štev. 24 Cena 15 din P\i}¡, dne 30. junija 1961 Letnik XIV V SREDO, 28. JUHIJA 1961 JE BILA NA SEJI ZBOi? PROIZVAJALCEV OBČ. LJUDSKEGA ODBORA PTUJ V OBRAVNAVI PREGLED ZAKLJUČNIH RAČUNOV GO- SPODARSKIH ORGANIZACIJ. NAMEN TE RAZPRAVE JE BIL, DA BI PO ZBRANIH PODATKIH EKONOMSKO IN STROKOVNO OCENIL DOSEŽENE REZULTATE IN PREDLAGAL PRIPOROČILA IN UKREPE GLEDE PO- SLOVANJA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ. TE BO SPREJEL OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NA SKUPNI SEJI OBEH ZBOROV. Gospodarsko in finanč- no poslovanje gospodar- skih organizacij v občini se kaže v naslednjem: v letu 1960 je poslovalo na območ-ju ptujske občine 80 sa- mostojnih gospodarskih orga- nizacij in sicer 11 industrijskih, 5 kmetijskih. 13 kmetijskih za- drug, 1 gozdarska. 2 gradhrni- ski, i prometna, 12 trgovskih. . 12 gostinskih in 23 obrtnih. V obrti in gostinstvu še ve- dno prevladujejo manjše go- spodarske organizacije z majh- nim številom zaposlenih, zato zaposluje 17 podjetij teh nog honorarno knjigovodje in računovodje, kar pomeni, da v Vs naših gospodarskih organi- zacij opravljajo knjigovodske in računovodske posle honorar- ne osebe т dopolnilnem drl or- nem razmerju. Ta specifičnost T mnogih primerih zavira hi- trejši razvoj posameznih p(Ki- jetij, zato je popolnoma pravil- na usmeritev k združevanju so- rodnih obrtnih delavnic in sa- mostojnih gostišč v podjetja s poslovnimi enotami. Iz zbirnih podatkov prêt' - ženih zaključnih .računov Jr razvidno, da je v letu 1960 do- segel družbeni sektor gospodar- stva velik napredek. Vse gospo- darske organizacije so dosegle skupno 2".563.696.000 din celot- nega dohodka ali 24.5 "o več kot v letu 1939. obenem pa so ustvarile 6 milijard 295 milijo- nov dinarjev dohodka in 3 mi- lijarde 637 milijonov din čiste- ga dohodka. To je za 52.7 " o več čistega dohodka kot v letu 1959. Ta uspeh je bil dosežen le s 14,3'o večjo zaposlitvijo delovne sile. kar pomeni, da :.e je v letu 1960 znatno povečala storilnost dela. Neto osebni do- hodki so se povečali na 1 mi- lijardo 704 milijone dinarje\ to je za 35,1 '/o v primerjavi ? letom 1959. Povprečni mesečni neto osebni dohodek na 1 zapo- slenega pa se je povečal гк1 16.200 din v 1959. letu na 19.100 dinarjev, ali za okrog IS"'.', kar je v skladu s porastom pro- duktivnosti dela. ki je izražena v povečanju narodnega dohod- ka na 1 zaposlenega za 30 " o v primerjavi z letom 1939. Uspehi celotnega gospodar- stva v občini so tem pomemb- nejši, ker so bili doseženi / racionalnejšim izkoriščanjem obstoječih proizvmlnili zmoglji- vosti, boljšo preskrbo s suro- vinami, s smotrnejšo organiza- cijo dela in z uvedbo stimiila- tivnejših oblik nagrajevanja. Nove proizvodne zmogljivosti niso odločilno vplivale na pove- čano proizvodnjo in povečanje narodnega dohodka, ker so se povečale le za 7 "/o in ker še v letu 1960 niso bile v obrato- vanju (TGA in melioracije). Л' letu 1960 so se bistveno spremenili tudi materialni od- nosi delitve narodnega dohod- ka med skupnostjo in podjetji v korist delovnih kolektivov. Leta 1959 sta delovnim ko- lektivom ostali za samostO[no razpolaganje 2 milijardi 382 milijonov dinarjev ali 29 "o na- rodnega dohodka, v letu /'t)0 pa 5 milijarde 637 milijonov dinarjev, to je 51.1 "/o skupno Ustvarjenega narodnega dohod- ka v občini. To pomeni, da se je v letu 1960 znatno povečala skupna materialna osnova de- lavskega samoupravljanja v občini in to ne samo absolutno ampak tudi relativno, to je v odnosu do narodnega dohodka. V letu 1960 so se spremenili materialni odnosi v korist p(xl- jetij in kolektivov le pri in- dustriji, trgovini, gostinstvu, medtem ko so v ostalih gospo- darskih panogah ostali nespre- menjeni ali pa so se poslabšali zaradi večjih družbenih obvez- nosti. I.NDUSTRIJA V letu 1960 je industrija po- večala rentabilnost od 11 na 22'/n, kar pomeni, da so bila vložena sredstva mnogo bolj racionalno izkoriščena kakor v letu 1959, razen v jDeltis< Ptuj. kjer se je rentabilnost zmanj- šala za 14"/o v primerjavi z letom 1959. Ekonomičnost poslovanja se je v industrijskih podjetjih po- večala povprečno oii 124 na 154 <"o, kar je za 5 "/o nad dose- ženo povprečno ekonomičnost- jo gospodarstva v občini. Nii povečanje ekonomičnosti v- diislriji je vplivalo ekonomir- nejše jioslovanje predvsem \ sledečih industrijskih podj(M- jih -- Tovarna glinice in al i- niinija Kidričevo, v Tova-ni volnenih izdelkov Majšperk. \ Tovarni avtoopreme Ptuj. v Г - tovii.sMlekarni, Opekarni. Tek- stilni tovarni. Tiskarni in Stro- jilki Majšperk, medtem l.o se je» v :.DeltÍ4< in pri ^Lesu« eko- nomičnost zmanjšala v primer- javi z 1959. letom. Iztrošenost osnovnih sredstev postaja iz leta v leto vedno bolj pereč problem. Pojavljata se hkrati fizična iztrošeno-st ali fi- zična zastarelost in ekonomska zaostalost osnovnih sredstev. Površen pregled v analizo za- ključnih računov kaže, da je sf.>pnja sposobnosti osnovnih sredstev v industriji dokaj ugodna, saj znaša 82 ^'o. KMETIJSTVO V analizi kmetijstva so ana- lizirane tri kmetijska gospodar- stva in podjetje .\grotri. sport. Iz zbirnih podatkov zaključnih računov je razvidno, da je ta fianoga družbenega sekto.ja gospodarstva dosegla v letu 1960 za 45*'o večji dohodek na 1 zaposlenega kot v letu 1959. S tem je rentabilnost s(xiali- stičnega sektorja kmetijstva porasla za 55'/o v primerjavi z letom 1959. ekonomičnost po- slovanja pa za 7 "/o. Kljub moč- nemu količinskemu povečanju kmetijske proizvcKlnje in kako- vostni spremembi materialnih odna^iov v delitvi dohodka v korist podjetij, se kmetijska go'ipodarstva še vedno niso iz- motala iz specifičnih proble- mov. Povprečni me<,ečni neto oseb- ni dohodek je nizek. V letu 1960 je znašal 15.200 din na 1 zaposlenega. Tvezadosten čisti dohodek sta v letu I960 ustva- rila Kmetijsko gospodarstvo Dravsko polje, Kidričevo in KZ Majšperk, ki sta zaključila po- slovanje z izgubo. Se težje rešljiv problem v kmetijstvu je lastno finansira- nje investicij v breme obratnih sredstev, ki je znašalo na kon- cu 1960. leta 89,159 milijonov dinarje v. OBRT Obrtna podjetja in obrtne delavnice so v letu 1960 dose- gle 1.682 milijard dinarjev ce- lotnega dohodka ali 58 "/o več kot v letu 1960. Število zaposlenih se je po- večalo od 810 na 1043. to je za (Nadaljevanje na 2. strani) Ptuj: Slovenski trg z Lackovim spomenikom Priprave га proslavo 20-obletnice revolucije v Ljubljani Kakor ie гпапо, bo osrednja republika proslava 20-lctTiice revolucije v Ljubljani 21. julija na preurejenem prostoru v Tivo- liju. Izdelan je podroben objekt za preureditev zborovalnega pro- stora v Tivoliju. Na približno 6 ha zemljišča pod Rožnikom med Celovško cesto, potjo proti mu- zeju NOB. novo cesto proti ho- telu Bellevue, sprehajališčem pod gozdom, drevoredom lip ob let- nem telovadi.šču in nekdanjim velesejmom ob Celov.ški resti bo prostora za okrog 250.000 ljudi. Ves prostor bo obdan z objekti, ki bodo služili zabavi, na južni strani pa bosta oder in tribuna za pevce. V središču zborovalne- ga prostora bo 60 m visok stolp za žaromete, ki bodo razsvetlje- vali vso okolico, prostor pa bo seveda ozvočen :n primemo okrašen. Še posebej bodo uredili in osvetlili ceste in drevorede, ki peljejo k zborovalnemu prostoru. V zvezi s tem so pokrenili tudi vrsto komunalnih del — ureje- vanje hodnikov in cest, obnavlja- nje fasad, urejevanje zelenih p>o- vrsin, parkirnih prostorov itd., ki bodo prispevala k lepšemu izgle- du Ljubljane. Ooslej so že porušili objekte starega velesejma, dokončujejo novo cesto do hotela Bellevue in parkirni prostor ob njej, pospe- šeno gradijo stadion ob muzeju NOB. asfahirajo poti do muzeja, dokončujejo otroška igrišča, utr- jujejo teren na zborovalnem pro- storu ter gradijo sanitarne ob- jekte. Proslava se bo pričela 21. ju- lija 1961 ob 20.30. Njen začetek tx>do najavili s fanfarami. Za- čel se bo velik ognjemet, nasto- piilo pa bo okrog 2000 pevcev in 15 najboljših godb na pihala iz vse Slovenije. Po zborovanju bo prosta zabava — ne le na za- baviščih in gostinskih objektih, pripravljenih v Tivoliju — mar- več tudi v vsem mestu, kjer bo- do glavne ulice in trgi eno samo veliko zabavišče. Po zborovanju b:do z iz- branim:- .sporedi nestctpï.p tudi športne .skupine. Opera, Drama, Mestno g leda li.ŠT e in lutkovno gledališče za ta večer pripravljajo posebne prireditve — deloma na prostem, deloma v svojih hišah, kinopodjetja pa bodo ta večer brez presledka predvajala filme z revolucionarno tematiko. Posredno sodijo v spored osrednje prireditve tudi pohodi mladinskih brigad p>o partizan- skih krajih in njihov prihod na osrednjo proslavo v Ljubljano, ki se je bo udeležilo tudi октод 2000 članov mladinskih delovnili brigad. Uspeîa vaja CZ V' torek dopoldne 27. junija 1961, je bila v Ptuju vaja mo- bilnih enot civilne zaščite mesta Ptuj, ki je pokazala dvoje. Ljudstvo je bilo na znak nevar- nosti zelo pozorno na dogajanje v mestu, zlasti pa na člane mo- bilnih enot, ki S'a po danem zna- ku hiteli na svoja mesta. Enako resno so svojo nalogo razumeli člani CZ ter so tako z zadrža- njem kot z izvršitvijo same na- loge dokazali, da se zavedajo res- nosti službe v civilni zaščiti. Že v ponedeljek popoldne je bilo na sedežu mestnega štaba CZ v Ptuju pripravljeno vse po- trebno za vajo v torek dopoldne. Prva je bila v akciji PTT mob:Ina enota, ki je poskrbela za zveze štaba z vsemi enotami. Zbral se je celotni štab in se do podrob- nosti seznanil z nalogami v slu- čaju napovedane vaje. z dolom telefonskih naprav in z obvešča- njem komandirjev enot. Dežur- stvo je bilo neprekinjeno do tor- ka do ure, ko je bil dan znak s sireno za splošno nevarnost in za vajo in pozneje pa konec vaje. Od vseh enot Sio imeli največ opazovalcev gasilci, ki so »gasili« požar na zgradbi nad »NAMO'< in v Miklošičevi ulici nad trgovino »KONUS«. Prvotno ljudje ni.vo vedeli, zakaj vse to in so si kar oddahnili, ko .so zvedeli, da gre le za vajo 7л .slučaj morebitne nevarnosti. Okrofj 11. ure v torek je vaja prenehala. V štabu so se zbrali komandirji, ki so potrdili, da so se člani vseh enot resno zadr- žali in da ima ljud.stvo zelo ta- nek posluh za vse dogajanje, za vsako nevarnost, ki bi se utegnila pripetiti s požarom in drunače, ki bi zahtevala akcijo vsega ljud- stva, da se nevarnost odstrani in da se zaščiti mimo delo. Naš komentar o razorožitvi sta se pred ne- davnim menila sovjetski premier Hruščev in ameriški predsednik Kennedy. Nič čudnega ni, če so nedolgo zatem uredili tudi prve uradne stike v prizadevanju, da bi razorožitveno konferenco pri- memo pripravil: in da bi kot ta- ka tudi bolje uspela. V Washing- tonu sta se doslej že sedemkrat sestala stalni predstavnik SZ pri Združenih narodih Zorin in posebni Kennedvjev svetovalec McCloy. Razorožitev je tesno povezana z obema svetovnima blokoma, zato se je tako težko lotevajo. Sestanek Hruščev-Kennedv sam po sebi ni kdo ve kako zmanjšal mednarodne napetosti, četudi je del svetovne javnosti to priča- koval. Vendar smo slišali po- zneje več bodrilnih pobud. Ena izmed teh je tudi predlog, naj bi se znova sestala razorožitve- na komisija, seveda po predhod- nem sporazumu SZ in ZDA kot dvema najpomembnejšima part- nerjema sodobnega blokovskega sveta. Razgovori v Wa.shingtonu za zaprtimi vrati utirçijo pot raz- orožitvenim pogajanjem. Resni- ca je. da posvetovanja ne pote- kajo posebno gladko. V.se kaže, da bodo morali 31. julij kot pri- četek zasedanja komisije prelo- žiti. Toda obe stranki se poga- jata in to že nekaj pomeni. Sovjetska spomenica glede Berlina je te dni v ospredju svc - tovme pozornosti. Premier Hru- ščev je žc ameriškemu predsed- niku na Dunaju pojasnil svoje stali.šče in mu glede Nemčije in Berlina tudi izročil posebno spomenico, ki so jo pred dnevi objavili v Moskvi. Razen tega je govoril ob obletnici nacistič- nega napada na SZ. O bodočno- sti Nemčije naj bi se posvet vali obe nemški državi. Ce bi drugače ne šlo, naj bi posamezne deželo sklenile separatne mirovne po- godbe z vsako izmed Nemčij. SZ bo to storila, ker želi odstraniti nemogoče stanje, ki je nastalo v Evropi po drugi svetovni vojni. Ni dvoma, da bi kakršen koli sporazum o razorožitvi ugodno vplival na celotni nem.ški pro- blem in na druga nerešena sve- tovna vprašanja. Prav tako bi .sporazum o Nemčiji oziroma o Zahodnem Berlinu ugodno vpli- val na mednarodno ozračje in vlil več zaupanje med nekdanje protihitlerjevske zaveznike. Zal. dolujeio na .svetu še ved- no sile. ki iščejo v mednarodnih trenjih in sporih smisel svoje (Nad'Bl.ievan.ie na 2. stran) Vedno več sredstev za preventivno zaščito v zvezi s posin-vnim poročilom Zavoda za socialno zavarovanje Ptuj za infiO. leto in z drucimi vprašanji zavoda ,ie včeraj do- poldne, 29. .junija líHil, zasedala skupščina — podružnico Ptuj. V 40 strani obsogajočem poro- čilu je podala ptujska podruž- nica članom skupščine sliko dela samoupravnih organov, organi- zacije podružnice, zdrav.stvene- ga zavarovanja, zdravstvene službe, referata za pokojnine, otroškega dodatka, s pregledi in tabelami pa sliko finančnega po- slovanja podružnice. Poročilo so prejeli člani skupščine istočas- no 7. vabilom na zasedanje. Po podatkih iz poročila za 1П60. loin jo ra/vidno. da jo bilo v ohrinah rtii.j in Ormož v lo- til infin skupno m.232 zavaro- ^'ancpv in fia .jo bilo v ljivih dokazov vdtno delovanje socialistične preobrazbe na gospodarsko eko- nomskih in pra:n'h interesih skupnosti. Na drugi strani pa v borbi zoper razne negat vne po- jave ne smemo prezreti osebnih pravic državljanov, saj so ravno te pra-ñce nujna ses'avina socia- list čne demokracije in pogoj zn razvoj soc'alizma. Zaščita takega statusa sleherne "^o državljana in tehtanje njegovih pravic je dokaj občutljivo in odgovorno poprišče. Kajti subjektivno krivico z vso težo občuti šele prizadeti in jo objekt vno doživlja kvečjemu le najožja okolica, h^aloga pravosod- ja v statuiranju in vloga sodišča Û izvrševanju sta delikatni, sicer pa ogromne važnosti.^ V proT-esu soc'alističnega druž- benega razvoja se vse bolj obli- kujejo novi, človeški odhosaji; krepi sG vloga posebnosti v draž- bi na podlagi vsklajanja osebnih in družbenih koristi. Nenehno se v tem procesu oblikuje nov, hu- manistični značaj človeka, kate- rega je nujno pozitivno afirmira- ti. Nasprotno pa je treba elimi- nirati subjektivni ncgativizem. Kajti v tako pestrem procesu po- zitivne socialistične preobrazb? pa je na drugi strani evidenten poudarek na varstveni funkciji državnega aparata v borbi zoper kriminaliteto in kapitalistično nastrojeno starom-'selnost. Tu je zopet poudarek na vlogi sodišč. Nad vse važna je vloga sodišč kriminala bodisi kot garancija v zatiranju kriminala bodisi kot garancija družbi in njen m pri- dobitvam,, bodisi delinkventu, ka- tera pa se bistveno razVkuje od predaprilskih predp so-. Tozader- ni današnji kazensko pravni si- stem temelji na načelih vzgcjno- poboljševalnega namena kazni, t'O prodornem sistemu socialistične- ga humanizma. Kazen ni več od- mena družbe za zločin.' temveč temelji na množični družbeni podpori in predstavlji nekak vse- Ijudski ukor, k[ pelje k resnične- mu poboljšanju. V. taki osvoieni praksi jc naša kaznovalna pol-ti- ka po vsem sprejela in po t rdi'a Leninovo, zamisel in afirmirala vzgojni značaj kazni. Vsa naša kazenska zakonodaja vodi v svojem progresu razyoja do humanizacije kazni in varuje- dostojanstvo človeka-deHnkventa-. Udarjati takemu človeku na ćelo pečat-prokletstva rn zavržen.ia po družbi, bi bilo tuje ideji sociaM" zma, delinkventu pa negativna garancija dokončnega izobčenja."' Sankcije družbe prav ' gotovo'ñi-' majo pravice moralno "uničili čio-* veka, ki je padel, temveč 'je 'nđ'- loga družbe, da v "delihkverifú' najde ono prvobitno, da najHe ^ njem' človeka, ki odslej ñi 'po- grešl.flv. Pravična humanistična sodba je pot novega življenja. Posebno pozornost pa zaslužijo- mladoletni storilci. Iz dneva v dan naraščujoči krim'nal mì'adó- letrtìkov ni samo naš problem, temveč problem ' mednarodnega obsega. Jasno je, da jc treba ob- ravnavati mladoletne storilce ka- znivih dejanj 'povsem drugače ka- kor polnoletne. Z novim zakoni- kom jc mladinsko kazensko sod- stvo organizacijsko še bolj utr- jeno. Določen je pri vsakem so- dišču .poseben sodnik zb mlado- letnike. , Kaznovanje mladoletni- kou, je izjemni ukrep, dočim gre (osrednje -mesto v sistemu ukre- pov zoper mladoletnike vzgojnim ukrepom. S tem je poudarjeno^ ■ da sta temeljni in edini namen uporabe teh ukrepov vzgoja in prevzgoja mladoletnikov. Bistvena je tukaj družbena vlo- ga sodišč, ki v tesnem sodelova- nju z ostalimi organi za zatira- nje kriminilatete mladoletnikov, to je javnim tožilstvom, organi za notranje zadeve in skrbstveni- mi organi usmerjajo mladoletne delinkvente. Zapraviti psiho otro- ka, pogaziti v njem človeka, je po mojem zločin zoper človeštvo. V zatiranju mladinskega krimi- nala je nujno čimbolj pritegovat mladino v društva m organizaci- je; okrepiti bo predvsem skrbst- venega organa s posebnim rejt- rentom za izvajanje strožjega nadzora po skrbstvenem organu. Občinski ljudski odbor pa naj tu- di vodi nadzor nad izvajanjem strožjega nadzora po starših ali skrbnikih. Končno nt prezreti vloge sodišč v zaščiti na^^ega go- spodarskega sistema in politične ureditve. Afirmacija novega gospodarje- nja je dosegla velikanske rezul- tate pri razvoju gospodarstva, svobodne in ustvarjalne iniciati- ve socialističnih proizvajalcev in proizvajalnih sil. Jasno je, da sc s tem vzporedno pojavljajo raz- lični, dobičkaželjni in špekulant- ski elementi, ki v želji lastne obogatitve želijo priti do hitrih in mastnih dobičkov. V taki svo- ji delavnosti pa so nedvomno ne- varni za naš gospdaráki sistem in socialistično skupnost. Posledice so neopravičena pridobivanja pre- moženjskih koristi, prikrivanja denarnih sredstev, ustvarjanje črnih fondov, vse na škodo skup- nosti. Vse to zadošča, da je nuj- no šteti te dejavnosti za družbi nevarne in jih s sodišči paralizi- rati. Ni prezreti, da proces sociali- stične izgr-adnje še ni končan. Še delujejo pri nas protisocialistične gibalne sile, ki izgradnjo ovirajo. Naloga sodišč v njih izsleditvi in uničenju je ogromna in tega se morajo zavedati zlasti komune kot organi osnovne ljudske obla- sti. Komuna naj íxj v svojem na- daljnjem razvoju čedalje manj or- gan oblasti, za katero sankcijo ni bila nikolj ustvarjena, marveč te- meljna oblika organizacije socia- lističnih družbenih odnosov — družbeno ekonomska oblika orga- nizacije ljudi in njih odnosov do družbeno proizvajalnih sredstev. V takem njenem neoviranem de- lovanju pa popolno zaščitena po organih pravosodja. V zvezi z zdravstveno službo y občini je dr. Mitja Mrgole, uprav- nik Zdravstvenega dpma, ppve^ dal nekaj svojih misli 'n ugoto-^ vitev na nedavni . pokongresni konferenci SZDL v Ptuju. . . . Z novim zakonom o orgenir' zaciji zdravstvene službe so sej pokazali problemi te službe .-vj novi luči in zahtevajo ponolnoma> nov način reševanja. Čim bolj pristopamo k postopnemu ■ izva- janju zakona, tem več težav sre-- camo in naletimo na napačna tolmačenja oziroma na negativne pojave pri reševanju teh proble- mov. Novi zakon govori o nalogah občine na tem področju, po- stavlja pa vso organizacijo in upravljanje ter odgovornost za delo zdravstvenih ustanov pred kolektive. Smatram, da je v tem trenutku najvažnejše zaktivirat; kolektiv in samoupravne organe v zdravstvenih zavodih, da pri- stopijo k delu in organizaciji v svojih ustanovah na čim širši osnovi. Zakaj se mi zdi važno to vpra- šanje? Zato, ker se istočasno z uvajanjem novih načinov uprav- ljanja v zdravstvenih ustanovah,;. ■ipriatopiJi k- tem problemom tudj: novi lju^,i.e..Y.,upravnih ,odborih^' ki se do sedaj niso poglabljali iz različnih vzrokov v probleme za- voda.. Tudi zato, ker morajo uprave zavodov še vedno (xi zgo- raj navzdol prihajati z izdelani- mi . programi, kjer kolektiv ni reagiral na določene probleme. Pojavljajo se razprave in prika- zovanje problemov iz ozkega zornega kota posameznikov. Zato se mi zdi posebno važno, da vsa važnejša vvrašanja, ki se obrav- navajo na sejah upravnih odbo- rov, predhodno dobro predisku- tirajo v kolektivu. Tako zahte- vajo • tudi pravila zavodov. Če pogledamo, kako stojimo s tem sedaj v naših zdravstvenih ustanovah, bomo videli, da uprav- ni odbori tem nalogam še niso popolnoma kos in se pri gotovih važnih vprašanjih omejujejo le na potrjevanje predlogov uprav. Rezultati so včasih neprijetne posledice, ko se začnejo sklepi izvajati. So razne nepravilnosti, ki so predvsem posledica napač- nega gledanja zavodovih proble- mov skozi dinar. Pravilno je, da moramo kolektivom prikazovati, kako važno je gledati gospodar- sko tudi na zdravstvene proble- me, vendar moramo misliti pri tem predvsem na družbeni dinar in šele nato, na onega iz plf;čne- ga sklada. Najti moramo organi- zacijske prijeme, da bomo te sklade povečali z dobro organi- zacijo in smotrno potrošnjo ma- teriala, seveda ne na škodo bol- nik9. Zdravstveni dom je pri sestavi svojega predračuna stro- go upošteval formiranje cen storitvam po dejanskih stroških na posameznih oddelkih in bo te tudi tako obračunaval, ne pa ka- kor do sedaj, ko smo imeli za večino storitev pavšalne cene. Na ta način bomo lahki, točno sle- dili delu in uspehom posameznih enot in.-sproti odpravl^alifr- duktivnost dola v obrti povce'a- la za 14'/o. tako da je ])oveča- nje povprečne;:;! mcscčncira no- to osebiiopa dohodka na slenrga od П.ООО na Hi.noo Hin ali za ""n ekonomskit uicnu- Ijono. Л' loin HOO JC bilo IC) (>l)rt- nih podjc-Lij in (JclaxiiK ¡iHvsa- liranili. ' podjetij in to Stroj- ne delavnice. Dravinja. Lo- vrenc, R(4n'int, Mesnine. Plctar- na in Kino pa so redno r>l)rј>с\1чс drii/lx'ni skupnosti. Ai Icto.šnieiii letu >-c l)o iic- vilo pavšaliraiiili obrtnih pod- jetij in delavnic zmanj.^alo. ker jc lahko pavšalirano Ic storilna obrt. S tem bosta pri- šli v težje pogoje predvsem Dravinja, Lovrenc in \h>da« Ptuj. ki verjetno п(- l)osta mo- gli ii/ivati statusa storitvene obrti. Zaradi toga sr postii\lJri v ospredje vi)ra:^anj(- rcorgaiii/a- cije obrtnih delavnic predvsem krojaške in iiii/arskc stroke \ 1960. letu jc ImIo ugotovljeno v tfí'h (vbrimli po(lj(>tjih tudi slabo go^l)ofiarjenjc in o'^ebno prilaščanje dru/hcnili ^.rndstev (Mesnine. Dra\inja. Brivski sa- lon). TRCiOVlXA Trgovska podjetja s sedežem Puiju so v 1960. letu ustva- rila 6.26^ milijard din prometa ali 12,8",o več v primerjavi z letom 1959 in pri tem dosegla "518 milijonov din čistega do- hodka ali 55 ",0 več kot v 1959. lei II. To pomeni, da >c jc akii-' miihitivnost trgovine v I960.' jclil nekoliko i/•|)olJ^ala. K ic- imi j(" delno pii^pcvalo (7"») i'k'iiKMiiičncj.^c poslovanje ta- ki«, da jc rental)ilm>st porasla od 20";» na 24"/». to je zu ] :.. NeutemcIj(Mi otipor so nudila trgovska iKuljetja jiroti poviša- nju na jem M ¡ ne />i 1 igovskc lo- kale, ki /lia-a le l)o\ prečno 1 'O (lin /a k \ ad r. meter, med- lem ki> je \ ilriigili merlili do- ločen,! liiiii do ali |)геко 1000 din /a k\adr. meter. Na zmanjšanje akumulativnosti }e negativna vpl vala tudi ne!:jal- n>a konkureinca prt prodaji indu- strijskega blaga, ksrr je posledica neure.iien!:isti predvsem pa v tem, ker pc-dj^tja in trgovine v Ptu.i'u niso spec ¿"iziran.e. Zato ys po- trebno, da svet za b'.agovm pro- met prcučt \ipraŠ3inj3 sp3ci>3l;za- cije. кгг bo primes>> zbo jšcnje za potrošnika, ker imsl bcljšo izbiro blaga in podjetju, ker bo akumulctivnejše :n ker bo dose- galo boljši ko'3f:c:'£in't cbračanja clbratnih sredstev. Ta so se d'i j nerflci-olna vezana v prekomer- nih zHi'ogah. (;osTiNSTvo V gostinstvu posluje 12 drui^- ben h samceto,iiih gastinskih p:d- je'tij in gostišč, ki so v.sa pa^vša'-i- ran^a. V letu 1960 sf> opravile ze 384 mrilij: nov gosti n:siki h s tor tev ali 47 cdst. več v pr'imeru z le- t'em 1959. V emikem sorazmerju se je povečal tudi čisti dohodek, skladi podjetij pa so se povečai' od 7230 m'ìii.jionicv din ma 16946 mili.jonov d'in, je za 134 odst.- Okrog 50 <:d.st. sk'ad'ov so ustva- rile gostinske gcspcdarske org's- n-izac;.ie na račun nlj-a p;isameznih upra^voiicov a.'.i poslovodij, ponekod pa dcfl|wči n:ist. Iz n.je -so se rodl'i p^^lavi premajhne kcntr ie m primen prêt .er.jñnja jedi m pijaiç z name- nom osebnega okoriščanja poedi- nega strežnega in sklad ščnega osebja. Zato bod:- morel' inšpek- cijsk, oroani prlnst-nti kontro'o. gosp'idarske organizacije pa iizpo- polniti ev'dînco ter zbcljšati or- ganizacija dela, kç'r pa je učin- krv'to in ekon'Cimi;čn~i le v sestavu ped jet .ja. депо je hitro suho in ljudi obliva znoj pri nakladanju Naš komentar (Nadallevanjo .s 1. stram) dejavnosti. Pred dnevi se je у venezuls'kem mestu Barceloni uprla tamkajšnja garnizija 350 mož. Upor so vladne čete še ti- sti dan zadušile, vendar je padlo skupaj 40 ljudi. Čeprav so upori v Latinski Ameriki takorekoč vsakdanja stvar, vendarle govore o tujem vmešavanju v notranje zadeve. Tudi najnovejša pustolov.ščina je tesno povezana z elementi v emigraciji, ki odločno nasnrotu- jejo nekaterim naprednim . in demokratičnim reformam seda- njega venezuelskega predsedni- ka Betancourta. Kakor je to' že v navadi, so dobili primerno za- točišče v ZDA. Tn vendar je treba povedati, da venezuolski režirh še zdaleč ni posegel po lakih ref'^'-m^h kakršne ic n.nr. izvedel Fidel Castro na Kubi Vedno več sredstev za oreventivno zaščito (Nadaljevanje s 1. strani) omrežja zdrav.s'tvenih ustanov in za čimboljšo opremo. V I960, le- tu je bilo v le namene dotiranih iz .sklada za preventivo ZD v Ki- dričevem 709.330 din za opremo, ZD Ptuj 890.000 din za opremo in 16.000.000 din za investicije ter za opremo novih zdravstve- nih postaj v .Tunšincih, v Goriš- nici in Podlchniku. Za ZP Sre- dišče jc .šlo 4.000.000 din za adap- tacijo in opremo le postaje v novih, prostorih ter za ZD Or- mož fi.000.000 din za gradnjo no- vih paviljonov ter opremo. Iz sklada za preventivo jc bilo la- ni porabljenih nad 25 milijonov dinarjev, kar ^predstavlja doslej največji prispevek zavoda v te namene. Od 3766 upravičencev do OD na območju podružnice za 8158 V zvezi z referatom za pokoj- nine je ugotovljeno, da so ve- like težave pri priznavanju po- kojninskih pravic tistim, ki so do njih upravičeni, pa nimajo zanje zadostnih listin in doka- zov, še teže pa je v primerih, ko želijo doseči priznanje osebe, ki nikakor ne rnorejo doseči doka- zov, da SQ bile v .delovnem raz- merju, ker v tem niso bile. Na tem področju je podružnica po-^ sebno previdna zaradi slabih iz- kušenj in raznovrstnih posku- sov posameznikov z lažnimi po- datki in listinami. otrok ugotavljajo vedno več pri- merov neupravičenega prejema- nja tega dodatka zaradi prido- bitve premoženja ali ekonom- ske skupnosti s sorodniki. Upra- vičenci sami mnogokrat no pri- javljajo sprememb, ki vpliv;i • na višino dodatka. Zneske prc- plačil mora potem podružnica sodno izterjevati. V celotnem poročilti jc nani- zanih mnogo problemov, ki jih bo potrebno še v bodoče rešiti, da bo poslovanje podružnice šc boljše, da bosta kontroli kolck- ' tivov in podružnice šc bolj na sledi neupravičenega izkorišča- nja pravic iz zavarovanja in da bodo te priznane vsem, ki jim te tudi pripadajo in izpolnjujejo zanje vse pogoje. Kot vsako leto jc bilo tudi na tej skunščini več diskusije, saj so se člani pridno oglašali in obravnavali vse probleme, ki so bili nakazani v poročilu, in vprašanja iz življenja ter razne koristne- predloge za bodoče iz- boljšanje dela podružnico Ptuj. . V.J. ^^рШј, dne 50. junija 196Î mmn Trami Stran 5 Te dni v občini MWES SEJA OBČINSKE- GA КОМГГЕЈА ZKS Danes, v petek, 30. junija 1961, ob 16. uri bo v dvorani na magi- ^ratu v Ptuju seja občinskega kcwrateja ZKS. Na •dnevnem redu seje je ana- Öza škodljivih! pojavov zlasti v gospadrstvu ter razna druga te- koča vprašanja. Te dni v občmi zomsmivo predavanie v Kidričevem Dravska univerza v Ptuju je organizirala za danes, v {)etek, 30. junija 1961, ob 18. uri v Ki- dričevem predavanje Svetozarja Gučeka iz Ljubljane »OD LJUB- LJANE DO ATEN«, s predvaja- njem 200 diapozitivov. MLADINA PRED ODHO- DOM V BRIGADO Dne И). av}?usta 1961 odhaja na delovišče v južno Srbijo no- va mladinska delovna brigada, ki jo bodo sestavljali srednje- šolci iz Ptuja in z Raven na Koroškem. Brigada bo ostala a delovišču mesec dni ter bo de- lala na odseku gradnje avto- ceste Grdelica—Skoplje. Interesenti, ki želijo sodelo- vati T tej akciji, naj se javijo v dopoldanskem času na obč. komiteju LMS v Ptui^, Miklo- šičeva 14, I. nadstropje, ali naj pridejo v ponedeijek, 5. julija, ob 9. uri v malo dvorano obč. komiteja ZKS, kjer bo prvi skupni sestanek prija»ljencev za to brigado. Interesenti mo- rajo biti stari 16 let in fizično zadovoljivo razviti. Naprej v nove delovne bri- gade! Obč. komite LMS Ptuj Ob 20«žctnici vstaie MARKOVCI leta 1961 Pri.^Markovcih. je bila že. pred vojno ustanovljena komunistič- na celica, v kateri so bili člani iz Nove vasi, Zabovec in Boro- vec. S ptujskimi skojevci je bil povezan ključavničarski pomoč- nik Alojz Strafela, zaposlen v trgovini Vuga-Bačnar v Ptuju. Ko so napredni krogi v Ptuju propagirali pristop v Društvo prijateljev Sovjetske zveze in vplivali na strankarsko p>omiri- tev, je bilo čutiti ugoden vpliv tudi pri Markovcib. Vedeli so, da je v îievamosti domovina in da je potrebna sloga. Ob otvo- ritvi sokolskega doma 3. sep- tembra 1939 so prišli na otvo- ritev tudi klerikalno usmerjeni. Ptujskim hitlerjevcem, ki so pri Markovcib propagirali za rajh, so redki nasedali. Po prihodu okupatorja, ko so zaprli slovensiko šolo in izgnali slovenske učitelje in duhovnike, so Markovčani spoznali resnico, kmto resnico, da hoče okupator zatreti slovenski narod, da ga hoče zbrisati s sveta. Prvi, ki je prišel k Markov- cem vlivat poguma in bodrit k uporu proti okupatorju, je bil Zvonko Sagadin. Hodil je k Stra- felovim. Alojz je tedaj iz pro- titankovskih utrdb med Mar- kovci in Spuhljo vzel strojnico in puške, kar je zakopal pri so- kolskem domu. Pisali smo že o hitri aretaciji tega markovškega upornika in o njegovi smrti sep- temibra 1941. Tudi narodni heroj Jože Lac- ko je prihajal leta 1941 k IVIar- kovcem. Oglašal se je pri Petru Cvetku v Novi vasi. Nekaj časa sta se zadrževala pri Strafelovih Lacko in Osojnik. Podnevi sta se skrivala na seniku. pK>noči pa sta hodila na sestankpe. kjer sta pojasnjevala pomen OF. V stanovanju študenta Fran- ca Simoniča je bil sestanek ne- katerih zavednih vaščanov iz Markovec. Ilec Rudi, ptujski ko- munist, pa je prišel nekajkrat v Borovce k prijatelju Francu Kuharju. Prinašal je letake, ki so pozivali v OF. Kristovič Pe- ter je bil povezan s ptujskimi železničarji, ker je bil zaposlen v železniških delavnicah v Ptu- ju. Tako se je razpredala mreža Osvobodilne fronte po markov- .ški okolici in vodila niti v Ptu1. Z aretacijo Lacka, lica in Petra Kris^oviča iz Zabovec so Mar- kovčani zgubili p>ovezavo z orga- nizacijo OF do novembra 194.3. Petra Kristoviča so aretirali 21. oktobra 1942 in moral je v Dachau, kjer je umrl. Elica Strafela je padla v roke gesta- pa decembra 1942 in morala jc tudi v nemško taborišče. Fran- ček Simonič. študent agronomi- je, pa je odšel v izseljc'-'ištvo. i,- _ kjer eta z ženo odela k partwa- nom. O Rudiju Korošcu iz Zabovec, ki je aprila odnesel orožje iz protitankovskega bunkerja, smo že pisali. V prejšnjih člankih smo omenili tudi brgovca Ko-1 stanjevca in Marka Strelca iz Markovec, ki sta se leta 1941 oprijela narodnoosvobodilne mi-1 sli, a sta leta 1942 zgutoihi po- vezavo z OF. LOVRENSKIUPORNIKI Ob razsulu jugoslovai^Tö'WJ- s;ke je pri Koroščevoi -v^l^oTren- cu ostalo 11 karet orožja* јп>шм— ničije, kar sta Maks I-oanéÜc iar Martin korošec znosila Jc ilvsm- čičevemu mlinu na gnagno. Obe: neki priložnosti sta рге^«Ева*а karabin, ki je bü nabit, ne da bi o tem kaj vedela. Maks je iz- strelil celi šaržer. Strele je sli- šala eicupina nemških vojakov, ki so šli po poti za vasjo iz ^>od- njega v zgornji Lovrenc, r*ribli- žali so ee Koroečevem dvorišču. Ivanač je pravočasav) skočil s karabinom na varrio. Hišo so preiskali, našli niso ničesar, Ko- rošec pa je vztrajno trdil, da pri njih ni nihèe streljal. Konoéec pri Lovrencu je bil dovolj pogumen, da je imel z OTOŽjem opravka, čecM-av je •vsakogar doletela smrt, če so pri (injem našli kakršnokoli orožje. Z flvancičem eta bila prva pristaša ' OF pri lioerenou, zato sta ču- orožje, patrebno «pomi- fcem. Kna&ki eta.ee poiveeala s Ptu- jem, Na gmsajm-pri Ivančičevem mlinu je bila jaVka, kamor so prihajali iles^ci. Tu so skrivah orožje in drugi material. Orožje so potem oddali Lackovi četi. Septembra so se v mlinu ogla- sili partizani na poti proti Po- horju. Korošca sta seznani la z OF Koželj in Lacko. Opoeorila sta ga, naj bo pripravljen na nalo- ge, ki jih bo dobil. Kmalu za tem sta se Korošec in Ivančič I>ov€Kala z dr. Pečejem na Ptuj- ski gori. Vrsta pristašev OF se je množila; že leta 1941 so pri- stopili Ivan Meznarič, Franc Medved, Ivaii Tumpej, Ivan Zo- reč in Ivan Mojzer ter Rwdi Ba- bo sek. ]Sepo%ahni spomini na Ripač pri Bihaču Ob 20-letnici ljudske vstaje se spominjam, kako so fašistični krvoloki pustošili po naših kra- jih ter trpinčili in morili naše l.judi. Želela bi napisati le nekaj medvojnih doživetij, ki so mi ostala v neizbrisanem spominu. Kakor neštetim drugim Sloven- cem tudi naši družini ni bila usoda mila pod Hitlerjevo pestjo. Bilo je 12. julija leta 1941, ko je tudi v naše stanovanje stopil škorenj Hitlerjeve policije. Izse- lili so nas v Bosno, v čaršijo Pi- pač pri Bihaču. Razdelili so nas na tri strani. V vas Pritoko, La- hovo selo, nekaj nas je ostalo v Hipcu. Počutili smo se nekoliko bolje, ker nam niso več stali za hrbtom oboroženi ustaši. Živeli smo z občutkom, da nismo več jetniki. Ni bilo dolgo, kak teden po na- šem prihodu, ko se je ta, na po- gled mirna čaršija, spremenila v prizorišče grozot, moritev in ne- popisnega gorja, Ripač se je na- polnil z ustaškimi zločinci. Mori- li in ropali so pri pravoslavnih družinah. Premožnejši je bil, prej je bil na vrsti. Za umor je zado- stovalo, da je bil pravoslavce. V Ripiču je živel med ostalimi tudi posestnik Petrovič. Imel je ženo in osem otrok. Najprej so odpeljali njega in ga ustrelili, drugi dan so odpeljali še ženo in otroke. Nato so odgnali vole, ov-' ce. skratka vso živino in pobrali vse. kar je bilo pri hiši. Ženo in najstarejšo hčerko, bilo ji je 16 let, so zvezalj z žico, ju mučili in nazadnje ustrelili. Ostale otro- ke pa so spustili čez dva dni do- mov v popolnoma prazno doma- čijo. Tega prizora ne bom nikoli po- zabila. Otroci so se vračali do- mov: plahi, lačni, izmučeni. Bili so zaprti dva dni v skladišču že- leza, brez vsake hrane. Bili so skoraj sami fantki. Najstareša deklica je bila stara kakih 11 let; ta jim je predstavljala mamo. Ehre letni otrok se ji je držal za krilce; nekaj mesecev starega bratca je nosila v povoju na ro- kah. Vojaki rezervisti so odpirali svoje torbe in stresali iz njih ostanke zdrobljenega kruha ter ga dehli otrokom, da so si ti to- lažili glad. Ob pogledu na uboge malčke, z očmi polnimi strahu, je slehernemu človeku vztrepeta- lo srce. Ust^ki krvoloki pa so se na tem naslajali. Tega ne bi mo- gle prave zveri, kar so ustaši. Tudi našemu sosedu trgovcu niso prizanesli. Priimka se ne spominjam več. Vem samo, da so ga klicali za Luka. Imel je ženo Danico in trj otroke. Najstarejši je bil Svetozar, potem je bila 13- letna Branka in mala Danica. Nekega jutra me je prebuGil pretresljiv ženski krik. Skočila sem k oknu in zagledala pri so- sedovih ustaše. Luka in sin Sve- tozar sta tekla proti Uni. Čez nekaj časa pa sta se vrnila in dejala, da se ne bosta skrivala, ker nista nikomur ničesar stori- la. Prijeli so ,iu in ju vrgh v skla- dišče, kjer so imeli že več takih nesrečnežev. Čez eno uro sem vi- dela, da gleda fant skozi okno. Nemo se je ozrl vame, potem pa na domače dvorišče Razumela sem ga; njegove proseče oči so mi povedale vse. Poklicala sem njegovo mamo. Izročil ji je vse, kar sta imela г očetom pr; sebi, ker jc vedel, da iu bodo preiska- li. Popoldne so ju med drugimi odpeljali na strelišče 28 nedolž- nih ljudi se je opotekalo pod udarci s puškinimi kopiti. Branka je tedaj^ prihitela k meni in za- kričala. »Sedaj nam peljejo atka in Svetozara na streljanje. Proj^ sim zadržite mamo, skočiti hoče v Uno.« Tisti trenutek je Branka planila skozi vrata, se oklenila maminega pasu in kričala: »Ma- ma, še me z malo Danico sva ostali!« Žena v svojem obupu ni poznala nikogar več. Hotela se je osvoboditi svoje hčerke, ki se je je trdovratno oklenila. Ustasa ta grozen prizor пј prizadel. To so izdajale njego\'e prezifljive oči. Pograbil jc ženo in jo surovo po- drl na tla. Naše izseljenke so ji pomagale vstati in jo odvedle v stanovanje. Tam so jo še dolgo tolažile. Dogodek me je tako pre- tresel, da sem šele čez neka,i ča- sa opazila, da stojim že dolgo na istem mestu in da vsa trepečem. Živci so mi popolnoma popustili. Drugi dan mi je nesrečna žena povedala, da Svetozar in mož ni- sta bili prvi žrtvi. Najprej so ji ustrelil) najstarejšega sina gim- nazijca, potem hčerko, zeta in njunega .l-mesečnega otroka. Se- daj so kot zadnji žrtvi odpeljah tudi moža in drugega sina. Deja- la je, da toga ne more več pre- nesti. Čez čas so odpeljali še že- no in njeni hčerki v planine. Po- zneje sem zvedela, da so jih su- nilj v prepad. Ko se spominjam teh dni, se mi zdi, da vse ponovno doživ- ljam. ZINKA . POSTOJANKA PW MARTINU KOROŠCU Avgusta 1941 je bila domačija Maiüna Korošca postojanka Qsíobodilne fronte. Sem se je stekal material za internirance in za partizane. V Cirkovcih je ot^aniziral pomoč partizanom in zapornikom Slavko Debenak in prispevke pošiljal Korošcu. S Hajdine je sem prihajal Maks Najbauer, do aretacije v jeseni leta 1942. R. V. (Dalje prihodnjič) V Sučju 50 padli 4 partizani Stric Alojz je moral v nemško vojsko. Leta 1944 je prišel do- mov na dopust. Ni se hotel več vrniti. Odšel je v partizane z nemškim orožjem. Postal je ku- rir na stanici Boč. Usodnega dne 24. januarja 1945. leta so imeli kurirji javko na Dedne.m vrhu ркх1 Bočem. Vsi prezebli in mokri so Nemci iz- nenada napadli verjetno po izdaji kakega domačega izdajalca. Spu- stili so se v borbo, vendar niso mogli zdržati. Štirje partizani so bih težko ranjeni. Nemci so ujeli žive. Čeprav niso mogli sami več hoditi, so jim naložili vsakemu še po en zaboj streliva. S težkimi bremeni .so se napotiH v Rogaško Slatino. Med potjo so omagali. Nemci so vse štiri partizane ustrelili v Sučju, blizu Šmitove hiše. Mrtve .so zmetali v grmovje. Drugi dan je Jurij Šmit obvestil sorodn.ke o usmrtitvi svojcev. Še ist: dan so sorodniki ugotovili, da je stric Alojz bil ustreljen. Na- slednjo noč je Šmit skopal grob in vse štiri partizane pokopal. Po osvoboditvi so ostanxe pad- lih prenesli na pokopališče v Sto- perce. Na tem mestu v Sučju je še danes grob. v katerem leži nepoznan partizan. Stric je dal svoje življenje za lepšo bodočnost. Vera Kolar Partizani v Stogovcih Med vojno so prišli partizani v Stogovce k našima, k staremu atu m mami — k Šuperjevim. Takrat so se dogovorili z atom m mamo. da bodo gradili pri njih bunker. In res sta pristala, da lahko. Stari ata so žrtvovali celo družino. Tudi moja mama jim je pomagala, ko so kebali bunker. To so delali samo ponoči, ker je podnevi vedno kdo prišel. Tisto zemljo, ki so jo nakopali, so mo- rali vso skriti, da ni bilo nobene- ga sledu. Ko je bilo gotovo, so se vselili partizani. Bilo jih je zmiraj po pet, včasih pa še več. V bunkerju so imeli tiskarno, ki se je imenovala »Tehnika Lac- ko«. Tudi tukaj jim je mama po- magala. Raznasala je posto in drug: material, katerega so ti- skali. Stara mama so jim pa ku- hali in prali. Partizani so bili v Stogovcah do svobode. S Superje- vo družino so se dobro razume!;, zato jih bivši partizani se zdaj radi pridejo obiskat. Milka Požar Zrivc normiCdih in drugih $:о1€пШ11 družin 1941 1945 Mamin stric Franc, teta An:ca in bratranec Bogdan Marinič so dali življenje za svobodo. Ko je sovražnik prihrumel v Sloven.jo, jc zasede! vse kraje in vsa mesta. V zapore so odgnali vse zavedene Slovence. Ker so bili stric, teta in Bogdan med njirrtt, .so strica, ki je bil zdrav- nik, odgnal; v zapor. Takoj za tem so odgnali še teto. Še prej sta dala teta in stric v Ljubljano študirat sina Bogdana in hčerko Vero za zdravnika. Ko je Bogdan zvedel, da so mu odgnali starše, se je hotel ma- ščevati in je odšel v partizane. Zdravil je bolnike in obvezoval ranjenec. Neki zimski dan mu je kurir sporočil, da mora v bolnico ob- vezovat partizane. On je seveda šel. Obvezal jih je in nato od- jezdil nazaj, kjer je bil z vsemi svojimi tovariši. Ko je hotel za- viti na skrivno pot. ki je vodila v bunker, je presekal popoldan- sko tišino strel nemške karabin- ke in je podrl njega in njego- vega konja Šarmana. Padel je na Ravnah pod Sv. goro. 29. januar- ja 19545. leta za svobodo in sre- čo slovenskega naroda, star ko- maj 22 ^et. Takrat so Nemci odgnali tudi dijake iz zdravniške fakultete. Med njimi je bila tudi Bogdanova sestra Vera. Odpeljali so jih v taborišče Mauthausen, od xoder je Vera pobegnila. Teto in strica so odpeljali v Ljubljano, k.ier sta morala prisil- no delati. Od tod je stric pisal mo.ti mami: »Jaz delami in ga- ram, da bi bil mlad slovenski rod srečnejši kot sem jaz, tvoja teta pa skrbi, da bo zopet, česar je b:lo prej v izobilju.« Nekega dne. ko je prišel stric z dela, .sta sedla na balkon svo- jega bornega stanovanja. Slišala sta žalostno zavijanje siren, ker so se blizah zavezniški bombniki. Še predno pa sta mogla zbežat; v zatočišče, je v bližini treščila bomba. Zračni priti.sk je porušil usodni balkon, ki .je pokopal pod seboj dve življenji. To sta bila teta in stric, ki ju je prehitela smrt dne 9. marca 1945. leta v Ljubljani. Teta. stric in Bogdan so bih prepeljani iz svoj.h grobov v skupen grob v Žalcu 2ñ. ok-to- bra 1945. leta. Vera pa poklanja vso svojo zdravniško vedo še sedaj svojim pacientom. Anica Tominc VII. razred, Majšperk IVlofe misli o bodočnosti Kmalu jc prišel Xonec šolskega leta, ko nekateri sošolci izsto- pajo, drugi bomo hodili še eno leto v šolo. Pred na.mi se odpira.jo vrata bodočnosti in stopili bomo v no- vo življenje. Izbrati si bomo mo- rali poklice, ki nas vesele, ne pa tiste, ki jih žele starši, ker v prisiljenem fx>klicu nimaš do- brih uspehov i p te vedno muči želja, da bi bil raje kaj druge- ga. Ker bom hodila v šolo še eno leto, se že veselim, ko se bodo za mano zaprla vrata osnov- ne šole, bom stopila v šolo, ki je cilj mojega življenja, to je v Srednjo tehnično šolo v Ljubljatii Ker me ta poklic veseli in ker mi ga starši ne branijo, sem se odločila zanj. Nekateri si izbiramo poklice po svojih željah. Tisti, ki pa se ne morejo odločiti za kak poklic, ima.jo na razp>olago poklicno po- svetovalnico, ki jih usmeri v po- klic za katerega so spasobni in čutijo do njega veselje. Neža Markovič LLMNE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 1. do 8. julija 1961 Zadnji krajec bo dne 5. juli- ja 1%1 ob 4.'^8. Prve dni т ju- liju bo nastopila ralila oiiladi- tev z dežjem. Okrog 4. julija nevihte. Ves ostali čas bo le|>o in vroče. Po pripovedovanju bivše partizanke Partizani y Halozah Proti koncu mairca 1945 je bile partizanka Mira na Sitežu v Ha- lozah. Bilo je na neki kmeti.ji. Zaskšaa .je .streljan.je v doiin». Naprtila se je do tal>->rišč9, kjer se .je nastaml okrajni center OF za Ptuj. Ko je h:tela prečkati ce- st4-», jo .>e nek kmet opozori! na zasedo, ki so .jo napravili Nemci. 2^3ito .se jie vmiila nazaj po isti pciti do vin carja Kidriča. Tu se .je srečala s kurir,ji, ki pa so bdi vs, ran.jeni, razen MaAa, okra.jne- ga aktivista. Kunr Karlek je ime! prest re jeno nrx}o, Ivan je imel več r^n na glav, Bogomir pa je ime! ranjeno roko. Potem je zve- dela, kako je prišlo do boja med Nemci in •rkra.jnimi kurirji. Nem- ški žandar .je šei po gcizdu m partizani so ga u.strelili. Neme so takoj odgovorili z močnim ognjem, ker so bili v neposredni bMžini. Sovražoiiik .je bi znatno močne.jši od kurirjev. Kot bare j vemo, so priš'.i ra- n,jenci k viničar.ju Kodnču. Karlek ni mogel hcdiit. Pri Kodnču so bi H deilavci, ki so kopeh v vino- gradu. Vsi t: delavci so odšli v do'.mo mime nem.sk h zased. Ne- kdo je izdal Nemcem, kam so se umakniii partizanski ranjenci. Tr varisi ca Mira je pes ala Mar- ka in Bog-m;p3 po drogove, da b» fupravli no.sila za Karleka. Ko- drfčeva gospodinja .je dala vse brisače in r.juhe za ran .jen ce. Mi- pa ge je obvezala. Vse je bilo 2e pripravljeno za odhod, era h dveh pa cd nikoder. Naenkrat Prtvpije gospcdtn.ja v sebo "П Шсспо preplašeno FK>ve, da so na dvori.šču Neme . Mira si je nailo- 2'la ranjenca re rame in .je š'.a skozi nasprotna vrata za hišo. Beg 2 ranjencem .je br^l nem.ogcič. Mira J6 ran.jenemu svetova'Ia naj se ^aik-iplje v gnojišče. Pomageia mu ' -l'^- Ob svinjsikrh hlevih .je izgrebla P^oj, pomagala ran.jencu, da se J« vlege: in ga je zopet pokriila z I gnojem. Puške Karlek n dal, tem- več jo je tesno stisnil k sebi. Nemci so besno streljali s .stroj- nicemi v tramovje, da so treske letele p.-^ nji.ju. Mtra se je nazad- n.je spustila v beg. .Strojnica je ropotaa za n.jo, vendar je ni za- de a. Daleč naokrog so bli sami tra;vn;ki in same strm»na. Pred njo .je bil zelo strm hnb. Ko se .je začela vzpenjati, je bila zopet dober cilj za nemške str:jnice. Nemci so streljali za n.jo take., da so kroge pred njo kar kopa- le zemljo. Srečno se je prebi'a do vrha. V gozdu je zaslišala kora- ke. Mslrla .je, da so Švabi. Scpe- nje .j'^ je i'zda.lo in «■glabri se je Bogomir. Ha o.ške hnbe ,je zopet za .je I prvi ve čem: mrak. Ko se je zmračilo, .so poslah tzvidnico, ki naj bi ugotovla, če je Karlek še živ. Nemce je bilo strah, do bi dol- go ostali v Halcizah, zato so po- hite'i v do'ino in po cesti prot Majšperku. S seboj so vlekli iz- mučenega viničarja K^dnca. oče- ta šestih otrok, ki ,je še isto noč bil ustrel.jen v majšperškem gra- du. Kodrč namreč ni zbežal zdo- ma kct oste.la družina, temveč se ,je skril na podstreš.je, k.jer so ga odkrili Nemci. Toda ranjenega partizana nioIniIa častno nalogo, po- skrbela je za ranjenega tovariša. Ze ranjence so se začei težki dnevi. Grozotne boleč ne Karleka in Ivana .so se iz dneva v dan ve- čale; stalne hajke porcije v ha- loških hnbih pa se tudi nada- ljevale Karleku, kmečkemu sinu s Ptu.jskega polja, ni bilo dano. de b dočaka! svobodo, za katero je pre'iva! kri. Štirina.jst^ dni pred csvcibcditvi.jo mu .je nemški žan- dar z rafairm pretrga! nit življe- nja. Nemci so ga ob ha.jki naši ."ikrtega nad stiskalnico na Pe- skovem. EDI HOJNIK 8. a ra.zr. II. csentletke Ptvij Kjer stoji zdaj velika tovarna Tukaj, kjer zdaj leži naselje Kidričevo, je bil svet poraščen z gozdovi. Grad je stal, kjer stoji danes. Okrog gradu so bile veli- ke njive, na katerih so pridelo- vali poljske pridelke in veliko de- telje takratni veleposestnik Per- ko Veleposestnik Perko je prodal grad z zemljiščem vred bogatašu nemške narodnosti Francu Helli- nu, ki je grad prenovil in prezidal v letu 1912. Hellin je na tem po- sestvu zelo dobro gospodaril. Imel je 2 para konj, 4 pare volov za obdelovanje zemlje ter 20 do 25 krav za molžo in 1 par oslov, s katerimi je prevažal mleko na železniško postajo Strnišče, ki se je imenovala Štemtal. Oslička sta tudi služila za vožnjo njegovim otrokom. S svinjerejo se ni pečal. Veliko denarja je dobil vsako leto iz gozdov, saj je napravil 300 do 400 sežnjev drv. Drva je prodajal (Nadal.jevanje na 4. strami) Sponini na izgnanstvo Bik) je pred dvajsetimi leti, na dan 26. junija. Tisto noč ја-г in mož nisva mog^la zaspa- ti. Ob enih ponoči sem zasliša- latrkanje in ropotanje, takrat reče moj mož: >To so bile slut- nje«. Prišli so po naju. Zbirali.šče jc bilo na dvorišču pri trgovcu Lenartu ckI tam pa v Maribor. Dva dni smo bili v vojašnici pod strogo nemško stražo. Nato se je pot nadalje- vala .skozi Zagreb v Slavonsko Požcgo. Tam so bile lesene ba- rake in nepitna voda. Dodelje- ni smo bili v Bosansko Krupo, kjer se je začelo izseljevanje pravoslavnih. Bojev, grozote, ki sem jih vi- dela, ne morem popisati, bilo je nečloveško. Sina edinca sem žrtvovala za .svobodo. Učakali smo svobodo, a srčne bolečine so pokopale tudi moža. C. M. Sìrm 4 PTUJSKI TEDNIK PTL'J, DNE 30. JWIJA 1961 Andreju Štibercu v spomin v 79. letu življenja je umrl 26 junija letos v Središču ob Dravi znani in spoštovani mlinarski strokovnjak Andrej Stiberc. Luč sveta je zagledal v Obrežu. So- jenice so mu ob rojstvu dodelile le najsikroimnej.šo mero življenj- skih dobrin, zato pa so ga tem bogateje obdarile z dobroto srca, z izrednimi sposobnostmi duha in veliko vsestransko spretnost- jo rok. Marljiv in vztrajen, kakor je bil, si je že kot deček iskal mož- nosti strokovne izobrazbe. Na- šel je učno mesto v malem po- točnem mlinu nekje v hrvat- skem Zagorju, ki mu je mogel ob končani učni dobi dati le pa- pirnato k\'alifikacijo mlinarske- ga pomočnika. A ti ga ni mctil'-.. Šel je v s\^et, delal nekaj časa tu, nekaj časa tam in tako si je v najkraj- šem času izpopolnil strokovno znanje do take stopnje, da je slo- vel kot vodilni strokovnjak v mlinarstvu in tudi mlinostav- stvu. Vrnil se je v domači kraj in se zaposlil v mlinu, v katerem je po kratki pomočniški dobi prevzel tehnično vodstvo in iz katerega se je po 43-letnem ne- prekinjenem plodonosnom po- slovanju kot direktor umaknil v zasluženi pokoj. Kljub lepi starosti, ki jo jc do- čakal, je ne samo za svojce, ka- terim je s štedljivostjo priskr- bel lep dom in lepo eksistenco, temveč tudi za prijatelje in znance prehitro umrl. Prehitro je umrl, prehitro pa se je tudi narodil. Kajti če bi mu bilo dano živeti oziroma pre- živeti mladost v dobi, ko je vsa- kemu do'stopen študij na najviš- jih šolah, bi brez dvoma postal najviše kvalificirani strokov- njak svoje stroke. Ob nenehnem delu mu je ostajalo le malo časa za udej- stvovanje izven svoje stroke, kljub temu ga najdemo ob za- četku tega stoletja med ustano- vitelji središkega >^Sokola« in med vidnimi člani nacionalno zavednega obrtniškega gibanja in združenja v Središču. Kot mojster je vzgojil veliko pte\alo mladih ljudi, ki so našli, zahvaljujoč od pokojnika pre- xí^eti strokovnosti in delu nje- govih vrlin, ustrezna mesta v življenju. Morda je tudi .šopek s\'ežega cvetja, ki se je skozi desetletja ob 1. maju redno pojavljal na dimniku podjetja, katerega teh- nični vodja je bil. karakteristi- čen za njegovo miselnost. S smrtjo Andreja Stibcrca^ je popisana zadnja stran zgodovine nekdaj pomembnega obrtnega podjetja v Središču. Na pokongresni konferenci S^E)L (Nadaljevanje s 2. .^trant) tega se je nekoliko zakasnilo, ne- kaj zaradi nejasnosti tega vpra- šanja, nekaj pa, ker stoji Zdrav- stveni dom sedaj pred izdelavo raznih pravilnikov ter pred skle- panjem raznih pogodb s social- nim zavarovanjem in Občinskim ljudskim odborom. Nadaljna naloga, ki je postav- ljena pred zavod, je sklepanje pogodb med Zdravstvenim domom in gospodarskimi organizacijami, o nuđenju predvsem preventvine zdravstvene dejavnosti v podjet- jih po vzorcu obratnih ambulant. Pripominjam, da smo k temu že pristopili, da pa le počasi na- predujemo, ker je to nov način sodelovanje zavoda z gospodarski- mi organizacijami. Važna ovira pri pravilnem po- slovanju javne zdravstvene služ- be v naši občini je vsekakor še vedno pomanjkanje višjega in srednjega predvsem pa vsega zobozdravstvenega kadra. To bo- mo lahko premostili le s štipen- diranjem, ki bo v naslednjih 4 do 5 letih, v kolikor ne bomo doži- veli fluktuacije, zadostilo našim potrebam. Neposredno na to vprašanje je povezano tudi vpra- šanje proste izbire zdravnika. Težko čakamo na predpise soci- alnega zavarovanja s tega po- dročja, ker bomo morali le tem prilagoditi notranjo organizacijo dela. V nasprotnem primeru nam lahko neorganiziran način proste izbire vnese popolno nesorazmer- no obremenitev kadra pri že itak veliki obremenitvi. Zaenkrat s te strani nismo opazili bistvenih težav. Pri vsem tem pa ne sme- mo pozabiti na odnose zdrav- stvenega kadra napram bolniku. Ti odnosi včasih niso najprimer- nejši, ravno zaradi prevelike ob- remenitve, nemalokrat pa tudi nerazgledancstj koristnikov zdravstvenih zavodov, ki ne vidi- jo ali pa nočejo videti težav, s katerimi se borimo Vsekakor moramo skrbeti, da se bodo vse organizacijske in druge pomanj- kljivosti, ki kalijo te odnose, pra- vočasno odpravile. Pri tem raču- namo na pomoč sodržavljanov. Posebne primere pa rešujemo preko samoupravnih organov. Nalog in problemov je še mno- go. Ti so bistveni, so tudi poli- tičnega značaja in zahtevajo ta- kojšnjo čim boljše reševanje, ker so z njimi povezani vsi ostali. Učni uspeh na osemletki v Ormožu šolsko poslopje osnovne šole ali osemletke v Ormo/ii je opu- stelo. M več teselepra kričanja in preganjanja po hodtiikili, le v tajništvu se zaključujejo še zadnja administrativna dela. Mnofro šolarjev pa je letos zad- njič zaprlo za seboj vrata šole, kjer so z holj.šim ali slabšim uspehom pridobili osnovno zna- nje in napotke za nadaljnje šo- lanje in življenje. Ravnatelj šolo tov. Koren Karel, je po- vedal. da je h\\ letošnji končni uspeli naslednji: od vpisanih 619 učencev in učenk, jili je razred uspešno dovršilo' 548, torej 88.5 «'e, kar je 5 "/o slabše od lanskega leta. Temu pa jc kriv predvsem VI. razred. Šolarji, ki so izdelali Vili. razred, so se odločili za pokli- ce odnosno nadaljnje šolanje na učiteljišču, v administrativ- ni šoli, ekonomski, dentistični, fizkulturni in medicinski sred- nji šoli. Le mali del bo nada- ljeval šolanje na gimnaziji. Kljub priporoč-ilu vzgojiteljev, da üc slab.ši učenci jirijavijo v u k za razne obrti, jc bil odziv zelo pičel. Radi pa so se ikIIo- čili za Žlš v .Mariboru in temu podobne šole z interna tsko oskrbo. Učenci VIII. razreda so imeli tudi svojo zaključno válelo, na katero so povabili vse učitelje, predstavnike staršev in razred- ne skupnosti in zastopnike šol- skega odbora. Med šolskim le- tom so napravili več ekskur- zij v različna podjetja. Tako so obiskali ^Nafto« v Lendavi. »Pomursko tiskarnoi in »To- varno mlečnih izdelkov í v Mur- ski Soboti. ^Tovarno avtoopre- гас* in >Strojne dclavnicc.< v Ptuju, sMuzej NOB« v Maribo- ru in >Razstavo sodobne elek- tronike« v Ljubljani. Takrat so napravili šc kratek ski>k v Po- stojnsko jamo. V domači občini pa so si ogledali vsa podjetja, kjer so jim razložili in |)rika- /ali delovni proces proizvofl- iijc, v grobem jia tudi način po- slovanja in upravljanja ra/iiili podjetij. Za zaključek pa pripravlja- jo sedaj skupen večdneven iz- let na Pohorje. Vodila jih bo- sta razredničarka tov. Tomaže- ¡cva in telovadni učitelj tov. Lesjak. Nekaj sredstev imajo že zbranih, prosili pa so tudi ormoška podjetja za vsaj ma j line prispevke. Upamo, 'a ho njihova prošnja uslišana in jim želimo prijetne poč;itnice in mnogo uspehov v boiločno- sti. T. J. NADZIDAVA VAJENSKE SOLE 2E v teku Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj je začelo s 1. junijem 1931 z nadzidavo zgradbe Vajenske šole raznih strok in z graditvijo prizidka. Pri delu je zaposlenih nad 20 delavcev in bodo predvi- doma imelo do l.i. septembra 1061 prizidek pod streho in go- tovo nadzidava II. nadstropja zgradbe. S tem bo v tej zgradbi več prostora tudi za ostale srednje strokovne šole v Ptuju, ki so bi- le doslej začasno v gimnazij- sikem poslopju v Prešernovi ulici. ______^ - Ptujski grad. ki je ponos cele- ga Ptuja, se dviga na grajskem hrilju in je videti daleč naokrog. Tudi Rimljani so se zavedali važnosti ptujskega gradu, zato so postali gospodarji Ptuja in okolice. Na grajskem hribu so se- zidali trdnjavo, kjer so imeli voj- sko, ki je pazila na prehod čez Dravo in na rimski most. Ostanki mostu so vidni v arheološkem muzeju; prav tako hrani muzej maketo rimske trdnjave. Kakor nam je znano, so Rimljani na desnem in levem bregu Drave ustanovili rimsko mesto, ki se je imenovalo Poetovio. Konec rim- skemu gospostvu so napravili barbari, to so bili îiahodni Goti, Vzhodni Goti, Longobardi. Huni in .Avari, ki so silili v rimsko dr- žavo, saj so slišali, da je zelo bogata. Porušili so nmski Ptuj. Najbrž je ostala le skromna na- selbina, ki pa ni igrala kakšne pasebne vloge. Omenja se leta 850 kot civitas (mesto), ki je imelo most in dve cerkvi. Potem, ko so Franki v VIII. stoletju osvojili naše kraje, so leta 874 frankov.s.ki kralji daro- vali Ptuj salzburški nadškofiji, pod katero je ostalo mesto nad 700 let. Ptuj je postal obmejna trdnjava proti Madžarom. Nad- škof Konrad I. je okoli 1125. leta obnovil ptujski grad, katerega so nato salzburški nadškofje izročili svojim ministerialom, ptujskim gospodom, sodobnikom celjskih grofov. Nato so grad v poznejših .stoletjih še večkrat prezidali. V dobi renesanse v XVI. in XVII. stoletju je dobil svojo mogočno utrjeno podobo, ko je skupaj z mestom Ptujem prevzel obramb- no funkcijo v času turških vpa- dov na naše ozemlje. Zelo lepo delo renesančne umetnosti je iz leta 1570 znameniti Peruzzijev portal, ki zapira prehod iz zuna- njega grajskega dvorišča v no- tranjost. Iz tega časa so tudi grajska skrivališča ;n strelske li- ne, pod katerimi je bil stražarski hodnik. Po XII. stoletju je grad večkrat menjal svoje lastnike. Takrat so ga salzburški škofje izročili svo- jim ministerialom, ptujskim go- spodom. Ko so ti izumrli, je pre- šla postopoma celotna jxjsest z gradom vred za nekaj časa pa tudi z mestom, v roke Habsbur- zanom. Toda leta 1622 so Habs- buržani grad prodali grofom Eg- genbergom, katerim so za kratek čas sledili Tannhauseni, za njim' pa so za krajši čas postali lastni- ki gradu zagrebški jezuiti. Od teh so grad odkupili .škotski baroni Leslieji, ki .so pribežali v času protireformacije v .Avstrijo in so od Habsburžanov sprejeli azil. Leslieji .so grad čisto preuredili in dozidal oba skrajna trakta na severu in na jugovzhodu, ga opremili z lepimi arkadami in številnimi grbi, ki jih še danes lahko vi«limo. Leta 1691 so za- ključiii ureditev gradu, ki je po- stal moderna palača s prostorni- mi hodniki in širokim stopniščem, ki je zamenjalo kamnite stopnice iz XV. stoletja v srednjepi traktu. V bistvu se grad po tem raz- dobju ni več spremenil, razen po prestani turški nçvampsti po letu 1683, ko so začeli odstranjevati strelske line in stražne hodnike, na katere nas danes spominjajo le še skromni sledovi. Po tem času je grad v XIX. stoletju še dvakrat menjal svojega lastnika. Izumrlim Lesliejem so sledili v začetku XIX. stoletja Ditrich- steini. Ko so ti izumrli, so hoteli grad leta 1858 porušiti oziroma uporabiti za kamnolom. To so preprečili Herbersteini, ki so grad kupili in obnovili. Tiso ostali last- niki do leta 1945, ko je bil grad nacionaliziran in preurejen v mu- zej. Miran Križe in Roman Glaizeir Kri za njihova življenja Občinski odbor RK v Ormožu je v dneh od 22. do 24. junija organiziral krvodajalsko akcijo v ormoški občini. Pod vodstvom dr. Zlate Visenjak je ekipa Za- voda za transfuzijo krvi iz Ljub- ljane akcijo brezhibno izvedla. Vse priznanje pa si je zaslužil tudi Obč. odbor RK na čelu s tov. Franjom Sumakom kot predsednikom, ki je za to člove- koljubno akcijo žrtvoval mnogo časa in pokazal odlične organi- zacijske SF>osobnosti. Prijavljenih je bilo skupno 527 krvodajalcev, od teh je bilo iz raznih zdravstvenih razlogov odklonjenih 103. 0,«talim pa je bilo odvzeto 1.30,810 kubičnih centimetrov krvi. Na tem mestu moramo izreči Ix)scbno priznanje in zahvalo občanom, ki so že večkrat dali svojo kri za zdravje in rešitev življenj nepoznanih ljudi, ki Se jim sami ne bodo mogli nikoli zahvaliti. Zlato značko bo dobil šofer >Reáilne postaie<í v Ormožu to- variš Konrad Zunec, ki je že 11- krat oddal kri. Do te akcije so bili odlikovani z zlato značko še naslednji: Franc Hor\-at. Trgo- višče; Aloizija Potočnik, Ormož; Marija Tomažič. Hermanci; Franc Novak. Ormož; Marija Pajh. Velika Nedelja. Ana Me- gla. Koračiće: Stanislav Žem- ljic. Tomaž. Srebrnih značk je bilo nodeljenih 30 in diplom 5. Cenrav je akcija let>o uspela, bi ob taki or^anizaciii bil odziv '^otovo še večji, če bi bila izve- dena \- nrimerneiïem času in ne «T-pdi dela na noliu. ko jc vsaka minuta tako dragocena. Ormo-i ^Ча obc-'nq ir n^e(iv<;rrn дг^гагпе- zn?*4ia in bi v hoHočc mo- -аМ ^мн; riP) to pomisliti. I J. T. Izletniška Gomila vabi v nedeljo, 9. julija 1961 s pri- četkom ob 10. uri do'fvoldne se bodo pri razglednem stolpu na vrhu Gomile zopet zbrale mno- žice od blizu in daleč. Turistično društvo Gomila bo tega dne pro- slavilo 15-letnico obstoja in de- lovanja turizma na Gomili, slav- nostna prireditev bo hkrati tudi v čast 20 letnice vstaje. Po programu bo ljudsko raja- ditve na Gomili, ki se bo pričela že ob 10. uri bodo najprej govo- ri in recitacije, potem bo odprta turistična razstava, žene in de- kleta bodo priredila TEKMO 2.4- NJIC, sledila bo kolesarska pol- ževa dirka, bogati srečolov itd. Po programu bo lujdsko raja- nje, postrežba jedil in pijač, ša- ljiva pošta itd, Gomilčani si za 9. julija letos žele lepo vreme, sicer bodo prireditev morali pre- ložiti na naslednjo nedeljo. HF Stojnci z nakupom hiše z Rospodar- skim poslopjem v Stojncih niže Ptuja se obeta Stojncem in oko- lici povečana politična in kul- lurno-prosvctna aktivnost vseh množičnih organizacij z organi- zaci.jo SZDL na čelu. Pole« tega je za Stojnce in okolico nekaj več upov, da bo tukaj tudi stala šolska zgradba, saj jc istočasno z zgradbo mnoiičnih organizacij od bivšega lastnika .Jožeta Rož- marina v te namene odkupljeno tudi okroK 1 ha zemlje za stav- bišče in igrišče za novo šolo. Kako zelo so množične orga- nizacije v Stojncih pogrešale svojo dvorano, se vidi po seda- nji prostovoljni pomoči večine članstva. Z dosedanjim prosto- voljnim delom je spremenjen skedenj v gospodarskem poslop- ju v veliko dvorano, ki bo kma- lu gotova, in upajo, da bo lahko že 22. julija — za dan vstaje otvoritev. Ze vsa leta sem po osvobo- ditvi so v Stojncih pogrešali primeren prostor za množične orîîanlzacijp in dolgoletna želja je sedaj izpolnjena. Tako bodo lahko že to jesen in zimo v no- vi dvorani razna predavanja, družabne prireditve, razne pred- stave, oddaje »Pokaži, kaj znaš« in po-dobno. Dopisujte v iz programa RTV Ljubljana VEDEL,IA. 2. JULII 6.0,5—6.30 Jutrarji pozdrav — vmes oh 6.ni—R.lO Porof ;a. vremerska na- poved :n dnevfii koledar. 6..10—6.40 Re- klame, d.40 Maihni ansambli v vedrem ritmu. 7.00 Napoved ('asa, poročila, pre- SLed tiska in vremenska napoved. 7.15 Ljuhomir Bošniako^'»v-Stjcpan Dlesk: Bi- toljska rflpsodiia. 7.30 Rad iska koledar in prireditve dneva. 7.3.ï üodalri orke- ster in naSi pevci zabavne glasbe. 8.00 Ml-adf'nska radijska iera — v. Stoencscu: Zaklad v firadišču. 8.33 Iz albuma skladb za otroke. 8.50 Klip Bernard: Vcnček fWTOdnih. O.OO 7. zatiavno glasbo v novi teden. 9.50 Karol Pahor: Slovenska suita 1941-1945. 10.00 .Se pomnite, tovariši. 10.30 Hci tovariš«: l().4.'i .Spoznavajmo svft in domoWno. 11.45 Orkestra Franck Poujcel in Mantnviini 12.00 Vaši poslu- šalci restitelo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega spore- da. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za naüo vas. 13.30 jules Atasse- net: Sl:ke iz Alzacijc. 14.15 Naši po- slušalci čestitajo !i pozdravliajo — II. 15.00 Napoveri časa. poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Po- kaži, kaj znašl 17.00 Športno popoldne. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radiisk dnevnik. 20.00 Poseben prazp.'íni program iui;os;ovanske radiotMeviziic. 22.00 Napoved časa, po- ročila, v :mcnska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 Zabavn« zvoki za v=e. 23.no Poročila. 23.05 Р1е?ла glasba. 23.50 Ocmetri Zebre: •Svrvbod! iiiSirrofi. s/tnfon'^a pesnitev. 24.00 Zadnja poročila m zaključek od- daje. PONEDELJEK. 3. .ЦЧ.Ц^ 5.00—7.47 Dobro jutro! (p«san clas- beni spored) - vmes ob 5.05- 5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5 .30 Nekaj domačih. 6.00 —B.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska. v'Knensk'a napo-erl in obveîti.i. 6.30—8.40 Reklame. 7.00-7.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska rai^oved iE radijski koledar. 7.47 Rdeči mak ni Mala črnogorske suila partizanskesa skladatelja Nikole Hercigonic. 8.00 Poro- čila. 11.00 Prenos svečanost) ob odkritju spomenika. 12.00 Partizünski motivi v narodni pesmi. 12.15 Melodie za opol- dne. 13.00 Napoved časa, crocila, vre- menska napoved in ohiava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila m zabevna glasba. 13.30 Nastopajo naši virtuo/.i. 19.00 Obvestila. 19.05 Prvo deianie o^pe- re Gorski vjenec Nikol« llerclgonje. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Pesmi gneva in upora. 20..30 Veš poet svoj dolg? 21.10 Z okraine reviic zabavnih ansamblov zveze Svobod in prosvetnih društev ljublianskega okraja. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved m pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 4. nun e.O—7.00 Naprej v borbo, za pravdo in svobodo... — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved. 7.13 Marko Tajčevič-Bogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov. 7.30 Radiiski kole- dar in pr.rcditve dneva. 7.35 Zbori in samospevi iz narodnoosvobodilnega boia. 8.00 .Mladinska r<(diiska iera. 10.40 Pre- nos velikega mitinga .7. Titovega Užica. 12.45 Poje Invalidski pevski zbor. 13.00 Napoved rasa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavne glasba. 13..30 Za oddlii in razvedrilo. 19.00 Obvestila. 19.05 Kaj so nam novega pripravili našj narodni zabavni ansambli. 19.30 Radii- ski dnevnik. 20.00 josiip Slavenski: Tretji godalni kvartet. 20.25 Radijska igra. 21.10 Karol Pahor: Scherzo pasto- rale. 21.15 Zabavni zvoki iz studiev RTV Beograda, Zagreba in Ljubljana. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA. 5. lULII 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 PoTočila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10-5..3П Nekai domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska. TTemen-ske napoved in obvestil«. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved ;n radijski koledar. 8.00 Porodila. 11.30 Deset minut iz naše teležnice. 11.40 .M hovil Logar: Concertino sinfonico za klar.net in orkester. 12.00 Pesmi iz Poline/.iie. 12.13 Kmetijski nasveti. 12.25 .Melodije za opoldne. 13.00 Napo-ved ča- sa, poroči'la, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pihalni orke- ster LM p. v. Rudolfa Star.ča. 13.55 Glasbeni desert. 19.00 Obvestila, rekla- me in zatoavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Majhno prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki. 21.00 Giacomo Puccini: Gianni Schicchi. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. p ČETRTEK, 6. .lULI.I 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.25 —5.43 Nakaj domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00-7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 1100 Zbor Slovenske filharmonije. 11.15 Bra- nje za vroče dn«. 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba. 12.00 Bosenske narodne pesmi. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 .Melodije za opoldne. 13 00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba. 13.30 Skladbe o mestih n deželah. 14.00 \edri napevi z zabavnimi ansambli. 19.00 Obvestila, reklame n zabavna glasba. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer do- mačih pesmi in napevov. 20.45 Glasbena medigra. 20,io Literarni večer. 21.30 \ilko l'kmar: Simiotičri poem. 22.00 Vapoved časa. pcročila. vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. PHTEK. 7. }VU] 5.00—8.00 Dobro jutro! (psati glas- beni spored) — vme» oh 5.05—5.10 foTorila. vremenska napoved ifi dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvest !a. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved »n radi'ski koledar. 8.00 Poročila. 1100 Sestanek instrumentov. 11.40 Otroci po- zdravljajo. 12.00 Trio Avîusta Stanka. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Grele in orglice. 12.40 Domač, napev« izpod ze- lenega Pohorja. 13.00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega snoreda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Slovenske narodne in domače melodiie. 13.55 Reviia slavnih tenoriev. 19.00 Obvestila reklame in zabavne glasba. 19.30 Radiisk' dnevnik. 20.00 Zabavni orkester Nelson Riddle. 20.15 Tedenski zunanierolitični pregled 20.30 Iz del Antonina Uvofaka — 3. od- daja. 21.15 Oddaia o morju in pomor- ščakih. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA. 8. lULII 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5 25 5.45 Nakai domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in ofevest'l«. 6.30—6.40 Reklame. 7.00-7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radiiski koledar, 8.00 Poročila. 11.00 Po svetu jarza (ponovitev). 11.30 Po- pevke se vrstijo. 12.00 Kvintet Viko Stri- tof poje slovenske narodne pesmi. 12.15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Narodni motivi 17 Hrvatske 12.45 Pozdrav z gora. 13.00 N'apoved caca, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna !rla«be. 13.30 Ne- kaj razpo-loienlske glasbe 14.00 Vedri zvoki. 19 00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Po domače ... 20 20 Rad iska ko- mediia. 21.26 M'elodie zu prijeten ko- nec tedna. 2"^.00 Napoved časa. poroči!« vremenska n-apoved In pretled sporeda za naslednii dan. Kjer s***" ▼'»"i velika tovarna (Nada'lie\'an'p s .slran"') raznim pekarnam in notrosnixom. ZaF>os!eva! je povprečno 15 do 20 ljudi dnevno. Na je.sen pri po- I soravijanju po!,iskJh pridelkov pa še več. Dnino je piaceva! dnevno moškim na račun 120 ženskam pa 0,80 na dan. V letu 1915 je bivša avstro- oprska vlada na njegovem zem- ljišču postavila mnogo barak, ki .so služile za voja.ške bolnišnice in preseljence iz vojnega področja v zaledje. V teh vojaških bolniš- nicah je pomrlo več sto vojakov raznih narodnosti, na kar nas spominja še danes pokopališče btim želemišike postaje Kidri- čevo. Po 1. svetovni vojni je graščak Hellin grad s posestvom vred proda! radi mržnje proti Sloven- cem ljubljanski posojilnici. Za izkupiček si je kupil obleko (za- radi propada denarne valute). Naselil se je pri svojem nekda- njem oskrbniku. Rajnišu v Av- striji. Od Ljubl.janske posojilnice je grad s posestvom kupii dr. Bonča. Med drugo svetovno vojno so fašisti zaplenili grad in posestvo dr. Bonča pa izgnali, v pregnan- stvo. Ko je NOV osvobodila do- movino, je grad vrnila prejšnje- mu lastniku dr. Bonči, ta pa ga je prodal državi. Velika Nedelja I\mI okriljcm pro^vcincía driistvn ^Simoii (¡rcíTorcic: \ e- likH Nedelja jc biia ustanov- ljena sekcija lutkovnega jrleda- lišča. ki je v nedeljo dne 2í. junija 10hl i/.vedla svoj prv¡ [»ropram v prav lepi izvedbi za otroke \0jxa kraja. Glavni or- sranizatorki Miki feodori. ki .j*' vlo/ila ofîromno truda da i»" prišlo do sekcije Ititkovn^-pH ?lcdališča pri ^cliki Nedelji- irre jìoscbna zahvala. J. T. pn:j. DNE 30. JUNIJA 1961 PTÜ J«îKI TEDNIK Stran 3 Svečane proslave, ki je bi'a v ptujskem gledališču so se udelo- Ž'jH dijaki gimnazije, učrteljišča, ekcn!:.miske šole in adm nislrativ- ne šole pc'noštevilnc. Uvodni go- vor je ims. ravnatelj omenjenih ŠO'1 prof. Rudolf Čeh. Po uvodnem gov:ru ravnatelja ie govoril tov. brago Hael o delu šcilskega odbo- ra in Q šo'liski. reformi. Nato je predseidnik m'adì nske organizacije Peter Alč prKbra.l »poročilo o de- delu mladiinîke 4:rganizaci je v preteklem letu« r.uje.io v pciliitičnem delu. Posebno važro mssto v idejnem izrbraževanju mladine zavzema mlcdinski kub OZN, ki .je imel zelo pri.j€ten in do.vemljiv načn predavanja o OZN. nada'j? o mednairodn h oinos;h in o nçtalem. Večina mladincev :n m'adink jc viključena tudi v dirut^'h organ'z?- e.jah kct .so: TVD Partzîn, DPD Svobcda, Ljudska tehn'ka ter v drugih šprrtnih orgsnzac jah. Na koncu je sprsaovcinl t:v. .'Mič še o m'adin?k h de'ovn-'h akojah, keterih se bo letos ude- lež'o precej d-jakov. V zače'ku se .je prijav o ckt-og 100 m'ed-n- cev in mlsdink. toda s to števil- ki 59 ni mogoče računsti, ker iih bo vfir.ji5'tn'0 iz raz'i'či'i'h vizrckov še nekaj cdoed'o. Za 6mbo',i.šii usoeh v m'ñd'r.^kh dt'jO'vnih brqadih .1.? .sestavljen že vnaprej p-cgrem de'a. Predsedn-'k š-'ske skui"^n'sti Matija Maučec m', ie o-ebra' po- ročijo o delu d'^^^k"? š-o'^k"^ sk'-n- noît» v ]4u 1950/61. Težišče de'a te skuoT"«;ti je s'oneH hoM s<\ •n-ni na de'u raizrpH'^-'b t^V'ion""- 4tr, kl' so z-'o važen с'->Н°'ј nn uwav'.ignju i'^'ie in ze'o mn'^go prispeva.^:) k i^zobraževanju in vzgajsnju mladine Šolska skup- nost je rm-'la teknm leta 3 se- stanke, 2 samostojna niz mla- dinsko org sni zaci .jo z obravnava- njem na.7>ožne.jših vprašanj živ- j-nja ПЗ zavodu. Re'st'vrr» sieb učni uspeh zavoda so izboljšali z ustanavljanjem krožkov, ki pa ni- so bili preveč agilni zaradi preve- like zasedenosti predavateljev, nekaj pa tudi zaradi pomanjka- nja prostorov. Šolska skupnost je bila vse leto zelo aktivna, saj je organizirala razredne in skupne proslave ob dnevu JLA, za dan združenih narodov, za dan žena ter za novo leto obdarovanje po razredih. Pod pokroviteljstvom šolske skupnosti je bil ustanov- ljen občni zbor, ki ima za sabo že več uspešnih nastopov. Posebno mesto na zavodu pa zavzema športni aktiv. Imel je 8 sekcij, ki so bile skozi vse leto zelo aktivne. Ob ustanovitvi akti- va je priskočilo na pomoč ŠD »Drava«. Aktiv je imel več uspeš- nih srečanj z drugimi aktivi. In- terna tekmovanja so bila tudi v počastitev 20. obletnice vstaje. Pod okriljem ljudske univerze je organizirala samostojna predava- nja predvsem iz vrst 3. in 4. raz- reda. Ob koncu SG jc tov. Maučec v imenu dijakov zahvalil profesor- skemu zboru in tov. ravnatelju za razumevanje, letošnjim matu- rantom pa je zaželel mnogo uspe- hov v nadaljnjem šolanju. Ob koncu je ravnatelj tov. Čeh razglasil uspehe posameznih raz- redov in razdelil spričevala le- tošnjim maturantom. Najboljši učenci in učenke pa so prejeli posebne knjižne na- grade za trud, ki so ga vložili med letom. Za svečan zaključek je pevski zbor zapel 2 pesmi, nakar so di- jaki sprejeli spričevala po razre- dih. r Ob koncu šolskega leta želimo pfOfesorjem in dijakom čim pri- jetnejše počitnice in uspešen start v jeseni. Ravnatelj, razrednik in maturanti ptujske gimnazije Skunina vnetih kopalcev v Or;\siu Z Rodnega vrha Dne 13. m 14. junija 1361, so prš'i na našo š;ilo pregledovat in ebenem tudi popravl.>3t zebe. Se- daj, ko imamo v š:!t e'oiktrlko bilo to mooočc. Teden "'ni prej je prišel električar namestiti šuko dozo in nam je tudi pripra- vil vse potrebno za motorni pri- klop. Pomagali so mu pri delu večji pionirji šole. Skopali so potrebni jarek za ozemljitev. Po končanem električnem delu, pa so se drugi dan dela lotili trije pionirji. Zazidali so sami odpi'ti- ne v stenah, ki so nastale pri polaganju električnih žic v zido- vih. Ko smo sprejeli sporočilo, da pridejo na šolo popravljat zobe, je več pionirjev pohitelo do Kru- šiča, kjer se neha naša zidam cesta. Prinesli so po strmem bregu v šolo vrtalni aparat in ostalo, kar so imeli s seboj za plombiranje zobovja. To je bilo za nas veliko doži- vetje, ko smo lahko vsi gledali, kako se popravljajo in izdirajo zobje. Med delom so večje pio- nirke, posebno sta bili vztrajni Ivanka Zajšek, Bedenik Štefka Zajšek Štefka, 'prepevale pesmi, da je delo bolj veselo brez jo- kanja in kričanja, šlo od rok. Posebno sc moramo zahvaliti požrtvovalni tovarišici dr. Simo- nič Jožici, ki je s prijazno bese- do znala vse navdušiti in spra- viti v dobro voljo pri plombi- ranju in izdiranju zob tako, da ko je sedel pacient na stol, ga je minil strah. Zahvaljujemo se tudi tov. Plajnšek Ivanki in tov. Jaušovec Mariji, ki sta neumorni dr. Simo- ničevi pomagali prj delu. Hvala za vse in na veselo svi- denje zopet v jeseni Hvaležne pionirke in pionirji z Rodnega vrha. Dne 18. junija 1961. so pionirji dornavske soie zaključili šolsko leto. Razstava, na kateri .so učen- ci prikazali plod celotnega dela, je obiskalo mnogo staršev, ki so z zadovoljstvom ogledovali izdel- ke svojih otrok. Posebno zanimi- vi so bili izdelki gospodarsko- tehničnega pouka, pa tudi pisme- ni in likovni izdelki. Razstava je bila skromen odraz sodobne šole, ki pripravlja mladi rod га življenje. Popoldne je bjla v Zadružnem domu zaključna proslava; na njej je šolski upravitelj podal kratko analizo učno-vzgojnih uspehov ter je seznanil starše s problema- tiko šole. Šolski upravitelj je v svojem izvajanju poudaril pomen povezave doma in šole Z razni- mi folklornimi, recitacijskimi m pevskimi točkami so nato pionir- ji dopolnili proslavo. Ob zaključku proslave sta predsednik šolskega odbora in šolski upravitelj razdelila nagra- de in pismene pohvale najboljšim učencem. S toplim' besedami sta se tudi poslovila od učenctv, k, so zaključili šolsko obveznost. Želela jim je na življenjski poti mnogo uspeha in sreče. Zadovoljni smo starši in vzgo- jitelji odšli s končanega zborova- nja ob koncu šolskega leta v še trd i veri, da hci nova šola še nadä..je uspošno gradila iz naših najnvi.'' !i zavedne in spretne člane socialistične družbe. F. J. Leto za letom proslavlja Ptuj Dan borca v Ljudskem vrtu pri kresovanju in ljudskem rajanju, saj je za ta letni čas Ljudski vrt s svojo bogato senco ;n z naravnim razkošjem najprimer- nejše mesto za praznovanje na proòtcm. LetK)s bo v ponedeljek 3. ju- lija, ob 13. uri v Ljudskem vrtu zbiraliučo udeležencev proslav- ljanja Dneva borca, bivših borcev NOV, partizanov in vseh napred- nih ljudi iz Ptuja in okolice, ki se radi srečajo ob praznikih, se spomnijo na ča.se NOV ler se tudi radi skupno ob pesmi in ra- janju na prostem razvesr^Io. Ob kresu v Ljudskem vrtu ho govoril bivši borec tov. Miro Bra- čič. Po govoru ;n petju ob kresu bo v Ljudskem vrtu vesela dru- žabnost, ki traja vsako leto po- zno v noč. zlasti ko je lepo toplo f>o!etno vreme in ko razsvetlju- je Ljudski vrt polna luna . Na Dan borca, 4. julija se bo v Ljudskem vrtu družahnobt na- daljevala, saj sc bodo ljudje v tej prilični vročini raje podali v Ljudski vrt kot bi ostali doma Tif^d vročim zidovjem. Mestni odbor Zveze borcev Ptuj vabi ljudstvo iz Ptuja in ^''kolice, mladino in odrasle, naj *e udeleže slovesnosti ob kresu v čim večjem številu. Za vse <Ätalo pa bo poskrbelo (X)djetje ^>Slcvenske gorice« Ptuj, ^а bo ^ba dni v Ljudskem vrtu č.m- blj prijetno in veselo. Popoldan na ßirih Odkod :me — ne vem, toda če ga slišim, /em, da ore za kraj, k, .je znan k-t pri'.jubljci-a iz ei- ne ška točka Obenem oa vel.ja tu- di za ptuliko smuščo. Revni tablica, kje-r p še: PREPOVEDANO ODLAGANJE SMETI, .je čistD po- bita cb pcpledu na prrave umitne gore sm"rt.ia n nesn'-ge, Sonc3 ce- le dneve ep :-a svcj svetS'1 pr^gl'd vanje in ma.'e z g'av" — gotov- kaj s ičnega še ni \'d;lo. Maje.jo pa z g'avamt tudi v.si obekovsic' in si tišči.jo n so-ve кгг .je smrsd le prehud. Ljudje, ki grsdD na B re, žele nekaj cd nj.h. To so ljudje, k po k:in6an©m de u žele miru — ta .je na Brih zagotovljen. Tu gre za stčc-ejše m mlajše zakcnske pare. predvsem one. ki imajo otrcke. Našla sem tudi mn-^go miladih judi — študentov cbrh sp:ilov, ki išče.jo. . M.ru? Ne! Gilaisni so, zato .jih drugi g'e'ajj z začudenjem. Težko bom cdgo- vrci'e na vp"eš?n.j3, zakaj so pravzoora-v tu. V kopa'išču, кгт-с spsdajo s sv.^im knčnijem. ne morejo hod ti pripwcdovsti spolzkih vtce\' in s''i(cno Čeprav s? prav n:č пг .^k'ída.jo z b rskm svet:m, so vei.dar pnš'i da naj- de.jo v njem a\rj;,e zoitcčišče. Na B.ire prihaoajo tudi tiste ptujîske lepr.t/Ce. k so v kepa i- šču že pozEib'sJene, ali pa n :зо uspele vzbuditi pozcrnosU v <:čeh = tas't;h m'odeniče'V. Seveda, čim manjša je konkurenca, tem več .ie upanja, kr tu tudi d!;n Jusnov ne munjka. Osta.le prsameznike, ki .ith ne ■Torem uvrst.t nnti v eno. niti v drtigo skip no . .. Kaj .je z п,ј:1- mi ? Ti se uče, 6ta.jo in užisajc' naravne lep:t5. Bire so ve Ike in tem najde svoj kot-ček vsek, tud ... Ne, raje vam povem peòmic:, k; sem .;o čula: B.iri! . Bin, vi ste čudo'.tt kraj, Bi.ri!... Вп. to j2 crknjenim msčk-am raj... Ret!... B'a... To so Bii:i. T: ? To! Park med novimi bloki Pred kratk.m Je ptujska sta- novanjska skupnost organizirala posvetovanje predsednikov hišnih svetov iz novega dela mesta (novi bloki med Ljutomersko :n Masarvkovo ul.co). Predsednik: hišnih svetov s tega mestnega dela so na tem posvetovanju predvsem obravnavali vprašanja zunanjega izgleda okrog novih stavb, ureditve cest in cestne razsvetljave ter otroških igrišč in športnega prostora za omenjeno področje. Predsedniki .so se po živahni razpravi o omenjenih vprašanjih zedinili okrog predlogov, da bi naj celotno področje med novimi stavbami spremenili v park, da bi naročili izdelavo načrta za zuna- njo -ureditev celotnega okolja, da bi uredili dvoje otroških igrišč v neposredni bližini železniške po- staje in preuredili špormi pro- stor v neposredni blizini želez- niških delavmc. Vajenci bodo letovali v i^iogiadu na morju Nekaj ndd 130 učencev Vdjen- ske šole Ptuj bo tudi te šolske počitnice letovalo za 14 dni v tjiogiadu na moru, kjer ima občina Ptuj svoje letovišče za učence in vajence. Vajenci bodo letovali v šotorih. Nekaj sredstev za letovanje vajencev je zbrala šola, nekaj so prispevali sami vajene:, ne- kaj pa Zavod za socialno zava- rovanje Ptuj iz skladu za pre- ventivo. Pred razširitvijo ceste na grad Stanovanjskči skupnost Ptuj jc |K>dvz2!a prostovoljno akcijo pri razširitvi ceste na ptujski grad kot svoj prispevek k razvoju lu- rizma v občin;. Cesta h>o po pre- uredifvi široka 4,5 m in bo v dol- žini 360 m tlakovan« in oprem- ljena z robniki. Pred gradom bo urejen parkirni prostor za kakšnih 50 vozil, tem pa bo v bodoče vstop na grajsko dvori- šče ne bo več dovol.jen. Delo tK>do opravili prostovoljci v or- ganizaciji stanovan.jske skupnosti in ped nadzorstvo.m strokovnih delavcev cestne uprave. vo kopališče v Orešju Nenadna vročina т'пиГћ .iuni]- sk h dni je prisili a im'ûdno in odraslo, da so pridn-î cbikoví:' VSS »provizorije« za ксрстје " Ptuju in cko'ici ter se hladili ^ mrzli аМ deloma, segrei. ttàsclal sto.ječi v:di. Za letošnje ki'ip?n,is so manj za- ni^ftiivi buri, ker so kcipsilci cdkr.- !i, da je z-a kopan.;? m sončen.je тП'СЛо pri;.'n7.cii"jši' );baizen« vOreá- ju, kî je n?i?tao kct predip/lprava ■za gradìitcv hi "'co:'!ektrcirn3 Иај- dcŠG. Тл začgsnii ћ^/.рп, ki ,ie d 'Ifl in širok, sai prekvačj.je dime'i/.i.1^ ormi^M-^ih bazenov, .j? sc-r tudi nnd 8 rn a'nb^k. j-» no.ït3l ла ko- p-ice z leve strani Drave najpri- vlo;>n-jša tačka. Cl;r.^д nj. ла je dovolj pi'o-stora za stotin.? in sto- tin? ljudi. Prostri a je dovoli ta vse avtcimoble, :ôebne. k jnbl.Ì3 in avtobuse, za kipalca, za cd.-a- s'e in otroke, peska dovolj za igra. pitna voda blizu itd. Vse -ku.oaj niko.qar ničrsar ne stane. Voda v bazenu je čista ii t:p!a. Plavrio' imjjo d'-.T-i 0'il k-> zn i/čfoiva- nje svojih moči. Mnogi imaj^ s seboj plavalne pasove, kar jo pri- poročljivo fjiede na globino /la- sti /a ot-oke, ki se niso siniurni plavalci. Kričači sploh nikogar nt- mît i jo, ker se njihov glas zgubi v prosti naravi. Ob nedeljski hudi vročini so sf vsi кпо?,'с1 v Oreš.TU .s'rHŠ'v zakaj še nobeno ptujsko gostišč n< Ì7:r?b-'''p o" I'-■''^'iSti v Or-vn .' prodajo 'brezalkoholnih pijač v zaprtih .steklenicah. Zejm ctr':ci m odrasli so s pač morali po magati do bližnjih vodnjakov, s- raje pa bi se skupno s starši do stojnice za brezalkoholne pijače, odrasli pa do piva, bnzgancev, slatine itd. S tako množično udeležbo ko- palcev je potrjena pravilnost za- misli, da hi biln novo ptuj.sko ko- pališče ob Hidroelektrarni Hai- dose. Oddaljenost od Ptuja do Crešia ni t?ka. 'la bi mot 'a n ?- vdušenoga kopalca, ko se želi umakniti vsem ostalim nevšečno- stim v ostalih kopalnih »provizn- rijih« okrog Ptuja ter gneči v mestnem kopali.šču. Kopalci iz tumiške in breške strau. miu^o na razpoiago mrzlo Studencu.tv^, ki pa m preveč vab- 'J'va. kor io njena struga polna in napiavme zem- ■ у:пУ ј-з tudi rib- luK rc^.a jama ob . ' . . ..i ! Je najbolj obiskaiid. V njjj iiojcca voda jo razmeroma topla, jama globoka do'1 m. tako da je za skakalce na giijvo tudi primorna. Po pla- vanju in prčkanju po segreti, ze- len.nu jp pravi živ-žav, Vanj skar:^io otroci, sr v njem lovijo, škrooijo z vodo, k-'č'jo. vriíkaio itd. Res P'"avo poritniëk» v/dušie. Odknr n' več pri kopališ'-'i lesenih odrov, ni več dosti odras''h knr»alcani«» пч c^niTtu a'i na n->kai '"¡ra'n'h odr'h sem od ba- zena. ¿4 sedqnj"» razmere, za vo- '■ko itevilo m'adine 'п vse o^ta'o je to konali.^če res premalo '"n vse k^ž''. dq m^ral Ptoi doh'ti nrei ali s'ei n-im^mo. ve-^je so- doHno konališče. ki ho ko'-'-t-'o Гчкч išni^mu orohjval«t"n in ki hi '^'T'm'vo tudi za vss'ceiq tu- rjijt-' ki cn ho v n'>letnem č'>su Z4 krat-^k čas ali več dn' t-^''-?'»- val v t'i-is-tičio privlačnem Ptuiu. L'oajmo, rl^ le+ošnja kcoa'na sez-^na п" bo zahtevala c'ovos'^h žrtev. Večina staršev je previd^q v vsf^h nro'M>oriJih. kar ct^ivj"* preceišnjo število n'avaln-'h na- sov. Odrasli si vzamejo skMom / otro?- n^kaj časa za koogni«. T'n^íimo tudi. da b"> n-^slođ'c. n'edo na vodo v m^nii'h n^ovi- z'^"ij'h. ki ne -f^dgovariT vsem hi- oiencki-m nre/ioisom. Prav bo, če sr> bo /rlravstvenq in'nekcija v^? ^•^'^a'iira« ocilí»dala in se tudi nrenričRla. če so vse zd'-avstvene in življenisko nrevenfvnn m'^re. ki iih podvzem^jo =ami kooalci. zadostno Jamstvo, da bo k'-^oalna 1 чл^-пч končala brez nesreč, t^^-^-" t"r žaloisti. VJ Špo:tnf atrakcije pfi i^mi Missini kino Ptuj i Od 4. do 6. julija domaci barvn. T< n .najBkopski film »Ljubezen in '-«; od 7. do 9. julija ameris.-:i .ril kinomaskc'pski film »Bela divjina«, s tednikom Pred.stave dnevno oh 17.1') in 20* uri, v ne- 1 pa cb JL5.30, 17.45 in 20. uri; M, do 13,■ julija italijanski ':n »Pcükarp«, predstave in 20. uri."'' KINO OK M OZ Od 5. do 7. julija angleški kins- imaskopski film »Interpol«; 8. in 'lija anqleski film »Ker veter .■■m brati«; 12. .n 13. julija ju- . jugoslovanski kinom iskopski 'film »Vcjna«. Kino »Svoboda» Kidričevo julija italijanski barvni film .tajenje«; 5. .Julija ameriški' •črno-beli fil.m »Pesek Iwo Jime«. Kino Zavrč 2. Jul ja Hmeriški kinemaskop- "ski film »I>oživljaji kapetana Vaj- ta«. ZINKA: Mali M rko V hišici pod sončnim hribom, je živel mah Mirko. Nekega jutra je stal pred hišo in slišal, da pri- haja iz hribčka, katere.ija je ogre- valo toplo sonce pritajeno petje: Čiri, čiri Mirko radoveden stopica po tra- vi In opazi, da ob gladkih maiih luknjicah sedijo majhne črne ži- vali in ponavljajo svoj čin, čiri. Bili so murni. Mirko je vzel šibo in začel pre- ganjati male pevce, ki so se v hi- pu skrili v svoje luknjice. Začel je brskati po luknjah da bi privabil živalce zopet na dan. Nesreča je hotela da je potisnil šibo v luknjo kjer so gnezdile ose. Razdražene živalce so se vsule iz luknje in opikale Mirka po ro- kah in obrazu. Ves je zatekel Mo- ral je za neka.i časa v posteljo Od tega časa so imeli črni pevci mir pred malim nagajivcem. SSran 6 PTUJSKI TEDNIK mu. OVE ЗП, .TUNTJA 196Í SPORT Drava je obtičala na zadnji oviri zvezne lige Trnova pot. ki jo je morala Drava prehoditi v republiški lipi, ji ni bila poplačana v kva- lifikacijah. Res je. da je bila konkurenca zelo o-sira, vendar bi lahko z nekoliko več sreče in z večjo podporo jrledalccv uspele priti v zvezno ligo. To- krat so imele največjo prilož- nost, kajti domače igrišče in domače občinstvo r takih pri- merih zrlo mnogo pomenita. Za neuspeh domačega moštva bi lahko deloma krivili žreb. ki tokrat Dravi ni bil naklonjen, saj so v prvi tekmi imele naj- težjega nasprotnika, kar jih je delno spravila iz ravnotežja. Naravnost začudila nas je nji- hova igra proti Partizanu iz Zenice, T kateri Drava ni po- kazala ničesar. IZIDI KVALIFIKACIJ: Partizan (Koprivnica! : Par- tÍ7an (Zenica) 10:3 (5:2). Otvoritvena tekma je bila zelo nezanimiva in dolgočasna ter Ш ustrezala tako visokemu tekmovanju kot so kvalifikaci- je za zvezno ligo. Koprivnica je bila boljša in je zasluženo zmagala. Drava : Tekstilac 6:12 (1:5). Pravo nasprotje je bila ta tekma, ki je bjla za obe mo- štvi zelo pomembna, saj so stro- kovnjaki napovedovali, da bo ravno ta dvoboj odločal o sreč- nežu, ki se bo uvrstil т zvezno ligo. Domačinke so bile zelo ner- vozne in so igrale podrejeno vlogo T tefkmi z bojevitejšimi in tehnično boljšimi gostjami, ki niso vso igro niti malo po- pustile tempa. A'se igralke pri Dravi so igrale povprečno. Za Dravo so dosegle gole: Silak, Potočnik po dva ter Jclenik in F'ric po en gol. Za gostje pa je največ golov dosegla Ninkovi- čeva — pet- Drava : Zenica 3:5 (1:2). Domače moštvo je igralo ze- lo ^labo. Gostje so se hrabro borile, pridno pa so jim ponta- gale Ptujčanke z začetniškimi napakami, ki so bile nepotreb- ne. Za Dravo so bile uspešne: Jelinek, Potočnik in Gojkovič, za Zenico pa Dujmanovičeva — 3, Cirkovičeva in Pelje pa po cn gol. Tekstilac : Partizan (Kopriv- nica) 7:5 (4:4). Praktično je bila to odločil- na tekma za zvezno ligo in je bila tudi najzanimivejša tekma turnirja. Tekstilac je zasluženo zmagal šele v fini.šu. Za Teksti- lac so dosegli: Ninkovičeva, Ra- divojcvičcva in Horvatova po dva gola, Stefančičcva enega. Za Koprivnico pa Bolčeva dva, To- maškova, CižmeŠija in Zahrova po enega. Z neznatnimi napa- kami je sodil Kopač iz Mari- bora, Drava : Koprivnica 5:10 (0:7). Domačinke so igrale popol- noma brez volje, le Toplakova je rešila Dravo še večjega po- raza. Po en gol za Dravo so dosegle Fric, Korenjak in Bo- lolin; za Koprivnico pa je bili najuspešnejša Bclčeva s štiri- mi goli, sledita Tomaš-'k in Beotič z dvema ter Zahar in CižmeŠija po caega. Lestvica: Tekstilac 3 3 0 30:16 Koprivnica 3 2 1 25:13 Zenica 3 1 2 13:24 Drava 3 0 3 12:27 Najboljša strelka turnirja je bila Ninkovičeva (Pančevo) z devetimi goli. Kvalifikacije so za nam; Za Dravo lahko trdimo, da ni po- kazala vsega, kar bi lahko. No- vi član zvezne lige je postal Tekstilac iz Pančeva, ki je bil res najboljši. Tekmovanje je ovirala silna vročina, zaradi če- sar tekme niso bile tako dina- mične kot bi bile sicer. Sodni- ka Juhan iz Zagreba in Kopač iz Maribora sta odlično opra- vila nalr>ge. Organizaci'a je bila brezhibna. 1-F Branik v ženski republiški !igi Prejšnji teden so v Ptuju tre- nirale, skupaj z rokonietašica- mi Drave igralke mariborske- ga Branika, ki so bile v Ptuju na pripravah za kvalifikacije za republiško ligo. Občinstvo je bilo na treningih precej šte- vilno in pogosto številnejše kot na tekmah. Dekleta Branika so v zad- njem času zelo napredovala In jasno je, da bo imela Drava z njimi še težak posel, ko se bodo pomerile za točke. Na kvalifikacijah, ki so bile v Mariboru, so sodelovala tri Jftoéjtva: mariiwrski Braaik, Partizan iz Pirana m Partizan iz Murske Sobote. Izidi kvalifikacij: Branik : Partizan (Piran) 9:7 (5:5). Branik : Partizan (M. Sobota) 15:3 (7:2). Partizan (Piran) : Partizan (M.^ SobotaX 13:6 (7:2). Naj uspešne iše strelke: Lam- preht (Branik) 10, Rodin (Pi- ran) 8, Gregorčič (Piran) 6 go- lov itd. V republiško ligo sta se uvr- stila: Branik in Partizan (Pi- ran). Športni teden v Gorišnici OD 2. 7. DO 9. 7. 1961 V počastitev 20 obletnice vsta- je in v počastitev Dneva borca prireja TVD Partizan Gonsnica športni teden s sledečim progra- mom: Dne 2. 7. ob 8. uri rokometni turnir za člane, mladinke in pio- nirje. — 2. 7. ob 17. uri šahovska simultanka — gostuje tov. Nje- govan. Dne 3. 7. ob 19. urj akademija v počastitev dneva borcev. Dne 4. 7. ob 8. uri tek po ku- rirskih poteh 14. relejne stanice. Progc; pionirke 3 km, pionirji 4 km, mladinke in članjce 6 km, mladinci 8 km. člani 10 km. Ekipa šteje 5 člano\-, ki morajo prispeti istočasno na cilj. Naj- boljše ekipe prejmejo diplome in praktična darila. Start vseh ekip pred partizansko tiskarno v Mu- retincLh. Cilj pri Toplako%'i hisi v Gorišnici, kjer je bila usodna bitka dne 4. 2. 1944. Dne б. 7. ob 17. uri turnir v odbojki. Dne 6. 7. ob 15. uri atletsko tekmovanje za člane, članice, mladince, mladinke, pionirke in pionirje. Tekmovalo se bo v sle- dečih disciplinah: tek na 100 m, skok v višino, plezanje po vrvi, suvanje krogle in tek na 1000 m. Dne 7. 7. ob 15. uri tekmovanje v streljanju z zračno puško. Dne 8. 7. ob 17. uri plavanje na 50 m prosto. Dne 9. 7. ob 9. uri nogometna tekma G<»i^ca—Videm; ob 15. uri orodna telovadba; ob 14. no- gomet ženske, suhe—debele; ob 15. uri nogomet moški, suhi—de- beli. Po končanih telcmah bo veselo rajanje z godbo. Pravico do udeležbe na vseh tekmovanjih imajo vse športne organizacije in družbene organi- zacije mariborskega okraja. Pri- jave je potrebno poslati do 30. 6. 1961, na naslov DTV Partizan Go- rišnica pri Ptuju. DTV Partizan Gorišnica NOGOMET DRAVA: SLAVEN (KOPRIVNICA) 7:3 (4:1) V nedeljo je bila na stadionu Drave prijateljska nogometna tekma med dobrim moštvom Slavena iz Koprivnice, ki je za- sedel v spomladanskem prven- stvu hn.-ats-ke lige drugo mesto, takoj za Mladostjo iz Zaboka, ki se bori skupaj s slovenskim predstavnikom iz Maribora za drugo zvezno ligo. Domačini so se zopet predsta- vili v kombinirani postavi, kar je zelo pozitivno vplivalo, saj je domača ekipa prikazala vrhun- ski nogomet. V začetku sta obe ekipi pričeli z ostro igro in je bilo pričakovati, da bo potek igre zelo zanimiv. V nadaljeva- nju domačini prevzamejo ini- ciativo svoje roke ter brez ve- likih težav prehajajo pred vra- ta goi?tov. Napad Drave je bil odličen in .so vsi igrali, kot da bi bili profesionalci in je žoga bila v stalni posesti domačinov. Napad jo igral zelo povezano in učinko\'ito. Predv.sem v prvem delu igre se je izkazal domači napad, ki je dosegel štiri zelo lepe gole. V napadu se je v prvi vrsti odlikoval Spehonja, član Aluminija. Mesaric in Kovač — člana Пгал^е, ki so vsi skupaj dosegli sedem golov. Kljub pre- cejšnji vročini, to na potek igre ni preveč vplivalo, so bili gle- dalci navdušeni in želijo še več podobnih igre na domačem te- renu. V drugem delu je sodnik Klip- šteter izključil igralca gostujoče ekipe. S to visoko zmago se je do- mača kombinirana ekipa zelo izkazala in bi verjetno bil boj še z boljšimi ekipami se lepši. Gole za domačine so dali: Ciril Kovač 3, Spehonia in Mesaric po dva. Sodil je trener Klipšteter iz Maribora. V predtekmi sta se pomerili mladi ekipi Slavena in Dra^-e. Tudi v tej tekmi so napadi bili učmkoAnti in 5p -»e končala z '•e- zultatom 6:6 (3:3). pa , SPOROČILO Zavod za komunalno dejavnost Ptuj sporoča, da bo notranje kopališče zaprto od 5. julija in predvidoma do 15. avgusta 1.1. zaradi popravila peči in čiščenja bojler- jev<. OPOZORILO Prebivalstvo v Pesniški dolini, ki jo zadnje čase zo- pet poplavlja Pesnica in morebitnih ostalih poplavlje- nih območjih v občini opozarjamo, naj iz zdravstveno zaščitnih razlogov pijejo samo prekuhano vodo vse do- tlej, da bo voda v studencih klorirana. Ob tem deževju, poplavljanju potokov in vdiranju talne vode v studence nastaja možnost okužbe pitne vo- de, ki lahko povzroča nevarne nalezljive črevesne bo- lezni. S pitjem samo prekuhane vode se lahko tem ne- varnostim izognemo. Organi higienske službe pri Zdravstvenem doma bo- do opravili kloriranje vode v vseh stirdencih. Higiens'ka postaja ZD P+nj REPUBLIŠKI ODBOR ŽELEZNIČARJEV ZA PROSLAVO 20. OBLETNICE UPORA LJUBLJANA (MOSE PI JADE 59) zbira zgodovinsko grad.vo odelti OF na ie.ermici, ki bo po- zneje objav.jeno v posebni pufchlcaciji. V ta nem«n POZIVA vse aktivne želeOTičarje. ki so kaJocrkoli oomagai OF na že- lemicd ali v kraju svojega bivališče, da ietvj'jujo anketne л- ste, ki jih lahko dobijo v svoji de'ovn enoti, tiste Pe. ki so bili po letu 1945 upokojeni аК zafDosleni druigje. da spo- roči.To do 1. juieja 1961 £v«có naslov šefu najb^zje železniške postarj«. Prav taako orcs-i cd bor vse tiste terensike aktiv.ste OF, ki so imeùi med vojno ivero z aktivisti OF na železnici, da svc.ie sedanje nas.ove sîxaroèrjo temu odboru. RAZPIS Komisija za sklepanje in orl- povedovanje delovnih razmerij pri J2 — podjetju za poprav- ljanje voz Ptuj. 3 debvna mesta navadnih de- lavcev. Pogoji: starost od 21—30 let. zdravstvena sposobnost L, sta- novanje v Ptuju ali pa vsaj v bližnji okolici Ptuja (največ "'o 5 km). Nastop službe takoj! Ose'-'i dohodek po tarifnem pravilni- ku! Možnost priučitve in spo- polnitev v kovinski stroki. Kol- kovane prošnje z življenjeni- som je vložiti v administraciji pod jet ra do najkasneje 5. ju- lija t. 1. OBVESTILO Opozarjam vsakogar pred nakupom kakršnihkoli pred- metov ali živine od Vajsbaher Alojzije v Drstelji 42. ker na- vedena ni lastnica, niti ni po- oblaščena česarkoli prodajati. Krajevni urad Desternik in ob- čino Ptur opozarjam pred iz- dajo živinskega potnega lista. Šteger, Alojz, Zabjak 59 VABILO Gasilsko društvo Tržeč — Ju- rovci priredi dne 2. 7., 1961 v Iržcu gasilsko prireditev s pro- gramom, prosto zabavo s srečo- lovom in nagradnim strelja- njem z zračno puško. Za raz- vedrilo bodo skrbeli AESELI POLAXC1. V slučaju slabega vremena bo prireditev nasled- njo nedeljo. Vabljeni! PTUJ RODILE SO: Emeršič Bernard- ka, Gerečja vas — Cvetko; Vek Jožefa, Stopno — Marijo; Mesa- ric Rozalija, Podlehnik — Albino; Celan Marija, Njiverce — dvojč- ke; Pongrac Josipa, Lovrečan — Boženo; Lašič Marija. Ptuj — de- klico; Kramberger Neža, Spuhlja 10 — Majdo; Ilovšek Veronika, Ptuj — deklico. POROK ni bilo. SMRTI: Belak Ana, Moravci 151 — roj. 25. 7. 1905 — umrla 20. 6. 1961; Jančič Ferdinand, Selska C. 5 — roj. 29. 5. 1884 — umrl 20. 6. 1961 Fuhrer Simon, Med vrti 4 — roj. 28. 10. 1879 — umrl 24. 6. Ì961; Vičar Ferdi- nand, Rabelčja vas 2 — roj. 28. 11. 1898. — umrl 23. 6. 1961. ORMOŽ ROjSTN .\ nn področju matič- nega urada Ormož v mesecu juniju 1961 Lukman ierezija iz Dobra- ve štev. 31 — Antona; Ivanuš;i Marija iz Pušinec štev. 30 — Petra; Ivanuša Terezija iz Lo- pcršic štev. 27 — Jakoba; Kosi llclena iz Sp. Ključarovec šte- vilka 4 — Stanislava. POROKE: v mesecu juniju ni bilo nobene poroke. SMRTJ: Dornik Marija roj. Munda, roj. 3. 12. 1906 v Irgo- višču — umrla 2. 6. 1961 v Hu- mu pri Ormožu 11: IGERC Ne- ža, roj. 18. 12. 1875 v Lešnici — umrla 7. 6. 1961 v Lešnici štev. 42: Ivanuša Ana, roj. 1. 7. 1883 v Lopršicah — umrla 10. 6. 1961 v Loperšicah 49; Sever, Ana roj. Kosi, roj. 18. 6. 1890 v Lešnici — umrla 11. 6. 1961 v Humu pri Ormožu 64; Trste- njak Franc, roj. 23. 1. 1889 v Piišencih — umrl 11. 6. 1961 v Humu pri Ormožu štev. 107: Vogrin roj. Lah Marija, roj. 18. 1. 1915 v Gornjem Vclovlakii — umrla 25. 6. 1961 v Bolnici za 1 BG Ormož. POVPTNINA: čebula 80. bižol luščeni 80, fižol v stročju 100— 110, grah 50, grah luščeni 120, hren 100, krompir 20. krompir novi 25—30, koleraba 40, cvetaca 80—100, k-umare 120, korenje mlado 100, rdeča pesa 50, česen 140, solata v glavah 30—40. àpi- naca 100, zelje v glavah 30, ohrovt 50—60. SADJE IN SADEŽI: breskve 100. češnje 50. crnice 100, gobe sveze 200. lisičke 120, hruške 100—120, jagode gozdne 300. jagode vrtne 180—200. RR A j DNO VINO (od pet litrov naprej) prodam. Naslov v upravi. HIŠO V MARIBORU (Tezno) pro- dam ali zamenjam za hišo v Ptuju. Naslov v upravi. Prosim najditelja aktovke in vozniškega dovoljenja, naj mi oboje ali vsaj vozniško dovo- ljenje pošlje po pošti ali odda v upravi lista. Kolarič Franc, Forniin-Gorišnica. Sobo oddam osebi, ki bi pa- zila na otroka v dopoldanskih urah. Naslov v upravi. Hišico v Piranu dam v ne- jem. Mariborska 10. Dva zidna štedilnika prodam. Blagovič. Ptuj. Lackova 8. Zahvala Ob nenadni smrti našega ne- pozabnega očeta, strica, dedka in brata MARTINA CESNIKA iz Zg. Pristave 21 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem za iz- raze sožalja, cvetje in sprem- stvo na njegovi zadnji poti 27. 6. 1961 na pokopališču v Vidmu pri Ptuju. Posebno se zahvaljujem so- sedom za vso pomoč v njego- vem življenju in za pomoč ža- lujočim družinam CESNIK, PUR G. PLOHL Zg. Pristava, 27. jun. 1961. Opozorilo Zaradi gradnje kanalizacije obveščamo prebivalce, da bo Zrinjsko-Frankopanska ulica v prihodnjih dneh do nadaljnje- ga zaprta. Ptujski vodovod in kana- lizacija Ptuj TOVARNA ŠIVALNIH STR OJEV MIRNA NA DOLENJSKEM bo priredila PRIKROJEVALNO-ŠIVfUSKI TEČAJ za srednješolsko mladino. Tečaj bi bil v avgustu in sicer 72 ur, predvidoma vsak črugi dan po 6 ur Podrob nosti bi se uredile s prijavijenci. Na tečaju se bodo dekleta naučjla osnovnih stvari šivanja in krojenja. Pn tečaju se upoštevajo želje posameznih, da se lahko naučijo tistih kro jev, katere si same izberejo. Tečaj stane 3000 din Prijave sprejema Zavod za napredek gospodinjstva Ormo- ška cesta 14. vsak dan do 8. VII. 1961 od 16. ure naprej. Pohitite s prijavami, ker je zelo ugodna prilika za pridobitev prepotrebnega strokovnega znanja. TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV^ Mirna na Dolenjskem i Večina poklicev obremenjuje telo enostransko. Zato je po- trebna skladna izravnava. Te- lesne vaje so tu edino, kar opravi svoje. Za te ni časa? Bo- lezen oflvzame mnogo več ča- sa! Ni dvoma, da je telo, vaje- no gibanja, mnogo bolj odpor- no proti obolenjem kakor ne- vajeno. Najbolj razvneti gledalec pri športnih prireditvah bore malo stori za svoje telo. V tem je velika miselna napaka sedanje iZa šport navdušene«: dobe. Ne- kaj ljudi uganja vrhunski šport, največji del ljudi pa jc od telesnih vaj zelo zelo dal , . Razen tega nas čas s prevozi, dvigali in drugim odvaja od te- lesnih naporov. Amerika je v tcliničucm pogledu daleč i)recl nami. Kam to pelje, sta poka- zala Hans Kraus in Ruth. P. Hirshland. oba profesorja me- dicine na univerzi Golumbia v New Yorku; preiskala sta na- tančno in primerjalno 4458 ameriških in 1887 evropskih otrok iz Italije in Avstrije v staros'i od 6 do 19 let. Pri istih mišičnih vajah je odpovedalo samo 8.3 "/o evropskih otrok, ameriških pa 78.4 "/o. Ugotovi- tev: íGlavni razloček med obe- ma skupinama je v tem, da ev- ropski otroci nimajo prednosti tehnično nad vse razvite druž- Ijenja ameriških otrok nima-o be v nasprotju z načinom živ- bilov. šolskih avtobusov, dvigal evropski otroci toliko avtom - in drugih delo prihranjajočih pomaffal. ^"amorkoli gredo, gre- do peš. Svoj prosti čas uporab- ljajo predvsem v prid svoji lastni telesni moči. Najbolj naravna oblika ak- tivnega gibanja je šport. Za zdravega priporočajo pred- vsem plavanje, za bolnega gim- nastiko. Plavanje je edini spori, ki ga izvajamo leže. Ta šport ob- sega vse, zaposluje in izziva ta- korekoč celotno mišičevje. Ta Šport je zdrav; sklepi so prosti težnosti, hrbtenica je v plos'á drsalni legi zleknjcna. s tein pa prsni koš razprostrt in -a/- širjen. Tik nad vodno gladino je zrak čist in jasen, človk diha ubrano z gibi pri pl va- nju: tako se krepi dihanje - predvsem je izdihavanje dolgo in globoko — s široko odprtimi usti v vodi. Vrhu tega draži hladna voda plavalčcvo telo — v vsem kakovostna vaja. Pla- vanje nadalje ni — nasproti običajnemu gledanju — tuje človeški naravi. Američani so s poskusi dognali, da >čofo^ i- jos: že tri tedne stari dojenčki cisto naravno z dvicrnjeno gla- vo za dihanje. Plašljivo , ^od- raslih« pred vodo je neuteme- ljena. Zvcčina gre za boječnost zaradi napačne vzgoje, torej je to bolj psihološka stvar. V e- snici je skoraj vsa umetnost pri učenju plavanje v tem, da si prepričan, da znaš plavati . Razen čisto akutnih bolezni «^korai ni bolezni, pri kateri ne bi bila primerna in naravi ustrezna gimnastika v prid b( I- niku. Ce oslabljenemu organi- zmu vedno samo prizanašamo« ga s tem bolj slabimo, kakot* pa krepimo. Gimnastiko glare, prsi. trupa, rok in nog lahk" meniavamo po trajanju in ja- kosti, ustrezno vrsti obolenja — celo v postelji. Prir. po dr. K rchu Opekarna Žabjak pri Ptuju OPOZARJA kupce, ki ponujajo prodajn emu razna darila z namenom, preskočitve vrstnega reda, da bomo istim prodajo odklonili. Delavski svet opekarne ^ OBJ AVA Na podlagi Pravilnika o registraciji motnrnih in pri- klopnih vozil, ki ga je izdal Zvezni državni sekretariat za notranje zadeve (Ur. list F LR J stev, 22/61 z dne 7/VI-1961) ter pooblastila za tehnične preglede vozil, ki ga je izdal Državni sekretariat za notranje zadeve LRS lastnike motornih vozil, da bodo Strojne delavnice OZZ v Ptuju, Rajšpova ul. štev. 12 pričele s tehničnimi pregledi motornih vozi! v soboto, dne 1. julija 1961. Tehnični pre- gledi se bodo vršili vsak dan od 6. do 18. ure, razen ob ne- deljah in državnih praznikih. Lastnike motornih voz jI istočasno obveščamo da se tehnični pregled plača v gotovini na Цси mesta in sicer: za motorna kolesa 600 din. osebne avtomobile 1000 din. trak- torje 1500, tovorne avtomobile ne glede na nosilnost 1500, enoosne prikolice 600 in dvoosne prikolice 1500 din. Uprava