poročilo o de-
»Ti si prismojena! Kakega moža, za vraga, potrebuješ vender ? Kaka druga bi na tvojem mestu pokleknila same hvaležnosti, — ti pa praviš: jaz ga ne vzamem! Ti hočeš vedno le s postiljoni in domačimi učitelji poglede menjavati. H Oriši pride pič domač učitelj, milostljiva gospa, na katerega vedno gleda. Da te ni sram!"
„Ali si že prej kateri krat videla tega Danila? je vprašala gospodarica Pelagejo.
»Kje naj bi ga bila pač videla? Prvič sem ga videla danes, Aksinija ga je pripeljala od nekod.... tega preklicanega satana... In zakaj je nameril baš na mene?*
Ko je Pelageja razdajala pri kosilu jedi, gledali so jej vsi pri mizi v obraz in jej nagajali s droškinim izvoščikom. Strašno je zardela in smejala se prisiljeno.
»Možitev, ta mora biti sramotna...'1 je mislil Griša. »Strašno sramotna !¦           %
Vse jedi so bile preslane, pri ribah so dobili — bilo je nerazumno, kako je to semkaj zašlo -— trak od čevlja, iz nezadostno pečenega piščanca je tekla kri, in venec vseg<\ je bilo to, da so med kosilom krožniki in noži neprenehoma padali iz Pelagejinih rok, kakor s kaka gnjile police; vender jej ni nihče očital niti besedice, zdelo se je, kakor da razumejo vsi njen dušni položaj. Samo jedenkrat je vrgel papa jezno prtič od sebe in rekel mami:
»Kako veselje imaš vender, vse ljudi pomožiti! Kaj briga to tebe ? Naj se može in ženijo, kakor hočejo !*
Po kosilu so se prikazale v kulr.nji kuharice in služkinje sosedov, in do poznega večera se je culo šepetanje. Kako so izvohale snubitev, sam Bog vedi! Ko se je prebudil o polunoči Griša, je cul, da v otročji sobi za zastori kuharica in strežnica tiho govoriti. Strežnica je govorila prepričevalno, kuharica pa je ihtela in zopet smejala se. Ko je Griša nato zaspal, je videl v sanjah, da sta hudoben pritlikovec in čarovnica oropala Pelagejo...
Drugi dan je postalo mirno... Življenje v kuhinji je teklo svojo navadno pot, kakor da bi izvoščika še na svetu ne bilo.... Le redkokrat si je nadela strežnica novi šal, obraz slovesno nagubančila in se oddaljala nekam za kake dve uri, gotovo, da bi se s kom razgovarjala..,. Pelageja se z izvoščikom ni sešla, in ko ga je jedenkrat nekdo omenil, je ihtela in vpila:
»Trikrat naj bode p......, da ne bo-
dem mislila nanj! Fuj !*
Ko sti nekega večera strežnica in kuharica nekaj marljivo privezovali, je prišla mama v kuhinjo in rekla: »Vzemi ga, to je tvoja stvar, toda, Pelageja, vedi, da ne sme tu stanovati.., Ti veš, da ne maram, ako kdo poseda po kuhinji... Torej, misli na to... Tudi te ne bodem puščala potem po noči iz hiše..."
»In Bog vedi, kaj si izmislite, milostljiva gospa!" je vreščala kuharica. „ln zakaj mi predbacivate to radi njega? Naj znori! Tu se je jeden obesil na me! Naj,..*
Ko je Griša neko nedeljo zjutraj pogledal v kuhinjo, je otrpnil samega str menja. Kuhinja je bila polna ljudij. Tu so bile kuharice celega dvora, domači hlapci, dva policijska vojaka, podčastnik, deček Filka... Ta Filka i._ potepa navadno okoli perilne kuhinje in se igra s psi, sedaj je bil pa počesan, umit in je držal v rokah podobo svetnika v kovanem okviru.
Sredi kuhinje je stala Pelageja v novi obleki iz katuna s cvetico v laseh. Poleg nje je stal droškini izvoščik.
»Sedaj.,, zdi se mi, je čas.,.* je začel podčastnik po dolgem molku.
Po Pelagejinem obrazu je utripalo in začela je jokati... Podčastnik je vzel veliki hleb z mize, postfevil se tik strežnice in začel zaročenca blagoslavljati. Izvoščik se je približal podčastniku, padel pred njima na kolena in mu poljubil roko. Isto je storil pred Aksinijo. Pelageja mu je mehanično sledila in ravno tako pokleknila. Končno so se vrata na prosto odprla in v kuhinjo se je valila bela megla in cela družba je šla s hrupom iz kuhinje na dvor.
»Revica! revica !• je mislil Griša, ko je čul kuharičino ihtenje. »Kam jo peljejo? Zakaj se ne potegneta papa in.mama za njo?*
klerikalci v debelem prijateljstvu. Čas bi bil, da se energično nastopi proti njemu! i          Same blato.  —  Dosti   dežja,   dosti
! blata 1 To čutimo v Gorici, kajti če le malo | časa dežuje, pa je polno blata po ulicah. Najhujše je pa to, ker ni v nobeni ulici no-j benega pravega prehoda. Prehodi so istotako zablateni kakor druga cesta, in tako hodiš po samem blatu, katerega tudi po trotoarjih ne maejka. Da bi se temu odpomogio, nimajo smisla na magistratu. Če pa je kaj napravijo, je tako, da se ne vidi iz— blata! To so prehodi! — To smo čutili bridko zadnje dni ob deževju.
»Skalntca* se imenuje društvo slovenskih delavk, katero je zasnoval —. dr. Pavlica. Tako društvo v rokah ultramontanca
ne pomeni nič dobrega, marveč v takih ro------
kah se delavke kvarijo, zlasti še, ker se jim
vceplja v glavo pretirano pobožnost, ki stane
drag denar. Povedali smo že, da je prav, da
se organizirajo tudi ti sloji ter združijo, ali
v tako društvo, da bi delavke res kaj' imele
i od tega ter bi smele računati tudi na pod-
j poro od vseh stranij. Tako pa je društvo le
duhovsko, in za to nič vredno. Obžalovati
je, da se ni dobilo ljudij, ki bi bili osnovali
društvo    delavk    na    splošnejši,   pametni
I podlagi!
I           »OŠtJa, kristjani smo ml !* — »Prim.
list* št. 40. je priobčil dopis iz Mirna, v katerem je govora o znamenitem Vukovem klicu: Oštja, kristjani smo! Zanimivo je, da se v tem uopisu slika gorečega »kristjana* Vuka kot »bivšega učenca* »nasprotnikov*. Toliko, da ne rečejo, da je liberalec Vuk! Da ga tako pehajo od sebe, to pa vendar ni lepo, tega ni zaslužil Vuk. Govorijo  tudi   o
.palice vrednih pristaših.....eveda ne kle-
I rikalnih. Ali mi si tu dovoljujemo ponižno
vprašanje, če ni morda palice vreden tisti,
ki napada ponoči ljudi, jih  klofuta, potem
pa se skriva, če ni palice vreden tisti, ki je
j kričal p.... Madonna, če niso palice vredni
I končno tisti znani pravi vzročitelji prepirov
v Mirnu? E, kaj pravite na to! Pravi, da so
nasprotniki polni grdih navad! Tega pač ni
videti, vidijo pa se jasno napake »kristjanov* :
I preklinjanje Matere božje, hudodelsko napa-
I danje itd. —¦ Taka grda navada je tudi to,
j da   verjamejo    vse   »mlekozobim mladeni-
I čem*! Na slabih nogah stoji to mirensko
J »kristjanstvo*, seve potem je že potreba pod-
I pirati isto s klici po cesti: Oštja, kristjani
j smo mi!
I          Dečki Snopsarjl. — Iz Gradišča po- .
I ročajo, da imajo t? mvado dečki, kiobi* I skujejo še šolo, ho .d v žganjarije, ter se j tam napijejo, da so pijani. Stariši to pre-I puščajo. N6, potem ni čuda, da so v Furla-I niji doma taki življi, kakor tisti, ki so napadli I ubogega Pahorja iz Opatjegasela ter poče-| njali ž njim nečloveške rečil
j          Umrl je ¦» tukajšnji bolnišnici občin-
I ski stražnik iz Moše, ki je bil smrtno ranjen I v pretepu, kakor smo zadnjič poročali. Pre-I tepače  so zaprli.  Morilec se imenuje   Fr. Puja.
J          Po poroki se je pelo do  poznega ve-
čera v perilni kuhinji in igralo na harmoniki. I Mama se je ves čas jezila,  da je  strežnica i dišala požga ;;, in da radi te svatbe nikogar ni, ki bi prinesel samovar za kuho. Ko je šel Griša spat, ni se še povrnila Pelageja. i-         »Revica, gotovo se joče kje v temi!*
j je mislil. »Izvoščik jej pač grozi.* I           EDrugega dne je bila kuharica že zju-
traj v kuhinji. Izvoščik je prišel za trenutek. I Zahvalil se je  pri mami  in rekel Pelagejo ostro pogledavši:  »Milostljiva  gospa, pazite j na njo. Nadomestujte, prosim, pri njej roditelje, pazite, da je  vse pošteno,  spodobno... brez neumnostij...  Potem pa, milostljiva gospa, dajte  mi kakih pet rubljev  od  njene plače. Kupiti moram nov komat.* I          Zopet nova uganjka z? Grišo: Pelageja
1 je živela dosedaj Čisto  prosto, kakor je ho-| tela, ne da   bi   dajala odgovor,  nakrat  pa j pride meni nič, tebi nič —  tujec, kateri je I debil od  nekoga pravo, da pazi na njeno vedenje in si svoji' njeno lastnino! — Griša je bil zelo žalosten.  Želel je silno  strastno, pri čemur so mu prišle solze v oči, da bi tolažil to žrtev, katera je po njegovem mnenji za-paia človeški sili, Poiskal je največje jabolko v shrambi, splazil se v kuhinjo,  stisnil je v I Pelagejino roku in skokoma zopet zbežal.
Deželni »bor. — Na dnevnem redu današnje seje je med drugim predlog glede na nujna brambna dela proti nevarnostim Soče in Torre, resolucija na vlado za pomoč ljudstvu v okrajih, poškodovanih vsled toče in suše, ustanovitev dož. kmetijskega urada, prošnja kmet. društva v Prvačini za ukrepe proti slani, županstva v Soči za napravo brvi čez Sočo, poziv na vlado z« izvrševanje zakona proti ponarejanju vina, prošnja tolminskega županstva glede zgradbe brvi čez Sočo pri Volarjih.
Interpelacije In predlogi. — Eno interpelacijo posl. Streklja priobčuiemo danes, drugo glede tukajšnjih vadnic priobčimo prihodnjič. Lapanja je stavil predlog glede ustanovitve mlekarske šole v Cerknem, Na-glos jp interpeliral glede razširjenja kolodvora- i Krminu.
____   LaSkonarodno   sovraštvo — na
groben. — V Gradišču ob Soči je hot el postaviti, učitelj v kaznilnici g. Bajt svoji materi na pob spomenik s slovenskim napisom. Ali starašinstvo tega ni dovolilo, in dasi je glavarstvo in namestnižtvo izreklo, da se ne more kaj takega odreči, se je starašinstvo vendar, pritožilo % celo na ministerstvo. — Tako delajo laiki klerikalci v Gradišču, med katerimi se nahaja tudi dež. poslanec Falconer. Tu vidite katoliške može na delu proti Slovencem. In .Slovenec' je zadnji čas s ponosom povedal, da so zmagali pri zadnjih obe. volitvah v Gradišču katoliški Lahi I Pokaže naj jih tudi, kakšni so ti .katoličani!*
Baron Spran, vpokojeni poveljnik mornarice, se nastani v Gorici v svoji vili na Te-kaliflčn Fr. Jos.
Iairebani porotniki. — Za prihodnje porotno zasedanje so bili izžrebani ti-le porotniki. Redni: Sbuelc K. iz Ozeljana, Cor-batto I. iz Gradeža, Zamar M. iz Barbane, Zuttioni A. iz Medeje, Zega M. iz Kanala, Molar Jos. iz ŠL Andreža, Fonzari L iz Št. Mavra, Legissa'J. iz Krmina, Valentinuzzi R. iz Gorice, Fabris I. iz Krmina, Panzera I. iz Krmina, Maraž J. iz Vrtojbe, Buda D. izDe-vina, Fabris A. iz Beljana, Vidmar J. iz Lo-kavca, Burba A. iz Campolonga, Kircher J. iz Berse, Sbuelz R. iz Gorice, Menon I. iz Medeje, Pavletič L. iz Gabrij, Pavlin J. iz Vrtojbe, Saxida A. iz Tržiča, Brandolin F. iz Krmina, Prinčič Fr. iz Kozane, Pavletič Fr. iz St Andreža, Savorgnani J. iz Krmina, Hrobat J. iz Dobravelj, Gasagrande A. iz Ajdovščine^ Gasser M. iz Gorice, Kovač A*
I.  iz Ajdovščine, Staeul iz Medeje, Jaconcig J. iz Krmina, Volpis K. iz Gorice, Pečenko A. iz Gorice, Casielian E. iz Fare, Zuccato pl. P. iz Ozeljana. Namestnikov je 8 Lahov iz Gorice. — Med red»imi je 13 Slovencev in nekaj takih, ki znajo slovensko.
Novo   aretovsnje  In  preiskovanje
gledž na tatvino, katero je storil J. Božič v Trstu, se je izvršilo v sredo. Aretirali so namreč Al. Kodermaca, uradnika tukajšnje trgovske in- obrtne zbornice ter ga odvedli v Trst, kakor so poslali porej tudi druge, ki so zapletem v znano tatvino. Policija je preiskala tudi stanovanje Kodermacovo ter po dolgem preiskovanju nabrala več rečij, katere pošljejo v Trst, kjer se dožene, če tičejo med ukradene. Policija je preiskala tudi stanovanje in delavnico čevljarja Ank Stro-sarja, sorodnika Božičevega. Tudi tam so zaplenil' nekaj rečij. Pozneje so preiskali še stanovanje žene Manfredinijeve v Rabaiišču z nepričakovanim uspehom.
Ic Cervlnjana nam poročajo, da je
II.  L m. proti jutri začelo goreti v .Albergo Zamer". Škode ogenj ni napravil dosti, ali ako bi ne bila prišla slučajno tisti čas dva finančna stražnika iz službe ter zapazila ognja, bi bil prijel ogenj magazin, kjer je hranjenih otrobov nad 100 kvintalov. Škode bi bilo nastalo lahko do 50.000 K. Neki dečko je klical na pomoč. Na pomoč so bili prvi fisiančna stražnika in finančni višji preglednik,, katerim gre vsa hvala za nemali trud. V poslopji je spalo vse mirno. Ko je cula gospodinja o ognju, se je onesvestila. Naš izvestitelj pravi^ da je sramota za Čer-vinjan, da nima ognjegasnega društva in nobene brizgalnice. Pa tudi ljudje so taki, da se nikdo ne zmeni za to, da bi šel pomagat, če kje gori.
Dopisnica bres naanaeenja kraja je
srečno* dospela z Dunaja v Gorico. Napisano je bilo namreč v naslovu ime in priimek adresata pa ulica s hišno številko (dežela je bila označena v oklepaju) — kraj Gorica je bil odpošiljate!) pozabil napisati. Vendar pa je dospela dopisnica z Dunaja naravnost v Gorico ter se dostavila takoj, adresatu. Srečo je imel odpoftljatelj in pošta ga mora presneto dobro poznati, da ve njegove misli, kam pošilja- dopisnico. Tako čestokrat pa se pripeti, da romajo ndno in točno naslovljena pisma okoli po svetu po raznih drugih krajih poprej, predno dospo na pravo, določeno mesto!
[ Nesreča pri bohinjski železnici. — Dne 13« t. m. zjutraj ob 6 Vi so sU delavci na delo v velik kamnelom. Korakali so proti vrhu kamneloiua, kar je jednemu spodrsnilo, ker so bile tla opolzka vsled dežja, ter je sletel z vrha dol kakih 14 m globoko in padel na glavo. Vsa  glava se mu je razte-
I pila, kar na mestu je bil  mrtev. Pokojnik
j se imenuje Alojzij Vinkler, doma z Lokvij, star 20 let.
Bralno In pevsko društvo .Kras* v
I Opatjemselu priredi dne 20. novembra prvo veselico. Vspored sledi.
Suval Je okoli sebe v četrtek zvečer po  ulicah ter udaril  več Ijudij, ki   so  šli
! mirno njega, neki 27 letni pek Luka Milaso-
| vič. Slednjič so ga aretirali ter odvedli v zapore.
j          Izpred sodnije. — Fortuhat Bean je
bil obtožen razžaljenja Veličanstva, ali glede
| na pijanost so mu prisodili le en mesec zapora.
21 letna Marija Sartorio živi s svojim
! ljubčkom-Vincijenvoba iz Jtalije.v: Rihem-bergu, kjer dela pri železnici. Obtožena je je bila radi neke pesmi, ki je skončavala ,Viva Italia*, pa oproščena.
Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner.
.Hotel Balkan* t Trstu. — Opozarjamo slavno občinstvo na novootvorjeni .Hotel Balkan* v .Narodnem Domu* v Trstu, nasproti velike vojašnice. Moderno urejena restavracija združena s kavarno ima nad 60 moderno opremljenih sob.
Vojna med Rusi in Japonci.
Teličko o položaja.
General Veličko, ki je vodii inženirska dela v Port Arturju, pravi, da je rusko umikanje v Mandžuriji bilo potrebno, kjer je bilo bojišče popolnoma nepripravljeno v inženirskem smislu: ni bilo ne cest, ne mostov, ne trdnjav. Liaojangske utrdbe, ki so jih v kratkem času izvršili, so se dobro obnesle. Ko ne bi bilo znane nesreče, ki je Karo-patkina prisilila, da je moral pustiti Liaojang, bi se bil lahko dolgo časa držal. Ruske izgube na utrdbah so znašale vse dni liaojan-skih bojev samo 300 mož. Velike izgube so bile le na krajih izven utrdb. Izborno umikanje Kuropatkinovo je pa rusko armado privedla v jako ugoden strategiški položaj ob reki Hun.
Japonci zopet odbiti.
Uradno se objavlja od ruske strani, da so v noči med 5» in 6. oktobrom štiri japonske divizije skupno z brodovjem zopet napale Port Artur. Napad je bil odbit. Rusi so vzeli Japoncem deset velikih oblegovalni h topov. Japonski ranjene! v Kobe.
Iz Kobe (Japonska) poročajo, da se nahaja v ondotnem okraju okolu 30.000 ranjenih in bolnih japonskih vojakov; templi in bolnišnice so prenapolnjene. Vojska ima vzlie temu na razpolaganje veliko število novincev. Japonska obrežna oklopnica zadela na mino. — 197 oseb mrtvih.
Dne 18. septembra je japonska obrežna oklopnica .Heijen*, ki je bila v Golobjem zalivu, zadela na mino ter se pogreznila. Vest o tej nesreči so Japonci do sedaj prikrivali. (Obrežna oklopnica .Heijen* je bila zgrajena leta 1887. ter je imela 2200 tonelat in 8 topov).
Kakor je dosedaj konštatirano, je prišlo na obrežni oklopnici .Heijen" 197 oseb ob življenje.
Razno.
Ruska vlada je zopet naročila na Reki 100 novih torpedov. Namenjeni so za črno-mbrsko brodovje — Japonska vlada je poslala na Reko :ri pooblaščence za dobo 3 let, ki imajo nalogo, nadzirati v tovarni vsa dela, katera naroča japonska vlada. — V okrožjih Tokija in Kobe na Japonskem vlada velika nezadovoljnost zbog velike draginje ter pomanjkanja dela. Skušajo se odtegniti vojaški službi.
T Koreji.
Poročajo iz Čifu, da je prodrlo 4000 kozakov do 100 km pred Pingjang. Pretrgali so zvezo do Seula in Genzana ter razdrli železnico za več milj daleč.
Maršal OJama je prišel baje v nemilost, in pravijo, da prevzame Nodzu vrhovno poveljstvo. Po poročilih iz Londona je general Nodzu v bitki pri Liaojangu rešfl japonsko armado, da*ni bila poražena. Maršal Ojama je baje že odredil splošno umikanje, proti čemur je Nodzu energično protestiral in si izprosil dovoljenje za zadnji obupni naskok na ruske pozicije. Ta naskok se je posrečil, in dasi je Nodzu v to žrtvoval celi 20. polk, vendar je s tem rešil japonsko armado usodepolnega poraza. Zbog tega je naje maršal Ojama padel na cesarskem dvoru v Tokiju v nemilost in pričakuje se, da bo odpoklican z bojišča. Bitka.
Po splošni sodbi štejeta obe armadi skupno 600.000 mož in 1800 topov. O izgubah v dosedanji bitki se čuje, da so na obeh straneh velike. Uradno pa se ta vest še ne potrjuje. Dnč 10. t. m. so začeli Japonci prodirati proti Mukdenu, Prvo pehota, potem artilerija. Artilerijski boj je trajal ves dan. Dne 11. t. m. se je moralo desno krilo Ku-
rokijeve armade ur.akniti pred rusko premočjo. Izt Tokija se poroča: Bitka se je pričela na celi črti. Ena ruska pehotna brigada zfdvema topovoma je zadela ob Kurokijevo desno krilo in prekoračila 9. t. m. reko Tajci. Japonci so brezuspešno poskušali jo odrezati od ostale armade. Maršal Ojama br-zojavlja, da je pričel boj na celi črti in da se je japonski armadi posrečilo 10. t. m, odbiti ruski napad na Sienšuan.
Iz Tokija poročajo potem: Bitka pri Jantaju je v .torek trajala celi dan pozno v noč in se še nadaljuje. Dosedaj se bitka še ni odločila. Rusi imajo pri Tajcinu nasproti desnemu japonskemu krilu zbrano veliko in močno armado, vendar pa se v Tokiju dora-r.eva, da se Rusom ne posreči obiti japonskih pozicij.
.Birževija Vjedomosti* pa poročajo iz Mukdena: Rusi so na več pozicijah vrgli sovražnika do jantajskih rudokopov. Desno japonsko krilo se je umaknilo več kilometrov južno od Jantaja, dočim se skrajno levo krilo sedaj še drži, a se bo moralo, kakor se-kaže, takisto umakniti.Znova je pričel artiljerijski boj. Železniška proga je skoru do postaje Jantaj v ruskih rokah. Postaja je popolnoma razdejana.
Kuroki poroča, da je ponesrečil Kuro-patkinov načrt, obiti desno krilo Japoncev. Ojamo poroča, da se vršijo ugodno japonske vojne operacije.
Zadnje vesti.
Iz japonskih virov se trdi, da so dosegli Japonci veliko zmago nad Rusi, Rusi da se umikajo, padlo je baje 37000 vojakov, Japonci vzeli Rusom več kanonov itd.; kaj je resnice na tem, se pokaže v kratkem. Iz ruskih virov se vidi, da se je bila strašna bitka, ali Rusi da so se v redu umaknili. — Baltiška eskadra baje ni še odplula?
Razgled po svetu.
Novi tržaški namestnik princ Hohen-Iohe pride v Trst baje 20. t. m. Te dni je bil pr« cesarju v avdijeaci.
V četrtek je prisegel novi namestnik zvestobo v roke Njeg. Veličanstva.
Tržaška podružnica .Slov. planinskega društva* priredi jutri izlet na Sv. Goro pri Gorici. Zadnjič nameravani izlet je moral izostati radi slabega vremena.
Novim mestnim vojaškim poveljnikom v Trstu je imenovan c. in kr. major Anton Dollen/. 22. pešpoika. Novi poveljnik je brat bivšemu slovenskemu svetovalcu in poslancu, g. Franu Dollenzu.
Ustrelil se je Viktor Taussig, solastnik židovske tvrdke Taussig in sin na Dunaju. Tvrdka je vkonkurzu in ima približno tri milijone kron primanjkljaja. Samomorilcev brat, Oton Taussig, je pa pobegnil z Dunaja in odnesel s seboj 1 milijon. Med oškodovanimi je tndi državni poslanec dr. Krama?.
Vseslovanskl In Časnikarski shod v St. Loulsu je. poslal škofu Strossmaverju zelo prisrčno brzojavko. Na shodu se je izdelala tudi vseslovanska spomenica, ki obsega narodne težnje poedinih slovanskih narodov.
Nemške želje glede Trsta. — V .Information" smo čitali, da se želi, da nastaneta z novim namestnikom v Trstu dve veliki nemški šoli — to da je tudi v interesu Avstrije. Nemških šol je v Trstu že več kot preveč. Ako bi se ustanovile še nove, bi se kazala ponemčevalna tendenca v vsej svoji luči. Nemci pač nimajo nič zahtevati glede šol in nimajo nikakega vzroka klicati po pravici, pač pa je zadnji čas, da se začne glede šolstva s Slovenci postopati pošteno in pravično ! —
Z Jesenic ob Savi poročajo: Mejni potok Bregana je vsled nalivov 10. in 11. t. m. naredil nad stotisoč kron škode večinoma na hrvaški, deloma na kranjski strani. Lovska hiša Gabrovica je zasuta, osem oseb rodbine Skutnik je ubitih. Potok Gradna je v Samoboru istotako provzročil ogromno škodo.
Vesela vest »a slovenske umetnike. .Beogradske Novine* priobčujejo to le za jugoslovanske umetnike veselo vesi: „Z ozi-rom na to, da so jugoslovanski umetniki, ki so se udeležili razstave v Belgradu, enodušno odbili poziv bosanske vlade, da se udeleže razstave, ki jo hoče prirediti Burian v Sarajevu, so sebelgradski trgovci zedinili, da pokupijo vsa umetniška dela na jugoslovanski razstavi, in na ta način odškodujejo jugoslovanske umetnike, ki so se — ne računajoč z materialnimi svojimi interesi — odrekli, da nočejo sodelovati na razstavi bosanske vlade, ki bi naj bila pendant jugoslovanski umetniški razstavi v Belgradu in ki bi naj v narodna čustva jugoslovanskih umetnikar zabila klin plemenskega razdora. Bodi izrečena iskrena hvala belgradskim trgovcem 1" Isto vest ste tudi priobčili .Politika* in »Štampa*. Vsa umetniška dela na jugoslovanski rastavi bodo stala gotovo več stotisoč kron.
Nemški cesar kot lovee. — Nemški i cesar slovi za izvrstnega lovca. Te dni je ubil krasnega jelena, ki tehta en kvintal in pol, rogove ima visoke skoro 2 metra. Da ga je vstrelil, se je moral plaziti skozi grmovje po tleh ter je bila pozicija jako težka. Cesar je bil z lovom tako zadovoljen, da je dal ta-
I koj 30.000 mark v dobrodelni zalog ze udove in sirote gozdnih čuvajev v Roningtenu, kjer se je to zgodilo. Nato je poklical cesar na obed dva kmeta, ki sta ga spremljala pri lovu; pri obedu je sedel med njima v sredi. Poštni voz je padel v globočino 45 črevljev v bližini kraja Zermat v južni Švici. V vozu je sedelo osem turistov, izmed katerih so bili štirje takoj mrtvi, drugi težko ranjeni.
Pretepeni žastnlk. — Neki trenski častnik je v zagrebškem nočnem lokalu oklofutal natakarico. Gostilničar in gostje so ga pa vsled tega tako naklestiii, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Preiskava radi rnske himne. — Pred časom so imeli vNovemmestuna Kranjskem vrtno veselico, pri kateri je svirala godba rusko himno. * Med navzočimi je bilo tudi nekaj sodnih uradnikov, katere pa je denuncirala neka podla duša ter je višja sodnija v Gradcu, kjer gospodarijo Nemci, začela proti njim preiskavo. »Edinost* pravi jiato:
,To je prilika, da konstatujerao, da se I je v Trstu že opetovano dogodilo na sloven-f skih prireditvah v gledališču in drugod, da se je ruska himna svirala ob gromovitih ova-cijah vsega občinstva brez izjeme, ne da bi bile naše tržaške oblasti tako majhne, da bi uvajale kake  preiskave.   Zato  ne  pravimo drugega, nego: veliki so ti izvestni c.kr.patentirani avstrijski j patrijotje v — malem, v svojem  pritlikovstvu. In  bodi povedano na tem   mestu, da   bomo  tudi nadalje   pevali rusko himno z vso   pravico, dokler bor« o n. pr. c. kr. poštni  in  finančni uradniki, ijud-sko-šolsfci učitelj;, srednješolski profesorji in c.   kr.   svetovalci-   pevali   «Die Wacht am : Rhein* in »Ileil dir im Siegeskranz*.   Tako | je in tega ne preprečijo nobene preiskave*. !          Novi odbor »Vesne*, ki ga je izvolil
občni zbor dne 8. t. m., je naslednji: Saša j Šantel, predsednik; Jurij Kuželički, podpred-1 sednik; Hinko Smrekar, tajnik; Vilko Sever, blagajnik; Gvidon Birolla, arhivar; Sveto-slav Peruzzi in Maksim Gaspari, namestnika. Pregledniški mesti zavzemata Anton Gaber in Minka Rakovec.
Strašen umor na Dunaja. — V stanovanju zakonskih Klein na Dunaju so našli na kosce razkosano telo bivšega dunajskega občinskega svetnika Sikora. Brezdvomno sta umor na 731etnern starčku izvršila 35Ietna Kleinova žena, ki je bila na jako slabem glasu, in pa njen mož Henrik Klein. Morilca sta mrliča oropala in pobegnila. Umor je zasledil trgovski rsodrug Kleinov, ki je prišel gledat, zakaj Kleina toliko časa ni v trgovino, tfašel je razkosano truplo Sikore pod naslanjačem. Sikora je imel dosti znanja z ženskami, ki niso bile na dobrem glasu.
AngeljČke je "delala. — Poročali smo, da se je*vrši!a v Hamburgu obravnava proti babici Wiese, ki je unorila 5 otrok, spravila svojega moža sosveta in .prodajala* svojo hčer. Porotniki so jo obsodili na smrt.
SocljalnI demokratje na Dunaju so izdali oklic na dunajske delavce, naj bodo pripravljeni za dan 23. t. m., ko hočejo krščanski socijalci županu dr. Luegerju prirediti bakljado. Delavci nameravajo bakljado razbiti.
Berollnskl mestni zastop In Slovani. — Berolinski mestni urad je dovolil ondot-nitn češkim in poljskim .Sokolom", da telovadijo v telovadnicah mestnih šol. Naučno ministerstvo pa je to prepovedalo. Mestni zastop je nato v svoji seji enoglasno protestiral proti temu odloku, češ, da vlada nima pravice izdati takega odloka. Sam nadžupan je izjavil, da se s tem kršijo pravice mestnega zastopa. Glede čeških in poljskih so-kolskih društev pa je izjavil mestni zastopnik Kassel, da so ravno tako člani teh društev berolinski meščanje, kakor drugi, kateri imajo iste pravice kakor njihovi nemški someščanje. Predlog, da se mestnemu uradu izreka priznanje za njegov nastop proti vladi, je bil z burnim odobravanjem enoglasno sprejet.
Izseljevanje v Ameriko. ¦— Letos se je v prvih treh mesecih 'izselilo iz Avstro-Ogrske v Ameriko mnogo manj lju^j nego lani v isti dobi. Tako konštatuje avstro-ogrski konzulat v Newjorku, ki naglasa tudi, da izseljevanje v obče ponebuje, ker ni v Ameriki več toliko dela, kakor|pqprej.
Hranilnica, ki je dala 2.500.000 lir v dobrodelne namene. — Ta hranilnica je osrednja hranilnica Lombardije v Italiji. Ta zavod je sklenil dati 2,500,000 lir v dobrodelne namene v proslavo rojstva laškega prestolonaslednika. En milijon se izda dobrodelnim društvom severne Italije, s svoto 1,500.000 pa se ustanovi zalog za napravo šol, zavetišč za otroke, itd.
Vohun v krsti. — Nedavno je videl ruski mejni stražnik, ki je stal blizu reke Sun|ari, da straži veliki most, dolg kitajski mrtvaški sprevod, ki je prišel iz sosednje vasi ter se je pomikal navidezno proti pokopališču tik ob meji. Rusu pa se je ves sprevod zdel nekako nenavaden ter ga je ustavil. Vprašal je \o imenu mrtveca, a ker so mu odgovarjali zmedeno, ukazal je krsto odpreti. Pri teh besedah pa so nosilci in vsi udeleženci zbežali nazaj v svojo vas. V krsti je stražnik našel živega Japonca, ki je imel namen razstreliti veliki mo3t. Stražnik je dobil lepo nagrado, živi .mrtvec* pa vrv okoli vratu.
Pripravo ea Vegovo 150-letnIeo na Dunaju* — Slavnosten odbor za prireditev Vegovega jubileja na Dunaju vabi slovenske pevce in pevke, bivajoče na Dunaju, na pevske vaje, ki bodo za ženski, oziroma mešani zbor ob četrtkih 20., 27. oktobra, 3. in 10. novembra t. 1. v dvorani .Slovanske Besede", Dunaj, I., Fleischmarkt 16 (vhod Drachcn-gasse 3.}; za možki zbor pa vsaki petek v dvorani pevskega zbora društva »Zvezda* v Pfeiferjevi restavraciji, Dunaj, III, Rafletzkv-strasse 3, Začetek pevskih vaj je ob osmih zvečer. Vsaki četrtek ima slavnostni odbor svojo sejo v dvorani »Slovanske Besede" ob osmih zvečer.
Dne 16/novembra t. I. se bo vršila;1 150-letnica slavnega Vege v krasni dvorani hotela ,Zur Post", Dunaj, I., Fleischmarkt 16. Slavnost obeta biti sijajna.
Prodaja raznih stvari Obrenovičer. — Skozi dva dni bodo v Belgradu izložene za prodajo stvari pokojnega kralja Milana, Aleksandra in Drage; Večina stvari je darovana krušedolskemu samostanu. Med mnogoštevilnimi in dragocenimi predmeti, ki so darovane samostanu, se nahaja tudi 600 srebrnih žlic, nožev in vilic.
Svetovni dolgovi. — Civilizirane države vsega sveta imajo 120.000 milijonov kron dolga. Dolgovi mest, občin in drugih korporaeij, ki gotovo tudi znašajo več tisoč milijonov, niso v tem vračunjeni. Na vsem svetu ni toliko gotovega denarja,* da bi se poplačali ž njim vsi upniki sveta. Vsi dohodki šestih evropskih velesil in Zedinjenih držav so premali, da bi se ž njimi državni dolgovi, v destih letih poplačali. Same obresti požrejo na lelo tisoče milijonov ter pride na vsakega človeka na zemlji skoraj tri krone na leto. Največ dolgov imata Francoska in Anglija. Evropska Anglija ima 23 000 milijonov dolga, ali 550 mark na vsakega prebivalca. Kanada ima 1000 milijonov dolga, t. j. 200 K na osebo; Indija 2000 mil. a le 6 mark na osebo; Nemčija 2467 milijonov mark, t. j. 40 mark na osebo. Zato pa imajo vse njene zvezne državice še svoje posebne dolgove, n. pr. Prusija 330 milijonov mark, Saksonska 390 milijonov itd., tako da pride povprečno na nemškega prebivalca 260 mark državnega dolga. Najmanj dolga ima Švica, namreč le 20 kron na osebo. Izmed mest je seveda najbolj zadolžen London, ki bo imel kmalu 1200 milijonov mark dolga, t j. 200 mark na prebivalca.
Lepo stanovanje z vrtom
se odda takoj v najem v Podgori hšt. 278 (nasproti stanovanja gospoda župana.) Hiša obstoji h treh sob, kuhinja in klet, Pred hišo je lep vrt; za hišo je dvorišče, drvarnica in hlev. Ponudbe na gospodarja h;ye Jožefa nemec-a
trgovca v Podgori hšt. 190.
Išče se  SiugO
za trgovino s konfekcijami. —  Zahteva se
znanje  treh  jezikov   in   dobra  spričevala.
Ponudbe: J. Medved - Gorica.
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št 33
izdeluje
vsakovrstne obleke = ===== za vsak stan,
kakor tudi
za civilne, vojaško In držav, uradnike.
Za vse obleke je vedno v zalogi
raznovrstno  ravnokar   došlo
sveže angležko i domače blago
za jesensko in zimsko dobo.
Ima zalogo gotovih  oblek in
površnih sukenj za vsak stan.
Cene zmerne.
V^arol prašek
pekovski mojster in.  sladčičar v Gorici na Korim št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolafte zs ^irmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu z& Kfcogobrojna naročila ter obljublja solidn. Postrežbo po jako zmernih cenah.
Božji as t
•Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjiži o o teh boleznih. Dobim se zastonj in franko v prlv. 8cHwiMno:i«Apoteke, Fraukfnrt a. H.
Anton Potatzky v Carici.
Na »redi R&SteJJa 7. . . TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
j                         POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnik
Najboljše sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svetinjieo. — Rožni venci. — Masne knjižice.
iišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskri.Mena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35-8
Delavnica cementa in umetnih plošč
van Maroni
v Gorici, tekališče Frana Josipa.
Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo .se^ vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike. . Gene zmerne.
11
4          Prva koucesijoniraiia delavnica z mo-
<   tornlni obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. j   tematiko, optiko, liuo brušenje iu poiiranje itd ^   Vpeljava strelovodov, brzojavov, hišnih tele«# M   fonov, plina in vode,
*      Poprave se izvršujejo hitro in po ceni.
1 Ivan Potočnlt & A. Htipl
3             Gorica, za vojašnico.
3 Precizijska delavnica predmetov* za merjenje.
<                       Bogata zalog-a
I raznih predmetov sia razsvetljavo za pllnovo
in električno luč.
Posamezni deli za električno, plinovo vodno
| in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske
cevi.   Zaloga  mesarskega   orodja,   kuhinjskih
nožev, brivskih britev, Skarij itd.
Rnzp' filljatev na deželo se  izvrši hitro In
— po ceni. —
Andrej Fajt
pekovski mojster |
v Gorici Gorso Franc. Gius. št. 2. filijalka v isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega  m
peciva, tudi najfinejega,  za nove  •
maše  in   godove,  kolače  za   bir-  •
mance,  poroke  itd.   Vsa  naročila  $
izvršuje točno in natančno po želji  •
naročnikov.                                          2
Ima tudi na prodaj različne moke,  g
fino pecivo, fina  vina in  likerje  9
po zmernih cenah.                              S
Za veliko   noč   priporoča   goriško  m
plnco, potice Itd.                  2
•••S
Ivan Hinek
klepar
===== ulica sv. Klare št. 8.           ¦'-
Se priporoča slav. občinstvu v Gorici in na deželi za vsakovrstno kleparsko delo kakor: štedilnike, cevi, pumpe, žlebe za poslopja, okraske pri žlebih, kuhinjske priprave, izdelovanje kovinskih črk itd. Prevzame tudi vsako popravo po zmernih cenah. Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo.
Gorica
Gorica
Klimatično zdravišča
Hotel Suiahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. —- Izborna kuhinja in klet. ¦— V hotelu je obsežna knjižnica.
luan felberbaum - Sorica
Tekališče Josipa Verdi 11. - Via Caserma 15.
Velika izb6r:
jopiče? za dame in sukenj-------
oblek za o! roke--------------------
blaga iz preje in volne------------
perila, nogavic, žepnih rut-------
raznovrstnih čipk in podvez
pletenih rokavic---------------
ovratnic, dežnikov-----------
in raznih novosti.-----------
Blago fe po ceni in dobro.
NflUfieti •   Bluze» spodnje suknje, predpasniki HUVUolI.   in kožuh0vine.
„HOTEL BALKAN" TRST
Piazza deila Caserma (Narodni Dom) 3 minute od južnega kolodvora In poleg peste s 60 moderno opremrenlmi sobami
Restavracija - Dunajska kuhinja — Kavarna
Za goste hotela posebna restavracija v I. nadstr. Dvigalo.    -    Električna nr svetljava.   =    Kopališča.
Shajališče ptujcev.
Posestvo na prodaj!
Ker mi je sami pretežavno oskrbovati svoje obširno posestvo in sklenila sem vse skupajaprodati in sicer
Hotel „Pri pošti" v Bovcu
z vsemi dotičnimi poslopij in zemljišči. Glavno poslopje na trgu obsega v pritličju obširno vežo, poštni urad, kuhinjo, dve prostorni sobani in zračno verando z vso potrebno opravo za gostilno; v prvem nadstropju lepo dvorano in 17 spalnic, vse dostojno in konfortabel opravljeno ter posebno pri-'-:Lnv v stanovanja letovičarjem in turistom.
Za hišo so konjski in goveji hlevi in prostori za hrambo vozov, gospodarskega orodja, nova 1 e d e rfi c a itd. Za temi poslopij je obširno obzidana ograda obsegajoCa zelenjadni vrt in sadovnjak. Pred verando obširno dvorišče posebno pripravno za poletne veselice; ob strani pokrito kegljišče. Pred hišo ob glavni cesti dično vrejen park.
Posestvo obsega 2 hektarja, 29 arov oranja, 2 hektarja, 92 arov travnikov, 75 arov vrta in 14 arov 69 m2 stavbišCa in je ca prodaj z vsemi živimi in mrtvimi pritiklinami po spodobni ceni in jako ugodnih plačilnih pogojih.
Gostilna, katero obiskuje od nekdaj najodliCnejša gospoda, leži na najlepšem prostoru in je gled6 svoje oprave v popolnem redu.
Za natančneja pojasnila se je obrtniti neposredno do podpisane lastnice, ali pa do gospoda Ernesta Klavžerja v Gorici, Via Morelli 8.
V Bovcu, oktobra 1904.
¦iroslava Sorč.
o** Mizarska zadruga *•>•
v Goriel — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnim obratom na parno In rodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trsta Via dl Piazza vecriiia 1. Zastopstvo v Spl|atu tsr OrJJsntu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
j%tion Ivanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lasinih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 I naprej. Na zahteve pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
»Delniške družbe združenih pivo-varen Zatee-Zaški Jrg in ptzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče Češke »meščanske pivovarne".
Zaloga leda,  karerega se oddaja !o na debelo od, 100 kg naprej.
Cona zmerno. Postrežba poštena In točna.
JakobSuligoj
urar              $$&
.kr. železnic    *%"
priporoča
v Gorici Gosposka ulica 25.
šivalne stroje najnovejših sistemov
najbolj trpežne in tudi zanesljivo ceneje nego drugje v Gorici. Da se o tem vsakdo prepriča si lahko ogleda mojo zalogo v Gorici in na lol-minskem pri J. Šuligoju, urarju pri Sv. Luciji. Cene so tovarniške.
nadalje priporoča
raznovrstne ure,
kakor naj foVje švicarske in pariške ure, najbolj natanjene in trpežne. Cene od 4 krone naprej
flr piti I ^azaaciam» da daiem ceneje in boljše ure nego vse Upuihin I krakovske in tlruge židovske iirme, ker knpnjem nre v veliki množini ter garantiram vsak komad. Le ogledati si treba mojo bogato zalogo.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
¦acelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1,902. tako:
Hranilne vloga se obrestujejo po Vft%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojila s na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%. Glavni deleži koncem leta 5V, %.
Stanje 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K« 123.644. —Hranilne vloge 1,416.57366. — P oso j il a 1,471.65042 — Vrednost hiš 162.162-93 (v resnici so vredne ve5). — Reservni zalog 70.12585.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
ZLATAR
DRAGOTIN VEKJET
fO. VECCHIET)
=   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča   svojo   prodajalnico   zlatanlno,   srebrnine   ter   žepnih, zlatih in srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje ali zamenja z "novimi predmeti staro zlato in srebro.
-               Cene zmerne.               ¦
Že nad 50 let je
odkar je postal
Singerjev
sistem najpopolnejil
tudi pri šivalnih strojih za družine.
Šivalni stroji Singer  so v razprodaji samo v naših
-,-™^                 zalogah, katere so  v vseh glavnih krajih. V Singerjevtti
zalogah najdejo gospe vedno stvari, katere jih bodo zanimale če vkupijo šivalni
stroj ali ne;  s takim obiskom bodo zadovoljne.
V Gorici na Travniku.
Akcijska družba Singer.
Christofle & C M m
c. in kr. dvorni založniki                       Znamka
Heinriehhof Dunaj I. Opera Rlng" 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In posodje vseh vrst
(žlice, viliee, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Največja izbera najlepših modelov.
HIP   Ilustrovan cenik na zahtevanje. ^sjSJ
Vsi Cbristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
L.  0   Ohranitev zdravega želodca   #    #
obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi prebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najboljših in uspešnih zdravilskih zelišč skrbno pripravljeno, tek vzbujajoče, prebavljaDje pospešujoče in lahko odvajajoče domače sredstvo, ki ozdravi znane posledice nezmernosti, pogreške v dieti, prehlajcnja in nadležno zaprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino in lajša krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam za želodec Iz ekarue B. Pragi«-:* v Pragi.
j3V0I*liO      ^s" *"e'"omo*airaaJ° postavno deponirano varstveno inamko.      >«•*'* - '*<='-
Glavna zaloga: lekarna   B.    FragnBr,   c. kr. dvorni  založnik
»Pri  črnem orlu",  Praga   Mala  strana na voglu  Spornerove ulice č. 203.     Xj^s^ Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 2 56 se pošb'e velika  steUenic;
in za K 1-50 majhna steklenica franko  na vse postaje avstro-ogerske monarhije. Zaloga v vseh
lekarnah Avstro-Ogerske.
V Gorici v lekarnah: Cristofoletti, GliuMch, Poutoni in Gironcoll.                          1
Zahteuajte pri nakupu
SchichHvo sledilno milo
w mammmHHmmmmimmm              z znamko „jelen". -sjci
Varstvena znamka.
Ono je Sns— zajamčeno čisto "TUB In brez vsake škodljive primesi. Pere Izvrstno. Kdor fct*ce dobiti zares jamčeno pristno, perilu neikodljivo milo naj dobro pazi da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" In varstveno znamko „JELEN".
Osorg SeblcBlt Anaslg a. *L. —  Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju I                  D f)h Iliri   SP  nOVKOfl I           ^
— Zastopnik: Umberto Bozzlni - Gorica, Stolna ulica št. 9. —-                                        •