Maribor, nerv del ek 21 :imuar?a ^935 Stev V/ Lfc J —— im mi*'in i i i i iiT~f J61 ČU na n* MiUftlBORSKI Cena 1 Džn VECERNK Or« da nekoč prevzame bodoče oblikovanje, dejanje in nehanje vsega našega %nega življenja. Z enakim nedeljenim Navdušenjem je nacionalna javnost popravila sklepe, ki jih je akademska mlačna v obliki resolucije spreie'a na Oplen cu in ki so bili slovesno proglašeni na ve!ikem mitingu pred spomenikom kne-za Mihajla v Beogradu. V teh sklepih je %oslovanska nacionalna akademska tula odločno poudarila svojo solidarnost tako v vprašanjih dijaškega, kakor tudi * vprašanjih narodnega in državnega živ 'ienja sploh; dalje, da bo z vsemi silami delala na to, da se v popolnosti izvrši Poslednja volja kralja Zedinitelja; da bo sProvedla edinstveno organizacijo jugo-slovenskega dijaštva v celi državi; da bo v to svrho najkasneje v teku 6 mesecev sklican v eno izmed vseučiliških središč kongres vse jugoslovanske akademske mladine. Te dni smo imeli priliko čitati novo sporočilo, da so priprave za sprovedbo močne edinstvene organizacije jugoslo-Va»>ske akademske mladine v vseh treh javnih središčih — Ljubljani, Zagrebu in pogradu — razveseljivo napredovale a^o daleč, da se bo v doglednem času ^ogel vršiti kongres, ki naj tvori temelj-'i kamen za preorientacijo v vrstah naše ^ademske mladine v duhu in smeri onih 'dej, ki jjh je s svojim šestojanuarskim a^tom 1. 1929. postavil blagopokojni Vinški kralj kot vodilne in katerim je s Svojo onoroko udaril pečat večnosti. Naša široka nacionalna javnost ima po-y°: da ne pozna nobenih idealov več, d*-1 se vdaja samo zabavam, ali enostran-simo športu — in bogve kaj še vse! r* Mi. ki de damo stvari nekoliko globlje .. .. . Težave mm a evropske pakte Društvo narodov še n! z&kSjučilo svo:e«sa zasedanja - Pog3»anFa med diplomati v Ženevi - Forsiranfe vzhodnega pskla pred drugimi ŽENEVA, 21. januarja. Zasedanje sveta Društva narodov se v soboto ni zaključilo, kakor se je pričakovalo, ker je še vedno na vrsti več vprašanj, ki se morajo rešiti, razen tega pa tudi še niso zaključena posvetovanja, ki se vrše med posameznimi diplomati, v prvi vrsti v zvezi z nameravanimi mednarodnimi pakti. Laval se je nameraval vrniti že v soboto v Pariz, je pa še ostal v Ženevi, da nadaljuje pogajanja s poljskim zunanjim ministrom o zadevah vzhodnega pakta. Prav tako tudi še ni rešeno vprašanje zagotovitve avstrijske neodvisnosti na podlagi rimskih sporazumov. Dosedanji rezultati so v tej zadevi zelo mršavi. Mala antanta in balkan- ska zveza, za katerima stoji tudi Rusija, forsirajo sklenitev vzhodnega pakta pred podonavskimi sporazumi, pa tudi pogoji za podonavske sporazume so precej različni od tistega, kar sta v Rimu sklenila Laval in Mussolini. Tekem včerajšnjega dne je bilo več sestankov a rezultati še niso znani. Vendar se pričakuje, da so pogajanja včeraj toliko napredovala, da bodo danes konture posameznih situacij že mnogo bolj jasne. Po stališču omenjeni?! zaveznic Francije forsira sedaj Laval predvsem vzhodni pakt, toda Poljska se še vedno drži rezervirano in stavi pogoje, ki pomenijo dejansko toliko, kakor odklonitev sodelovanja. Mimo tega zanima Društvo narodov Avstrija spet vznemirfa Ženevo ALARMANTNE VESTI O NOVIH AKCIJAH NARODNIH SOCIALISTOV, KI NAJ BI PRESTRAŠILE ŽENEVO. in psihološko, smo razumeli marsikaj, ar bi v normalnih prilikah gotovo ne ’il° mogoče razumeti. Razumeli smo, da St v povojnem kaosu, v katerem se niti tnkozvana zrela Inteligenca dosti-r?-t ni mogla in ni znala znaiti, ni mogla ŽENEVA, 21. januarja. r^u so izzvale veliko iznenadenje uri Ine vesti z Dunaja, da se v zadnjih dneh, zlasti po plebiscitu v Posaarju, opaža povečanje aktivnosti narodnih socialistov v Avstriji. Ta aktivnost je zlasti velika na Gornjem Avstrijskem, kjer so hit-lerjevci preplavili vasi in mesta z letaki, na katerih pozivajo prebivalstvo, naj se osvehodi tniih plačancev, kakor so se jih osvobodili Posaarčani. Na letakih se trdi, da bi se plebiscit za priključitev Avstrije k Nemčiji končal z enakim rezultatom kakor v Pasaarju. Nadalje se napada sedanji avstrijski režim kot režim plačancev, vodilni po litikl se pa imenujejo lutke v rokah Rima, Pariza in Londona. Istočasno pa poročajo z Dunaja tudi, da so odkrili nove reorganizirane postojanke narodnih socialistov ter mnogo orožja in municije. Tu pa so se v zvezi s temi dunajskimi alarmi pojavila zatrjevanja, da so uradna poročila avstrijske vlade le manever, ki naj bi pospešil zagotovitev avstrijske neodvisnosti, ki naj bi zopet služila v prvi vrsti sedanjemu režimu, katerega naj bi v primeru potrebe varovali tuji bajoneti. k ^ Pravo smer orientirati naša mladina, .'šumeli smo, d-' jo mladina. ki je bila 1,1 ^o vsikdar — ker po naravi *aml mo-r?- tako biti! — do reke mere revoltici-5>na, nredno se v nje! prične oni ve-^ > in o£;??,uV>5i nrores evolucije. blodi'a jtci svoji dobi, padajoči baš v povojne prilike, med mnogimi nauki, ki .0 *e Pojavljali kot edino zvellCavn :;a 'r®£o človeštva Pazumeli smo tud! to da se je del mladino v tem notranjem ooa'a1 tudi ob leno zvene.ih pacali ortodoksnega marksizma, plemen-in verskega senaratizma ’td Mia« 'na je blodna in iskala izhoda, iskala s&mo sebn. Mnogokrat ie poZ'lo?!fi v gotovini ali v državni papirjih, ali v nepremičninah, ki nosijo vsaj Narodno g REPERTOAR. Ponedeljek, 21. januarja: Zaprto. Torek, 22. januarja ob 20. uri: »Izgubljeni valček«. Red D. Sreda, 23. januarja: Zaprto. Poslednja uprizoritev opere »Urh, grof Celjski« bo v torek, 22. t. m. za red D. To najboljše Parmovo delo je ob sodelovanju dveh gostov, odličnih opernih pevcev Vide Zamejic-Kovičeve in Frana Neraliča doseglo popoln uspeh ter splošno ugaja. Glasba tega dela je izredno bar vita, razgibano dejanje pa pride v Skr-binškovi režiji do popolne veljave. Velja jo znižane cene. Prva letošnja dijaška predstava bo v petek 25. t. m. ob 15. uri. Uprizore Wil-deovo duhovito komedijo »Idealen soprog«, eno najboljših letošnjih dramskih predstav. Režija je Skrbinškov^, nastopijo v glavnih ulogah Severjeva, Starčeva, Barbičeva, Grom, Skrbinšek in Fu-rijan. Cene: ložni sedež 7 Din, parterni sedež 6 Din, balkonski 5 Din, galerijski 4 Din, stojišča po 3 in 2 Din. Vstopnice se naj naroče po možnosti skupaj do četrtka 24. t. m. zvečer. Praški kvartet v Mariboru. Dne 4. februarja letos gostuje v našem gledališču Praški kvartet, ‘ki se je razvil iz nekdanjega Zikovega kvarteta. toliko obresti kakor gotovina, naložena v državni Hipotekami banki. Bolgarija hoče imeti organizirano delavstvo. V veliko korist so delavski mu stanu, pa tudi državi in narodu dobro organizirane delavske mase. Tega se zlasti dobro zaveda naša soseda Bolgarija, kjer bo mora! biti v bodoče vsak bolgarski delavec član delavske organizacije, ki so združene v državnih delavskih sindikatih. Zaradi tega so likvidirane vse stare delavske organizacije in pripade njih pre moženje novim državnim delavskim sindikatom. Članarina za nove organizacije pa se bo pobirala že pri izplačevanju mezd. Nekaj sličnega bi menda pozdravi lo tudi jugoslovansko delavstvo. Pevcetu društva »Jadrana« sporočamo, da bo v petek 25. t. m. ob 20. uri pevska vaja. Udeležba za člane pevce obvezna. Vabimo pa tudi druge rojake in domačine, ki bi hoteli pri pevskem dru štvu sodelovati. Pevski zbor bo pričel redne vaje pod novim vodstvom, zaradi tega je potrebno, da se vsi pevci, ki žele v bodoče sodelovati, vaje zanesljivo udeleže, ker jim bodo dana tudi vsa potrebna pojasnila. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 201/« predava ga. T. Anthoine iz Pariza o francoski revieri. Skioptične slike. Radio Ljubljana. Spored za torek 22. t. m. Ob 11: šolska ura; 12: vojaška god ba na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas. po Gorenjskem in Kranjskem na ploščah; 18: otroški kotiček; 18.20: predavanje o medu; 18.40: nemščina; 19.10: nekaj kupletov za boljšo voljo na ploščah; 19.20 čas, jedilni list, program za sredo; 19.30: nacionalna ura; 20: ruska glasba, radio-orkester; 21.30: čas, poročila, 21.50: slovenske narodne pesmi s spremljevanjetn radio-orkestra; 22.30: angleške plošče. Ponesrečenec in ponesrečenka. V Tat-tenbachovi trlici ie sinoči nekdo sunil 63-Ietnega upokojenega železničarja Jakoba Zadirača s tako silo s trotoarja, da je padel in si zlomil levo nogo. Na Betnavi pa je padla včeraj na poledenelih tleh 25-letna Lavra Vinterjeva iti se nevarno poškodovala na bokih. Oba s« zdravi^ v bolnišnici. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4 stopinje C pod pičlo, minimalna temperatura je znašala 6.6 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 11.3 stopinjah 748.7, reduciran na ničlo pa 747.3; relativna vlaga 86; vreme je oblačno in tiho; vremenska napovej napoveduje poslabšanje vremena in padec temperature. Stroga vzgoja. O n : »Poslušajte, gospodična, kako slavček lepo poje!« Ona: * Ah ... Pojdiva raj?*: odtod; n-amica jc dejala, da sem za take stvari še premlada.« Mariborski h sni Dosestniki zhorireio K nedeljskemu občnemu zboru društva hišnih posestnikov. -Resolucije proti veseličnemu prostoru mariborskega tedna in rokoborbam na unionski verandi. Danes so se zbrali mariborski in oko-'iški hišni posestniki k svojemu rednemu letnemu, občnemu zboru, ki se je pričel ob devetih dopoldne pri Orlu. Današnji občni zbor je izvolil novo vodstvo Društva hišn'h posestnikov za Maribor in okolico, do'očil proračun za leto 1935. ter zavzel z zvezi, z referatom zaslužnega društvenega predsednika O. Megliča stališče do vseh vprašanj, ki se stikajo 2 interesi hišn’h posestnikov. Predsedoval je občn. zboru predsednik Otmar Meglič, ki je v svojih uvodnih ovajanjih omenjal mučeniško smrt bia-sopokoinega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, čigar spomin so navzoči zborovalci počastili z vzklikom :>Slava mu«. Tudi se je društveni predsednik spomnil v svojih nadaMniih izva-Jatliih mladega kralja Petra II., v čigar ^astitev so vzkliknili navzoči trikratni ceie, dimnikarske tarife, izpopolnitve mariborskega občinskega sveta z zastopnikom hišnih posestnikov iz vrst društvenega odbora ter Pomožne akcije, pri kateri hočejo' tudi letos' hišni posestniki marljivo sodelovati. Tudi je ob zaključku svojih izvajanj omenil zbiralno akcijo za postavitev spomenika ‘blagopokojne-mu kralju Aleksandru !. Ob priliki pobiranja Članarine naj vsak član za ta namen daruje 1 dinar, ki ga bo inkasant j posebej potrdil na članski izkaznici. ‘ *3H3SE*Ub-. ... .JUlllMi III llllllllllllll 11*« Pri slučajnostih so se sprejele nekatere resolucije, ki se odpošljejo mestnemu predsedniku. V prvi se hišni posestniki izjavljajo proti adaptaciji gradu. V drugi se predlaga, da naj bi se določil za veselični zbor Mariborskega tedna kakšen drugi prostorna periferiji. Tretja resolucija se nanaša na vsakoletne rokoborbe, 'ki se v poletnih mesecih vršijo na unionski-verandi. Vik in krik povzročata motenje in kaljenje nočnega miru ter se v omenjeni resoluciji zahteva, da naj se te rokoborbe vršijo v zaprtem prostoru. Današnji občni zbor je pokazal živahen surse! za skupnost in potrebno vzajemnost ki druži mariborske hišne posestnike v obrambi skupnih interesov. »Ži Delo naših emu*ran!ov OBČNI ZBOR DRUŠTVA »NANOS«. Redki so občni zbori, ki bi bili tako j ds bi se društveno premoženje poveča-stvarni in tovariški, kakor je bil včerajš- i lo, in kljub krizi m hudim časom mu je nji občni zbor »Nanosa« v Narodnem do- to tudi uspelo, za kar mu je občni zbor mu. Iz poročil posameznih društvenih izrekel zahvalo. Finančno stanje »Nano- merrio obdarovana tudi za preteki: božič. Vsakoletna obdaritev se vrši pod okriljem domačega društva Rdečega križa s pomočjo in sodelovanjem občine, Krajevnega šol. odbora in vodstvom o-beh- šol. Torej pred vsem skrbimo sami v svojem delokrogu in brez nadlegovanja tuje, zlasti mariborske javnosti. Mislimo, da je to načelo — kjerkoli ga je količkaj mogoče izvesti in pri razumevanju krajevnih činiteljev ter složn:m skupnem socialnem delu je izvedljivo marsikje — edino pravilno. Za božič je bilo obdarovanih 106 dečkov in 104 deklice, to je dobra polovica vseh šol. otrok 79 otrok je prejelo blago za obleko. 91 blago za perilo in 40 jih je dobilo čevlje. Blaga za obleko je bilo razdeljenega 233 m, za perilo pa 232.75 m. V denarju so prispevali za obdaritev, kakor je že gori omenjeno: občinski R. K., občina in Krajevni §ol. odbor. V blagu pa tovarnar Stanko Bren in banska uprava. S to obdaritvijo je bilo omiljenega lep košček •socijalne bede, katero zlasti občutijo delavski sloji v današnji dobi. ’lvijo«. O živahnem- društvenem delo- funkcionarjev je izžarevala sama delav- sa Vanju v pretekli poslovni dobi je o-bšir-!l,° Poročal društveni tajnik dr. Vilko Ma~ rin- Odborovih sej je bilo 12. Intervencij v korist društvenih Članov je odbor iz-^Šil nešteto na raznih mestih. Društvo 0 tudi letos sodelovalo pri Pomožni ak-j-Jii ter se je tozadevno poslal poziv vsem jušnim posestnikom. Vsi, ki ne prejema-letne najemnine 10.000 Din, so določnih prispevkov oproščeni-. Tudi so se gorili sklepi, da se stavi zahteva po znižanju občinskih davščin od 23% na 16%. Zahtevalo se bo tudi znižanje občinskih ^rciudnih obresti, ki znašajo sedaj 8°/», Medtem ko pobira država samo 6%. Društvo šteje 832- članov. Sledilo je blagajniško poročilo g. M. Merčuna. Društveno premoženje-znaša 100.000.04 Din, f°rej za 146 Din več kakor lansko leto. Po revizijskem poročilu, ki ga je podal 2. Kus, je bil v pretresu letni proračun *a 1935 ter se je sprejel novi proračun 28.000 Din dohodkov in ravnotoliko izdatkov. Članarina bo ista kakor doslej. Naslednja točka dnevnega reda so bi-e volitve-društvenega odbora in so se golili;, o. Meglič, predsednik, Hinko podpredsednik, dr. V. Marin, tajnik, .flaks Merčun, blagajnik. V odboru so: r Barta, Alojzij Filipič, Ivan Kovačič, • Lah, Albin Novak in A. Paš. Nadzorno tvorijo: Ante Kus, Ivan Kvas in Rudolf Vodeb. Po izvoljenem novem vodstvu je pre-^2el besedo predsednik O. Meglič, ki je daljših in strokovno tehtnih izvajanjih Jrnil vprašanje vseh interesov hišnih Ustnikov v aktualen referat, v katerem ® ie pečal z vprašanjem znižanja 23% Jenskih davščin za 6%, t. j. na 17%, j^tem visoke obrestne mere pri Mestni Janilnici, davščine iia nezazidane parkom hišnih posestnikov iz vrst dru- Fe'do Karis: •»Domini iz narodnega in sokolskega življenja Vzpodbujen po »Sokolskem glasniku St 14., 25. jun 1930 ter po »Istri« št. 10 od 4, marca 1932 in št 22 od «. Jun. 1934, objavljam nekatere moje doživljaje. V Nabrežini — Buzetu. sem vstopil leta 1873. v poštno Prakso in napravil svoj prvi poštni izpit 1874. Sledilo je temu še pet strokov- izpitov. Posebnega ni Km tukaj sko- ai nič doživel. Novemb. tisteea leta sem T&jel od poštne direkcije v Trstu nalog, ’a se takoj podam v Pinguente (Buzet), Jj prevzamem posle kot upravitelj d poštarja Nessicha (Nežiča), ki je bil e zelo bolan in star, ter ostanem tam do b°Srajenja državne železnice Divača— Hulj. inrf ^uze*u je ^ila inženjerska sekcija s 00 delavci na progi — torej zelo važno nw°' Samo mes'to je bilo italiiansko, “Kohca pa slovensko-hrvatska. Težko mi £ bilo izhajati s temi ljudmi v mestu, osebno še. ker so me neprijazno in so-razno sprejeli ter me imenovali »Cran-°* ali pa »Schiavo«. Poštni sluga mi je nost in požrtvovalnost vov. Obči zbor je otvoril nad vse agilni predsednik Marino Kralj ob pol 10. uri pri do zadnjega kotička napolnjeni dvorani. Toplo je pozdravil vse navzoče, posebej pa zastopnike raznih mariborskih društev ter se uvodoma spomnil trajič-ne smrti kralja Aleksandra I. in nastopa kralja Petra II. V svojem stvarnem poročilu je orisal društveno delovanje v pretekli poslovni dobi. Kakor vedno, tako je društvo tudi lani skrbelo za kulturni napredek, za družabnost in za širjenje narodne zavesti. Sledilo je poročilo tajnika' gosp. Prunka, iz katerega posnemamo, da se je dru štvo mimo svojega kulturnega delovanja ,.,n« v preteklem letu je bilo sledeče:, do-brez slavospe- i hodkov 12.685.25 Din, izdatkov 10.524.50 ! Din. Pri ženskem odseku so znašal; dohodki 6.033.50 Din, izdatki pa 5.222.80 Din. Zelo zanimivo je bilo tudi poročilo socialnega odseka, ki je posvečal največ pažnje socialnim vprašanjem članstva. Iz poročila je razvidno, da je društvo v preteklem letu obdarovalo večje število brez poselnih emigrantov in jim na božični večer priredilo božičnico, skrbelo je nadalje za to. da se je zaposlilo razne brezposelne člane pri raznih obrtnikih, tekstilnih. tovarnah, železnici in stavbenih delih. Društvo ima tudi kuhinjo in ogre-valnico, v kateri dobiva vsak dan kosilo in večerjo nad 30 emigrantov. Ker je pri- največ bavilo z emigrantskimi vprašanji, i čakovati vedno večjega navala emigran-Razvilo pa bo društvo tudi v bodoče ; tov, se bo društvo potrudilo,da bo tudi svojo delavnost v narodno obrambni j letos nudilo svojemu brezposelnemu član smeri, ki jo smatra za svojo narodno dolžnost, da se na ta nač'n vsaj delno od-dalži svojim nalogam in pokaže, da je pripravljeno pomagati s svojimi močmi pri prerojenju njše severne meje. Odbor je razširil društveno delovanje tudi na predavanja. Društvo si je najbolj prizadevalo držati primorsko emigrantsko mla dino organizirano v društvu; jo navduševati za emigrantski pokret ter jo vzgajati v narodnem duhu. V preteklem letu je imelo društvo 29. rednih članskh sestankov s predavanji in sestanki, kjer so se obravnavali najvažnejši sodobni problemi, posebno oni, ki so bili važni za usodo našega naroda onkraj meja. Društvenih izletov v preteklem poslovnem letu je bilo 15, in sicer celodnevnih. Več izletov pa je bilo organiziranih na našo severno mejo, kjer je društvo propagiralo narodno zavest v obmejnih krajih. Blagajniško stvu te ugodnosti. Sledilo je poročilo revizorjev iii nato so bile volitve. Pri volitvah je bil soglasno in ponovno izvoljen za predsednika Marino Kralj ter z malimi spremembami dosedanji odbor, Pri raznoterostih so številni člani obravnavali pereča društvena vprašanja, posebno pa so bila zanimiva izvajanja predsednika centrale, odvetnika dr. Čoka iz Beograda, nakar je bil ob 13, uri zaključen občni zbor. Studenci Obcaritev revne šolske dece za božičnico. Ker ni bilo še nobenega poročila v javnosti o obdaritvi revne delavske šolske dece v Studencih, bi morda kdo sklepal, da smo Studencam opustili to vrsto karitativnega dela, ki je danes bolj potrebno kakor kdajkoli. A temu ni tako. poročilo je podal vestni 1 Kakor že nekaj let sem, tako je bila rev-blagajnik g. Kete, ki je vse leto skrbel, i na šol. deca razmeroma že dokaj pri- bil stari Italijan De Rin; bil mi je zelo vdan in mi je prir.ašal od mojih someščanov vesti proti meni. Neustrašeno sem jim kljuboval, ustrezajoč jim v vsaki želji. Poštar Nežič, ki sem ga zamenjal, ni po mnogoletnem službovanju kot poštar nedržavnega urada dobival nika-ke pokojnine niti odpravnine. Brez sredstev je bil, pri tem pa zelo bolan. Na Dunaju je izhajal list »Oesterreichische Un-garische Post«, glasilo vseh nedržavnih poštarjev, ekspeditorjev in eksnedientov. V ta list sem poslal obupen oglas na vse imenovane funkcionarje s prošnjo za Nežiča, da ga v njegovih zadnjih urah življenja ne zapuste in da mu pomagajo. Uspeli tega oglasa je bil zelo povoljen. Od vseh strani Avstrije so prihajal5 zneski od 2—10 gld., in teh se je nabralo toliko, da sem mu mogel mnogo mesecev, to je do njegove smrti, izročiti vsak teden vsoto, ki je zadostovala za preživljanje njega in njegove hčerke, ki mu je stregla. To moje dejanje je na nekatere meščane dobro vplivalo, medtem ko sem pri drugih še vedno ostal »Oranžo« ali »Schiavo«. Leto pred menoj je bil v Buzetu za sodnika Matevž Ternovec, poznejši višji sodni svetnik v Trstu. Bil je eden najboljših narodnih borcev na Primorskem. Pismonoša mi je povedal, da govore ljudje, da je bil Ternovec eden najboljših sodnikov v Buzetu, čeprav je bil »Schi-avo«, a istotako. da je sedanji poštni upravitelj »un bullo Schiavo«. Poštni urad je bil v pritličju hiše Pu-nis (Poniž). Ne daleč od tam je bil Casino (čitalnica). Nekdo me je vabil, da se vpišem v Čitalnico. Privolil rem pod pogojem, da se naroče na »Našo Slogo«. Vrišč je nastal nad mojo drznostjo; odklonili so. Iz razloga, ki ga bom pozneje navedel, sem bil primoran vpisati se v Casino. V uradu sem poskusi* posluževati se samo svojega jezika, in ker ni Šlo, sem se moral vdat! in govoriti italijanski. Neko jutro me čaka pismonoša pred pošto in mi pokaže na kljuko vrat in na nabiralnik. Bila sta natiazana z odpadki. Nisem dal ključa pismonoši, pač pa sem ga takoj poslal k županu Ermanisu, da mu javi dogodek in naroči, naj pošlje nekoga, da kljuko m nabiralnik očisti, ker se sicer urad ne bo odprl. Župan je takoj poslal neko ženico in občinskega slugo, ki sta nabiralnik in vrata očistila V nabiralniku je bilo ne.r zelo bahavo pravil in rekel, da bo »Cranzo« še kaj drugega do- Ptuj Sfal?sf?ka ptujske b^niŠTice in hiralnice za ieio 1934 V letu 1934. se je zdravilo v ptujski bolnišnici 1837 bolnikov, t. j. največje števiio ob obstoja zavoda, ki je bil usta-noveljen leta 1874. Zaradi pomanjkanja prostora se je moral tnnosim bolnikom sprejem odkloniti, dasi bi bili bolniške oskrbe potrebni. Povprečno je bilo oskrbovanih na dan 60 bolnikov. Operacij je bilo izvršenih 715 pod spretno roko primarija dr. Kuharje, porodnic je pa bilo 30. Bolnišnica ima le porodno sobo, do-čim morajo porodnice po porodu ležati med drugimi oskrbovankami. Umrlo je 69 oseb, t. j. komaj 3.75% celotnega sta leža. Pred 10. leti. t. j. leta 1924. je bilo v oskrbi zavoda le 820 bolnikov, toraj več ko polovica manj kakor v preteklem latu. Ker je naval bolnikov od dne do dne večji, je razširjenje zavoda nujno potrebno. V hiralnici se je oskrbovalo v preteklem letu 187 oskrbovancev, povprečno na dan 140. Tekom leta je umrlo 28 hiral cev. Predrzna tatvina. Hotelirju Koserju so neznani uzmoviči odnesli iz stanovanja I. nadstropja na Srbskem trgu nov šiv moški plašč, zlato zapestno uro in 3400 Din gotovine. Skupna škoda, ki jo trpi Koser, znaša okrog 6000 Din. Tatvine sta osumljena dva postopača, ki sta se v kritičnem času —- bilo je okrog 18. ure — v bližini klatila in porabila ugoden trenutek, da se vtihotapita v stanovanje. Policija je uvedla strogo preiskavo, da izsledi tatove, vendar dosedaj brez uspeha. živel. Doživel pa je že naslednjega dne sledeče: Pošta je odhajala iz Buzeta v Koper ob 4. uri popoldn?. Poštna vn‘a so se zaklenila ob pol 4. uri. Ob tričetrt na 4 je hotel Gressan oddati pismo s 500 gld. na glavno zaiogo tobaka in soli v Kopru z namenom, da se vezniku, ki gre z voli v Koper, izroči drugi dan naročeno. Razbijal je po .n po oknu, rotil, da »nit noram pismo sprejeti, k«,r "icer voznik blaga ne bo j'rj«c-l :n bi c.i nv-rai v 8 ur oddaljeni Ko.>er poslati zaradi \ arn