Leto III	HRASTNIK, 5. 6. 1967	Št. 5
Urejuje uredniški odbor: Cvelbar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože.
Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.
i
♦
TOVARIŠ TITO
ponovno izvoljen za predsednika republike
V sredo, 17. maja 1967 so se okrog 1. ure oglasile v Beogradu in vseh glavnih mestih socialističnih Tepublik topovske častne salve, to je prav v trenutku, ko so v našem naj-višjem predstavniškem telesu ZVEZNE SKUPŠČINE SLOVESNO RAZGLASILI PONOVNO IZVOLITEV JOSIPA BROZA TITA za predsednika republike. Tovariš TITO bo tako tudi v prihodnjem štiriletnem obdobju z njemu lastno neizčrpno energijo, daljnovidnostjo in doslednostjo vodil našo socialistično skupnost. Njegova izvolitev je ponoven izraz realnih potreb in teženj naših delovnih ljudi po bogatejšem in svobodnejšem življenju pa tudi garant doslednega uresničevanja ciljev družbene in gospodarske reforme.
Boriti se za boljšo kvaliteto
Odločneje ter hitreje odpravljati napake
Na zadnjem zasedanju CDS je bila poleg obravnav sklepov UO podjetja obravnavana tudi problematika o rezultatih poslovanja podjetja za mesec april, obravnava obvez našim kreditor-jem NEVA Zagreb, Pliva Zagreb, Hempro Beograd, Kemija-Im-peks Ljubljana, Steklo Ljubljana, obravnava predloga za sofinanciranje rekonstrukcije ceste Hrastnik—Dol in poročilo o izvršenem službenem potovanju v ZDA in Zahodno Nemčijo ter o nakupu osnovnih sredstev.
Dane so bile pripombe na nekatere sklepe CDS in UO.
Pospešiti je treba obratovanje Eldreda — avtomata za rezanje kozarcev in ukreniti, da pride strokovnjak iz Amerike, da uredi to proizvodnjo. Delati se mora na tem, da se izpopolni tretja izmena pri skupini kozarcev v bru-silnici, da pri sedanjem položaju rešimo problem zastoja proizvodnje.
Postavilo se je vprašanje dotacije 5.000 N-din za pospeševanje nogometa v Hrastniku, in to v obliki reklamnega oglasa, vendar pod pogojem, da prispevajo svoj delež tudi ostale gospodarske organizacije v Hrastniku.
Pospešiti se mora ureditev avtomatskega traku pri H-28, ker so pri sedanjem načinu dela pogoji dela izredno težki. Dela se na tem, da se ta problem čim-preje reši, vendar so člani CDS mnenja, da se najprej usposobi Eldred.
Poročilo o poslovanju podjetja v mesecu aprilu se je zelo temeljito obdelalo na širšem sestanku UO, tudi CDS je obšireneje obravnaval vso problematiko, predvsem vprašanje rentabilnosti in stroškov.
UO je ugotovil, da nastaja sedaj problem prodaje embalaže, ki se proizvaja predvsem na avtomatu. Ugotavlja -se, da smo v mesecu aprilu znižali proizvodne stroške, kakor tudi odpadek, kar je vsekakor pozitivno.
Obširna razprava je bila o-krog vprašanja nekvalitetne robe, ki se je v zadnjem času nakopičila v skladišču. To vprašanje postavlja pred chine CDS tovariš komercialni direktor Mlinar. Analiza je pokazala, da je razlika v porastu vskladiščenega stekla nasproti letu 1966 — 1967 kar 30 %, in to samo v mesecu aprilu. Problem je tudi glede proizvodnje v
starem obratu, predvsem nasproti kapacitetam v sedanjem času; največ razlike je pri skupini RDBO — MDR in KIKO proizvodnji (predvsem tulpic).
V	podjetju se opaža, da popušča disciplina in to glede kvalitete dela; poleg osnovne proiz-Zaenkrat bo pa treba delati nekvalitetnega dela v slikarnici in brusilnici. Vse preveč izdelkov pride zaradi takšnega dela v domače skladišče.
V	prihodnje se bo treba pre-oriehtirati tudi pri majhni embalaži na izvoz, ker se poraja problem prodaje na domačem trgu. Zaenkrat bo po treba delati nekaj teh izdelkov na zalogo.
Člani CDS zelo ostro postavljajo vpraašnje odpadka zaradi slabe steklene mase. CDS je pooblastil tov. direktorja, da ta problem postavi pred odgovorne tehnične kadre.
V	bodoče se bo treba še bolj boriti, da se zniža odpadek pri avtomatski proizvodnji.
CDS je potrdil predlog UO, da se postavi vrednost točke za mesec maj na 156 din pri delitvi čistega dohodka 82 % nasproti 18 % za sklade. Pri te j delitvi je upoštevana tudi razlika, katero smo imeli v mesecu aprilu.
CDS je potrdil predlog tov. direktorja glede načina odložitve plačevanja obvez nasproti poslovnim partnerjem. Doseglo se je podaljšanje roka od plačila za Kemijo Impex za dobo 2 let, Steklo-Exportu za 1 leto in Hempru iz Beograda za 1 leto.
CDS je po razpravi potrdil sofinanciran jecaste Hrastnik—Dol. Kot akontacijo se bo plačalo 30 milijonov S-din na znesek, ki bo formiran iz 2,5 °/n sredstev, za kar se je kolektiv že odločil. Cesta se je pričela že delati in rekonstruirati, kar so člani CDS pozdravili kot pravilno, ker ima naš kolektiv tudi dovolj svojih članov na Dolu.
CDS-tu je poročal o svojem službenem notovaniu tov. Mlinar Martin, ki je bil v ZDA po trgovskih potih. Prav tako sta podala poročilo o službenem potovanju tov. Papež Franc in Kozole Drago. Poročila se bodo posebej objavila v našem glasilu.
Obravnavalo se je vprašanje izključitve treh članov kolektiva, in to Brečko Marije, Eminovič Jusufa in Anderlič Slavice.
CDS se ni odločil za izključitev.
V Združenih državah Amerike nič novega
V sredini meseca aprla sem po letu in pol ponovno obiskal Združene države Amerike. Ta obisk je bil rezultat potrebe po ponovnem osebnem kontaktu z našimi kupci, saj je bilo možno- le taiko rešiti nekatera važna vprašanja za nadaljnje razvijanje poslovnih odnosov, že pred leti je bila izražena želja, da se z vsakoletnim kontaktiranjem, izmenično, enkrat oni k nam, drugič mi k njim, pripravi osnova za delo v nadaljnjem poslovnem letu.
Če ocenjujem stanje konjunkture na tem trgu, moram ugotoviti, da se stvari od leta 1965 pa do danes niso bistveno spremenile. Možnosti plasmaja obstajajo še naprej, tako da je za nadaljnjo ekspanzijo potrebno urediti samo nekatere manjše stvari, ki so nas od leta 1965 naprej precej ovirale pri izkoristkù obstoječih možnosti. V prvi vrsti je bila to naša kartonska embalaža, katere kvaliteta do danes v nobenem primeru ni odgovarjala zahtevam tega trga. Ker vsi naši kupci v ZDA niso bili pripravljeni pošiljati svoje embalaže v Jugoslavijo, smo bili v razvijanju nadaljnjih poslov onemogočeni. Tudi uvoz zahtevnih kvalitetnih kartonov iz bližnjih evropskih držav ni prišel v poštev, ker so cene odstopale od tistega, kar se plača v ZDA, za več kot 30 %. Danes so stvari nekoliko boljše, obisk ameriških kupcev sem lahko že izkoristil za ponudbo naše jugoslovanske embalaže.
Ko govornim o kvaliteti, moram v prvi vrsti omeniti tudi kvaliteto steklenih izdelkov, ki neposredno odločajo- o možnostih plasmaja tega blaga na trgu ZDA. V nekajletnem poslovanju s tem trgom smo prišli -do precejšnjih izkušenj v zahtevnosti do kvalitete proizvodov. Tako problemi, ki so nam na začetku kontaktiranja s tem trgom delali največ težav, danes skoraj ne povzročajo občutnih problemov pri plasmaju. Nekako smo ujeli korak z zahtevami kupcev na tem področju in tako omogočili razvijanje poslovnih odnosov tudi v bodoče.
To, kar sem do sedaj navajal, sta bila ključna problema, okoli katerih je bilo največ govora. Vemo pa, da sta bila zaradi tega tako pomembna, ker sta bila s strani naših kupcev dobro vidna. Za na-s interno pa bo verjetno nastopil še tretji, kako zagotoviti enakomerno dobavo po zahtevanih specifikacijah, saj se kaže, da zaradi precejšnjih nihanj v kvaliteti proizvodnje do sedaj to ni bilo mogoče do-seei. Vedeti moramo, da smo z odločitvijo o vključitvi prodaje našega blaga na tržišče ZDA prišli v kontakte z direktnimi proizvajalci kovinskih -delov kot dopolnilo za naše steklo, to pa pomeni, da jim veliko odstopanje o-d zahtevane dinamike povzroča izredno velike težave, približno enake, kot če mi nimamo- kake potrebne surovine za našo proizvodnjo. Tukaj je naš riziko največji in če ne bomo v stanju zagotoviti stalnost dobav po zahtevani dinamiki, bomo imeli nepremostljive težave, ki bodo povzročile izgubo tržišča. Moramo resno razmisliti o navedenem, saj smo na ameriško tržišče pri-
šli tudi mi zaradi neresnosti nekaterih dotedanjih dobaviteljev, ki so dobavne roke prestavljali po mili volji. Ne smemo misliti, -da ZDA kupujejo -steklo v Jugoslaviji odnosno v Hrastniku zato, ker se jim Jugoslavija dopa-de, ampak le zaradi tega, ker so ocenili, da imajo opraviti z dokaj resnimi dobavitelji.
Ameriško tržišče je odprto tr-ižšče in se na njem nahajajo vsi, ki imajo za prodajo sposobno blago. Tako se tu srečujemo- z najkvalitetnejšimi proizvajalci stekla na svetu, srečujemo se z različno sestavljenimi prodajnimi cenami, ki so nemalokdaj podprte z injekcijami državne dotacije. V tem vrtiljaku ponudbe in povpraševanja je realna cena dokaj labilna in hitro 'spremenljiva vrednota. Tako je stanje, gledano globalno na tržišče; vzeto parcialno samo naše steklo, pa je stanje nekoliko drugačno. Ker mi izvažamo na trg ZDA le razsvetljavno steklo, lahko podam tako ugotovitev, ki daje zaključek, da je konkurenca v tem asortimanu nekoliko manjša kot v asortimanu -drugih izdelkov. V
Ta letošnja velika industrijska razstava ni imela karakteristike vzorčnega -sejma, ki je normalno vsaki dve leti, temveč je bil to sejem, ki je prikazal izreden napredek v tehniki vseh vrst. Za na-s, M smo prišli pogledat, kaj je novega v steklarstvu, je bil sejem prav tako zanimiv, ker kljub temu, da to ni bil vzorčni sejem, proizvajalci stekla kakor tudi proizvajalci luči -niso spali, temveč so pokazali mnogo novih in zanimivih stvari. Posebno opazno so izstopale nemške steklarne Limburg, Peill & Putzler, Phönix, Lamprecht in Scharlot-ten Hütte ter avstrijski Ober-glass. Vsi ti proizvajalci razs-vet-ljavnega stekla -so se za letošnji sejem posebno trudili pokazati čim več in po čim dostopnejših cenah. Vse do nedavnega je bilo znano, da so steklarne kot Peill & Putzler ter Phönix veljale za proizvajalce velikih in visoko kvalitetnih izdelkov v opalu in svinčenem kristalu ter le v manjši meri s steklom našega asortimana in kvalitete. To prakso pa so z letošnjim nastopom na sejmu v osnovi spremenili in se uspešno vključili v asortiman polavtomatskega	razsvetl j avnega
stekla.
Poseben trud si daje tudi steklarna Limburg, ki je pričela s proizvodnjo tulp-ic na avtomatu in se na ta način tesno približalo nivoju naših cen za ta asortiman. Vodilen status je še vedno zadržala steklarna Scharlottenhütte, ki izdeluje kvalitetna predvsem pa konstrukcijsko najboljša stekla za opremo sobnih luči. Oblika stekel ter kvaliteta steklene mase v tej steklarni je zavidanja vredna ter je lahko cilj in želja za našo proizvodnjo. Tudi avstrijski Oberglass je občutno napredoval tako v kvaliteti stekla in uporabnosti oblik, ne nazadnje pa tud-i v cenah, katere je občutno znižal. Steklarna Lam-
času enega leta in pol se cene na tem trgu niso spreminjale navzdol, celo bi lahko ugotovili, da so v povprečju imele tendenco blagega porasta, kar smo z uvajanjem novega asortimana mi tudi izkoriščali. V zadnjem času so na cene krogel in opalne-ga stekla zelo pritiskali Poljaki, ki so s svojimi ponudbami odstopali od obstoječih cen za več 'kot 40 %. Zahvaljujoč tako- se-setav-ljeni ponudbi, kupci niso ocenili realno možnost kontinu-
i-ranja preskrbe in so za sedaj raje ostali pri starih dobaviteljih in starih cenah. Izgleda, da bo raven cen ostajala tudi v naprej dokaj stabilna, seveda če bo za njimi stala -primerna resnost v dobavah in kvaliteti.
Steklo, ki ga mi prodajamo na trgu Združenih držav Amerike, je v asortimanu blaga, ki je zelo pod vplivom modnih sprememb. Zaradi takega stanja, ki vlada seveda tudi v Evropi, je nagla ponudba novih modelov eden od pogojev uspešne vključitve v prodajo blaga. Zaradi tega je bilo s kupci dogovorjeno, da jih bo-
precht je kljub svoji nepomembnosti vnesla na tržišče stekla precejšen nemir zaradi ce,n in pogojev, katere nudi svojim odjemalcem. Skratka, vse navedene steklarne so pričele ostro reagirati -na našo močno prisotnost na nemškem trgu z željo, da nas paralizirajo in pripeljejo v situacijo, da bi postali nemškim potrošnikom nezanimivi in nepotrebni. Jasno je, da je doi tega pripeljala trenutna gospodarska kriza, če jo tako imenujem, ki je zavrla tako imenovani nemški gospodarski čudež in povzročila nezaposlenost nemških tovarn, kar je pričelo siliti tovarnarje na delo za vsako ceno. Koliko časa pa bo to mogoče, pa prepustimo času, ki naj odloči o- rentabilni in nerentabilni proizvodnji.
Kaj pa narekuje ta situacija nam, ki želimo ostati prav tako močno udeleženi v mednarodni delitvi kot doslej ali pa celo želimo naš dosedanji delež povečati. Po mojem mnenju so najvažnejši trije momenti, katere moramo imeti stalno pred očmi, in sicer prvič: splošna KVALITETA izdelkov, drugič: točni roki dobav in tretjič: neprenehna skrb za cenenost in izboljšanje načina proizvodnje, s čemer se bomo lahko vključili v nivo cen, katerega nam vsiljuje konikuren-. ca.
Vsi stiki s kupci na sejmu so pokazali nadaljnjo zainteresiranost za naše izdelke tudi v asortimanu, katerega je -trenutno mogoče kupiti skoraj po i-s-tih cenah v Nemčiji, vendar je previdnost v nabavah zelo -narasla in kupci sami ne verjamejo v trajnost cen, po katerih jim je trenutno nudeno steklo iz nemške proizvodnje. Vsi kupci, s katerimi sem imel razgovore, so prepričani, da bodo prevzeli vse z letnim planom določene -količine stekla, kar pa je mogoče še povečati z novimi domiselnimi obli-
mi novitetami, oni pa nam bodo iz svojih oddelkov za oblikovanje dostavljali tudi svoje osnutke in svoje želje. Tako bi po našem mišljenju bilo vzpostavljeno normalno kroženje idej in dosežkov na obeh straneh.
Po vsem tem lahko pridemo do zaključka, da obstoje precejšnje možnosti nadaljnjega vključevanje naše prodaje za pokrivanje potreb trižšča ZDA. Omenil sem že, da smo -se zavestno orientirali na trg, s tem pa se moramo tudi zavestno sprijazniti z zahtevami -tega tržišča. Res pa je tudi, da je to danes na svetu edino tržišče, ki določen asortiman naše proizvodnje plača toliko, kot mi zanj zahtevamo. Če imamo to pred očmi, potem je s tem podana tako velika potreba po maksimalni angažiranosti vseh, naj bo to -steklarjev, ki ta stekla izdelujejo, ali tistih, ki pripravljajo m-aso, skratka vseh, ki sodelujejo v verigi do končnega kvalitetnega izdelka. Takšen mora biti objektiven interes, sicer bodo nastali veliki problemi glede možnosti stalnega dela.
Martin Mlinar
-kami novih artiklov, predvsem pa so vsi ti posli pogojeni s kvaliteto naših izdel-kov ter točnimi dobavnimi roki blaga, kakor tudi naročenih orodij.
Na tržišču kozarcev je situacija prav tako zaostrena kakor pri razsvetl j a vnem steklu. Avtomatska proizvodnja si je utrla pot -do potrošnika v taki meri, da so le še redki kozarci, in sicer ko-zarci najzahtevnejših kvalitet in oblik ostali v ročni izdelavi. Kvaliteta avtomatsko proizvedenih kozarcev, kelihov, pokalov ter raznih drugih namenskih kozarcev je tako porasla, da v kombinaciji s klasičnim rezanjem robov absolutno skriva proizvodnjo porekla izdelka. Cene tem izdelkom so od lanskega leta ponovno padle, predvsem pri ponudbah iz Francije in Italije, kjer to proizvodnjo dotirajo ali premirajo iz državn-i-h sredstev.
Če to situacijo -na trgu kozarcev apliciramo na našo avtomatsko proizvodnjo, potem moramo ugotoviti, da bo potrebno v pogledu kvalitete še marsikaj stori-
ti.	Istočasno pa bodo morali instalirani stroji dajati vsaj 90 % svojih zmogljivosti, da bi se s tako znižano lastno ceno lahko vključili v trenutno veljavne cene artiklom.
Na koncu bi žele-l izraziti vsa opažanja na sejmu, povezana z našo tovarno in s prihodnostjo v situaciji umirjenih tržnih razmer v vsem svetu. Vse do letos ni bilo zapaziti toliko ponudnikov in proizvajalcev stekla vseh vrst kakor je -to bilo letos. Celo japonski proizvajalci stekla so se pojavili na sejmu ter z ogromno p-rospektnega materiala ponu-iali predvsem svoje manjše steklene izdelke. Nemške steklarne spreminjajo svoje -koncepte proizvodnje ter pričenjajo -s proizvodnjo vseh mogočih vrst stekla. Oblike v razsvetljavi so še vna-(Nadaljevanje na 7. strani)
mo mi tekoče seznanjali z naši-
HANNOVERSKI SEJEM 1967
Analitična ocena ali Sizifovo delo?
Po grški mitologiji so bogovi obsodili legendarnega starogrškega kralja Sizifa, da mora neprestano valiti kamen na hrib, ki pa se mu je znova in znova valil nazaj v dolino. V prenesenem smislu, je to težak in brezciljni opravek, nemogoče delo. Več let mi že opravljamo »Sizifovo delo«, kadar gre za startne osnove, oziroma plače. Ali bomo uspeli z novim carskim rezom (beri: analitično oceno) ozdraviti »Sizifovo bolezen«, nam bo kmalu pokazala prihodnost.
V prejšnji številki »Steklarja« sem vas seznanil z nekaterimi splošnimi mislimi o potrebah in akciji pri novi analitični očem. Tokrat pa bi šel korak naprej:
Rušenje starega obrata
seznaniti vas želim z nekaterimi konkretnimi tezami in že doseženimi rezultati.
Znano vam je, da v kolektivu izvajamo anketo o rangiranju delovnih mest. Ta anketa se izvaja posebej za vsak oddelek oziroma enoto, ker želimo prvenstveno dobiti čisto in jasno sliko o delovnih odnosih v enoti, med mesti, ki so povezani (pogojeni) s celovitim tehnološkim procesom, oziroma katerih interesi so ozko povezani in skupni in je med njimi velika odvisnost. Pri izvajanju ankete spoštujemo načelo garantirane udeležbe članov kolektiva pri oceni delovnih mest. V nekaterih enotah se anketiranje izvaja s posebno resnostjo, njihovi rezultati bodo vsekakor zadovoljivi. Pri točkovanju bomo vsekakor upoštevali rezultate ankete, ker mora biti cdraz želje večine članov določene enote iz rangiranja delovnih mest njihove enote. Na žaloist, ponekod smo naleteli na popolno nerazumevanje, ali na poskuse ustvarjanja neobjektivne situacije. Vendar, takšna neobjektivna slika, dobljena z anketo, bo zadela kot bumerang prav one, ki so želeli odnose zamegliti. Uresničile so se moje misli iz prejšnjega članka, da bomo naleteli na odpor in kritiko posameznikov ter grup, namesto na pomoč, da se preseka enkrat za vselej ta naš »gordijski vozel«. Spra-
šujem se, kako bodo lahko ti isti ljudje potem kritizirali zaključeno oceno? Jasno je, da bodo potem zopet najglasnejši. No, tudi brez sodelovanja te manjšine smo dobili željene rezultate, katere bo lahko komisija uporabila v projektu za analitično oceno. Za primer navajam rezultate ankete iz dekorativnega oddelka:
V dosedanjem pravilniku so bila prva 4 mesta naslednja:
1.	ročno slikanje;
2.	kemično matiranje (jedkanje),
1.	ročno slikanje,
3.	brizganje,
4.	lepljenje odlepkov in zavijanje tulp,
Po ankeotiranju preko 50 zaposlenih v dekorativnem oddelku pa smo prišli do naslednjega vrstnega reda:
1.	brizganje,
2.	kemično matiranje (jedkanje),
3.	ročno slikanje,
8.	lepljenje odlepkov in zavija-janje tulp.
Te odnose bo komisija oštevi-lila s točkami, preverila bo tudi vzroke teh sprememb, vendar je jasno, da bo rezultat ankete bistveno vplival na novo ocenitev. Predloženi sistem ocene (metoda interpolinanja) v projektu namreč ne more mimo vpliva ankete. Sedaj je verjetno vsem jasno, koliko pomembnosti, resnosti in poštenja je potrebno pri izpolnjevanju ankete, Mi smo računali tudi na to, da bo v anketi vsak vsiljeval svoje delovno mesto, vendar so- te stvari razvidne iz ankete — analize ankete, ki bistveno ne menjajo rezultatov. Večja je škoda, ker se ni čimveč članov vključilo v anketiranje. Tako je na primer od preko 100 brigadirjev notranjega obrata izpolnilo anketo samo 49, od tega pa še samo 36 pravilno! Če vemo, da lahko več ljudi da pravilnejši odgovor, oziroma izboljša rezultate ankete ter tako izloči subjektivnost, potem lahko zaključimo, da je bila v notranjem obratu pomoč neznatna.
Nadaljnja faza dela bi bila ocenjevanje delovnih mest po točkovnem sistemu na osnovi opisa delovnega mesta. Vsa delovna
mesta bi morala biti razvrščena v 3 skupine: pogonska delovna mesta, pisarniška delovna mesta ter vodilna in strokovno-kreativ-na delovna mesta. Zakaj ta razdelitev? Zato, ker so to 3 osnovni bloki dela, ki imajo vsak za sebe dominantno karakteristiko. To je pri pogonskem delu fizično delo in pogoji dela, pri vodilnih ter kreativno strokovnih delavcih odgovornost in umski napor, pri pisarniških delovnih mestih pa ni izrazito naglašenih karakteristik. Če bi vsa delovna mesta ocenjevali po enotni shemi, potem bi nekatera delovna mesta bila oškodovana iz naslova odgovornosti, druga iz naslova napora itd.
Za vse tri kategorije je namreč enaka karakteristika za strokovnost in sposobnost, ker so šole in staž za vsako delovno mesto skupni; jasno je, da se razlikuje stopnja šole, kvalifikacija ali število let.
Glede na to se bodo vsa delovna mesta ocenjevala na osnovi tehle petih osnovnih zahtev:
1.	znanje in sposobnost (šola, staž);
2.	Odgovornost (za poslovne zveze, za ljudi, za osnovna sredstva itd.);
3.	fizični napor;
4.	umski napor;
5.	pogoji dela in nevarnost nesreč ( vročina, mraz, prepih, hrup, prah, nevarnost itd.).
Vsak od navedenih zahtevkov bo imel 5 stopenj (kot ocene v ■ šoli) in bo 1. stopnja imela najmanj točk ter bo pomenila najslabši napon. Npr. osnovna šola bo 1. stopnja, fakulteta 5. stopnja, ali pri pogojih dela delo v pisarni 1. stopnja, delo pri peči
5.	stopnja itd.
O	količini točk po poedinih zahtevkih in o stopnjah bodo odločali organi upravljanja.
Potrebno je formirati komisijo, ki bo štela 5 do 7 članov, ki bo opravila ocenitev. To je zelo delikatno in odgovorno delo, zato moramo v to komisijo predlagati naše najrazgledanejše dn najboljše člane, katerih objektivnost bo zajamčena. No, da bi rezultati bili res objektivni, a člani komisije brez vpliva drugih, bo vsak član komisije sam brez »pomoči« drugih ocenjeval delovna mesta.
V primeru odstopanja mišljenj se bo izračunala aritmetična sredina, v primeru večjega odstopanja bo moral vsak član braniti svoje stališče pred ostalimi člani do končne rešitve.
Želimo, da se to delo opravi čim bolj temeljito in zavestno, to pa bo zahtevalo precej časa. Verjamem, da nismo takšni slabiči, da ne bi mogli urediti naših notranjih odnosov pri delitvi, oziroma pričakujem, da ne opravimo zopet »Sizifovo delo«.
Vendar, ureditev startnih osnov ne pomeni, da smo uredili tudi odnose v delitvi. Vprašanje norm oz. prekoračb in nadur ostane še nadalje aktualno vprašanje, katerega bo enako treba preana-lizirati in vskladiti z željenimi odnosi.
Omenil sem že, da lahko ti disproporci »minirajo« tudi najboljšo analitično oceno. Analize, katere sem do sedaj izdelal pri tem delu s pomočjo krivulje normalitete, dajo popolnoma jasno sliko, da norme niso realne. Svoje trditve bom poskušal prikazati v eni od naslednjih številk »Steklarja«. Kralj Boris, econ.
OBISK PRI TOVARIŠU TITU
23.	maja se je odpravil na pot v Beograd mladinec iz notranjega obrata Janez Ciglar. Njegova pot ga je vodila skupaj z drugimi mladinci Slovenije k tovarišu Titu, da mu v imenu vseh in še prav posebno mladih našega kolektiva in celotnega Zasavja čestita za njegov visoki jubilej —
75.	rojstni dan in mu zaželi še mnogo zdravja, da nas bi še dolgo vodil.
Ni slučaj, da smo mladi zbrali prav Janeza za to njegovo, verjetno naj lepšo pot. Janez že vrsto let aktivno deluje na družbenopolitičnem področju in pri delu z mladimi v tovarni, kakor je tudi v občini polno angažiran, vedno pripravljen za akcije, smel in samoiniciativen. Janez je član ObK ZM Hrastnik, član IO PZ občine Hrastnik, predsednik aktiva ZM notranji obrat, član tovarniškega komiteja ZM Steklarne, pa tudi drugod priskoči na pomoč, če je to le potrebno.
Janez se je rodil v delavski družini v okolici Ptuja. Po končanem šolanju se je kmalu zaposlil v Steklarni Hrastnik, nato pa je odšel na odsluženje vojaškega roka, nakar pa se je zopet vrnil v naš kolektiv.
Obisk pri tovarišu Titu mu naj bo samo. še napotilo k intenzivnejšemu delovanju, o čemer smo popolnoma prepričani. Kaj pa je v Beogradu doživel, pa vam bomo sporočili v naslednji številki našega glasila.
adnji ostanki starega obrata, v katerem so delali steklarji celih
BERITE
STEKLARJA
KJE BOMO LETOVALI LETOS
V aprilu letos je izšel zvezni predpis o omejitvi gibanja in naseljevanja domačih in tujih državljanov na nekaterih področjih jugoslovanske obale, med drugim tudi na predelu v Štinjanu pri Puh, kjer je imela Počitniška skupnost Hrastnik svoje počitniško naselje. Na podlagi tega
Paviljoni v Vrsarju
je upravni odbor Počitniške skupnosti sprejel sklep o preselitvi weekend hišic v Vrsar pri Poreču.
Vrsar je znano letoviško mestece, 9 km oddaljeno od Poreča. Stoji na griču, obdanem z borovimi gozdički, s katerega je lep razgled na morje, posejano s številnimi nenaseljenimi otočki. Naselje Počitniške 'skupnosti leži v borovem gozdu tik ob morju, odmaknjeno od naselij, čeprav je od mesta oddaljeno samo 600 m. Plaža je primerna za odrasle in otroke. Izredno ugodna lega naselja bo verjetno zadovoljila večino letovalcev, predvsem pa mladino, ki je v Štinjanu pri Puli močno pogrešala zabavo in razvedrilo, saj imajo v Vrsarju na voljo kinematograf, kavarno, plesišča itd. Tistim letovalcem pa, ki bodo želeli predvsem počitek, ga bo nudilo na-
selje samo, z okolico, primerno za sprehode. Tudi ljubitelji izletov imajo nešeto možnosti, saj je v bližini Vrsarja več zanimivih letoviških krajev, s katerimi so tudi ugodne avtobusne zveze (Rovinj, Poreč, Limski kanal, Novigrad).
Menimo, da je Vrsar primeren kraj za počitek in razvedrilo na letnem dopustu in da ne bo preselitev naselja iz Štinjana ovirala interesentov za letni dopust na morju.
Vpisovanje se vrši kot vsako leto v delovnih organizacijah samih, in sicer do 12. junija 1967. Po tem datumu pa bo uprava Počitniške skupnosti sama vršila rezervacije, v kolikor ne bodo v delovnih organizacijah oddali vseh kapacitet, ki so jim dane na razpolago, zato naj se interesenti obračajo osebno na upravo Počitniške skupnosti. Prav tako obveščamo tiste interesente, ki bi se med sezono želeli vpisati za letovanje, da zahtevajo informacije o prostih kapacitetah na upravi Počitniške skupnosti, ker se zaradi odpovedi med sezono še vedno najdejo* 1 prosta ležišča.
Pogoji za letovanje v letošnjem letu so:	;
Plaža v Vrsarju
1.	Pravico do letovanja v Vrsarju imajo vsi zaposleni v delovni organizaciji, ki je kolektivni član Počitniške skupnosti Hrastnik, z družinskimi člani
Zavednost članov
(mož, žena, otroci). Letovanje traja 10 dni.
2.	Cena penziona na osebo znaša:
II.	obrok se poravna pred odhodom na letovanje;
III.	obrok se poravna v roku enega meseca po prihodu z let-
Panorama Vrsarja
v juniju in septemberu
N-din
za odrasle osebe	18,00
za otroke do 10 let	9,00
v juliju in avgustu N-din
za odrasle	20,00
za otroke do 10 let	10,00
3.	Prevoz letovalcev je organiziran z avtobusom iz Hrastnika do naselja v Vrsarju in nazaj.
Cena prevoza v obe smeri znaša 60,00 N-din, za otroke od 4—10 let polovico.
4.	Stroške letovanja vključno s prevozom lahko letovalci poravnajo v treh obrokih, in sicer:
I.	obrok je akontacija v znesku 60,00 N-dim na osebo1 (tudi za otroke), ki se vplača ob vpisu;
nega dopusta in ga odtegne blagajna delovne organizacije.
Interesentov, ki ob vpisu ne bodo vplačali akontacije, ne bomo upoštevali, razen Steklarne, kjer se bo vršilo vpisovanje do
12.	.junija, akontacija pa se bo pobirala 15. junija.
5.	Letovanje se prične 18. junija, sledijo izmene 28. junija, 8 julija, 18. julija, 28. julija, 7. avgusta, 17. avgusta, 27. avgusta in
5.	do 15. septembra.
Odhodi avtobusa bodo navedene dni ob 4. uri zjutraj z Rudnika.
Podrobnejše informacije lahko zahtevate osebno ali po telefonu 81-688 na upravi Počitniške skupnosti Hrastnik.
Počitniška skupnost ObSS Hrastnik
KAJ DELAJO POČITNICAH JI?
Marsikdo od mladih se je v zadnjem času vprašal, zakaj je dejavnost organizacije v zadnjem obdobju tako upadla. Povedati moramo, da je edini vzrok nerešeno vprašanje voznih popustov. Kot smo že poročali, je Zvezna skupščina ukinila s prenehanjem zakona vse vozne olajšave za mladino, ki so se financirale iz sredstev zveznega proračuna, in to nalogo prenesla v pristojnost republik, da to vprašanje rešijo po svojih možnostih. Da, republike so to vprašanje reševale in rešile. Povedati moramo, da imajo mladi vseh republik, razen Srbije, večje popuste kakor mladina Slovenije.
V naši republiki veljajo do nadaljnjega samo 70 % popusti na vlakih, dočim so popusti na vseh ostalih prevoznih sredstvih ukinjeni. Ali res v Sloveniji ne
moremo najti toliko sredstev kot v ostalih republikah za financiranje voznih popustov za mlade?
Dejavnost organizacije Počitniške zveze sicer ni popolnoma zamrla, saj se pripravljajo programi za letovanja članov v domovih na morju in to v mesecu juliju in avgustu. V poletnih mesecih pa bodo družine organizirale več enodnevnih izletov na kopanje v Opatijo in drugam.
Dejavnost organizacije bo še nadalje usmerjena v vzgojo in rekreacijo mladih, v spoznavanje krajev, znanih iz NOB, v srečanja z mladimi drugih krajev itd. Čeprav so možnosti za razvoj organizacije z ukinitvijo zmanjšane, vseeno ne smemo in ne bomo dopustili, da se organizacija ukine.
Strgaršek Janko
Ni dolgo tega, ko smo izvedeli, da se je družini Žulič, ki stanuje na Kovku, dogodila nesreča, in sicer mu je 1. aprila pogorela do tal stanovanjska hiša z vsemi premičninami, obleko in živino. Žulič Milan je ostal brez vseh sredstev in tedaj se je pokazalo, kako so člani delovne skupnosti Steklarne Hrastnik z akcijo po sindikanli organizaciji v podjetju začeli zbirati denarna sredstva, da bi mu vsaj delno pripomogli k obnovi pogorelega doma.
Ob dnevu izplačila je večina članov popolnoma prostovoljno dala sredstva iz svojega osebnega dohodka. Tako je darovalo skupno 1244 oseb 792.740 S-din.
Žulič Silva je živela pri bratu in je ob nesreči tudi izgubila vso svojo obleko in ji je zato brat Milan po sporazumu odstopil 100.000 S-din.
Vsem tovarišem, ki so v tej akciji pokazali pravo prijateljstvo in steklarsko tovarištvo, se sindikalna organizacija najlepše zahvaljuje.
Darovalo je: S-din	S-din
4 osebe po 5.000	20.000
1 oseba po 3.000	3.000
1 oseba po 2.500	2.500
16 oseb po 2.000	32.000
3 osebe po 1.500	4.500
329 oseb po 1.000	329.000
2 osebi po 700	1.400
2 osebi po 600	1.200
721 oseb po 500	360.500
1 oseba po 450	450
9 oseb po 400	3.600
41 oseb po 300	12.300
1 oseba po 270	270
4 osebe po 250	1.000
100 oseb po 200	2.000
3 osebe po 150	450
5 oseb po 100	500
1 oseba po 70	70
Skupaj 1244 oseb	792.740
Pohod na Čebine in Vrhe
Premisli!
Minila so tri desetletja, ko so se na Čebinah zbrali vodilni slovenski komunisti na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije. Ni bil slučaj, da so se blizu Čebin, to je na Vrheh, že kmalu po vdoru okupatorja v Jugoslavijo zbirali tu revirski in savinjski borci ter nato tu formirali revirsko-savinjsko četo.
Vse to je pobudilo slovensko mladino, da v letošnjem jubilejnem letu organizira pohod na Čebine in Vrhe, in to 20. in 21. maja. Glavni pobudniki in organizatorji so bili novinarji lista »Mladina« in aiktivisti zasavskih občinskih komitejev Zveze mladine.
Pohoda, združenega s posebnim programom, se je udeležilo v soboto več sto mladincev in večje število preživelih borcev, ki so mladini ob kresovih pripovedovali o dogodkih iz življenja borcev, ki so se bojevali na tem področju. Veličasten je bil pogled na živopisano množico mladih, zagoreli so kresovi, zadonela je partizanska pesem v prelepo majsko noč. Res, bilo je to enkratno doživetje in mladi smo čutili to v srcih. Dolgo v noč so mladi prepevali ob tabornih ognjih, razvilo se je idilično rajanje na jasi ob gozdu.
20. maj 1967. — Tisti, ki so že v soboto prišli na Vrhe, so pospravljali šotore, iz doline pa so prihajale skupine mladih iz vse
Kot nekdanji borec narodnoosvobodilne vojske sem včeraj ob našem svetem prazniku, ob Dnevu zmage bil poln misli na preteklost, na prehojeno pot, na trenutke naše zmage nad tistimi, ki so hoteli iz nas napraviti sužnje, nas polagoma izbrisati iz seznama živečih bitij.
Zadovoljen, toda tudi ganjen ob misli na padle tovariše sem prelistaval našo in mojo zgodovino ter se ustavljal ob vseh dnevih »zmage« prav do danes.
Še sedaj vidim, kako je bilo kljub razbiti in izropani domovini vse radostno in veselo na prvi dan zmage. Povsod zastave, pa čeprav narejene na hitrico iz starega blaga ali padal, kako so se tisoči navzkriž objemali s solzami radosti v očeh, ko so se vračali iz boja, internacije in begunstva. Kako blago in od srca je zvenela beseda »zmaga«. Pa še nekaj let je bila beseda »zmaga« resnično lepa in pogosto izgovorjena, toda polagoma je to pojenjalo in kaže, da je ostala v spominu le še nekaterim.
Ob letošnjem prazniku sem se oziraje okrog sebe spraševal, kako to, da ni ene zastave po naših tovarnah, da skoraj nihče več ne omenja ta dan kot praznik. Celo pripombe je bilo slišati na račun praznika in zmage. (Kaj mi nuca zmaga, če moram pa na šiht).
Kaže, da nam je bil vsem še praznik, ko je bil plačan dela prost dan in ne kot zgodovinski dogodek našega naroda in narodov sveta. Celo take že slišiš, da bi nam bil vsak praznik dobrodošel, samo če bi bil plačan.
Slovenije na proslavo, ki je bila ob 10. uri dopoldne. Do te ure se nas je zbralo blizu 2000 in to tabornikov, borcev, počitničar-jev in delovnih ljudi iz vse Slovenije, iz Zasavja in Savinjske doline pa so z mladimi prišli tudi starejši.
Veličastna proslava se je pričela z internacionalo, nakar je govoril narodni heroj Anton Vra-tanar-Antonesko. Zapeli so pevci iz Zagorja, mlad fant pa je recitiral pesem Drejonik Andrej.
Po zaključku proslave se je razvilo pravo rajanje, za zabavo je skrbel ansambel »Bongo« iz Hrastnika, pa tudi partizanskega golaža in ostalih dobrot ni manjkalo.
V popoldanskih urah so se z vozili in peš vračali v svoja mesta z novimi lepotami v srcih, s spominom na srečanje mladih z borci na Čebinah in Vrheh.
Ugotovili smo, da je prireditev lepo uspela, žal pa se je je udeležilo premalo starejših iz Zasavja in Savinjske doline. Pripomniti velja, da so organizatorji vložili vse sile, da bi bila organizacija čim boljša, kar jim je skoraj popolnoma uspelo.
Menim, da so takšne akcije izredno pomemben faktor, saj mladi nikoli ne bomo smeli pozabiti herojske borbe naših očetov in mater ter sester in bratov.
Nekaj je še tu tistih, ki so bili nekdaj »sokrivi«, da je do zmage sploh prišlo, toda ker ni plačan dan, se nas ne omenja več dosti, ali pa so nam trenutni dogodki in sla po čim večjem dobičku zameglili našo preteklost in z njo Dan zmage. Pa naj bo tako, če že mora biti, toda mori me še to vprašanje:
Ali ni časa, ali ni nihče poklican, da bi vsem nam, tudi najmlajšim in tistim, rojenim še v revoluciji, znal na glas povedati, kdaj. kako in za kakšno ceno je do Dneva zmage sploh prišlo? Ali se našim najmlajšim, ki bodo nekoč morda še branili »Dan zmage«, dovolj dopoveduje ta pomen ali pa ni več interesantno? Ali bi se morali tega dne spominjati samo tisti, ki so prelili kri, ki so trpeli? Ali je to stvar slehernega človeka na svetu?
Ali ni lepo, ko se 8. marca zberejo ženske, starejše in še čisto mlade, na pogovor o njihovem prazniku in o pomenu tega praznika. Naj bodo ponosne na to in prav je tako, saj so z zahtevo pravic morale dati velik del žrtev skupno z nami.
Vsi mi nekdanji borci NOV bi bili srečni in veseli, če bi nam na primer kdo v našem listu »Steklar«, če že ne na kakšnem sestanku, dal vzpodbudno ali zahvalno besedo, da bi naša mladina in zadnja generacija videla, da se nas še nekje smatra za udeležence te velike borbe za obstoj in »ZMAGO«.
ČLAN ZB Velko
V	zadnjem času je bilo že več primerov, da so nekdanji člani, ki so samovoljno zapustili delo ali so bili izključeni ali obsojeni, zaprosili z vlogo za ponovno sklenitev rednega delovnega razmerja. V svojih vlogah ti člani utemeljujejo nerazsodnost, nevednost, nepremišljenost in druge objektivne in subjektivne težave. Komisija za urejanje delovnih razmerij in CDS sta vsak mesec obravnavala vloge in ker pri tem ni bilo jasnih meril, je CDS dne
24.	aprila 1967 sprejel dopolnitev k 32. členu Pravilnika o delovnih razmerjih, ki se glasi:
Delavcu, ki mu preneha delo zaradi izključitve na podlagi ponavljanja lažjih kršitev delovnih dolžnosti je dostopno vsako prosto delovno mesto, če zanj izpolnjuje splošne in posebne pogoje, pogoje pa je, da je od dneva pravnomočnosti odločbe — izključitve, poteklo najmanj 6 mesecev.
Delavcu, ki mu preneha delo zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti, je dostopno vsako prosto delovno mesto, če. zanj izpolnjuje splošne in posebne pogoje, pogoj pa je, da je od dneva pravnomočnosti odločbe o izključitvi poteklo najmanj 1 leto.
Delavcu, ki mu preneha delo zaradi naslednjih hujših kršitev:
—	nevestno gospodarsko poslovanje;
—	zloraba pooblastila;
—	velika tatvina;
—	nevestno delo v službi;
—	zloraba uradnega položaja;
—	goljufija v službi;
—	poneverba,
in je krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo sodišča, v kolikor ni bila izrečena prepoved opravljanja določenega poklica, mu je dostopno prosto delovno mesto, v kolikor izpolnjuje ostale pogoje in da podjetje nima na razpolago drugih kandidatov, s pogojem, da je od dneva prav-nomočnoisti sodbe in prenehanja dela poteklo 5 let.
V	primeru, da je delavcu prenehalo delo neodvisno od volje delavca in podjetja (110. člen
TZDR) je delavcu dostopno prosto delovno mesto, če zanj izpolnjuje pogoje.
Poleg navedenih pogojev se pri stopanju delavca na delo upoštevajo še ostali pogoji, navedeni v pravilniku o delovnih razmerjih ali drugih samoupravnih aktih.
Delavec, ki je obvestil podjetje pismeno (kadrovsko socialno službo) in ostal od sporočila svojega namena na delu še toliko časa, kot je določeno v statutu ali drug sporazumni roik, mu je dostopno vsako prosto delovno mesto, če izpolnjuje splošne ali posebne pogoje.
Delavcu, ki ni obvestil podjetja (kadrovsko-socialne službe) ali ni ostal na delu še toliko časa, kot je to zanj obvezno, je dostopno vsako prosto delovno mesto, če izpolnjuje splošne in posebne pogoje glede razporeditve na delavno mesto, pogoj pa je, da povrne premoženjsko škodo, ki jo je storil s samovoljno zapustitvijo in da je od dneva, ko je samovoljno nehal delati, preteklo najmanj 1 leto.
Delavec, ki mu je delo prenehalo zaradi odprave delovnega mesta ali trajnejšega zmanjšanja obsega dela ali poslovanja, ima pravico znova stopiti na delo, če podjetje v enem letu znova vpelje delovno mesto ah podobno delovno mesto, za katero delavec po svojih delovnih sposobnostih zadovoljuje zahteve.
Delavcu, ki mu je delo prenehalo, ker ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, je dostopno ustrezajoče prosto delovno mesto, pogoj pa je, da pismeno ali ustno dokaže strokovno usposobljenost.
Ta sklep omogoča vsaki osebi, da se priglasi za prosto delovno mesto1, vendar mora istočasno izpolnjevati tako splošne in po'seb-ne pogoje, ki pa so s tem sklepom za vse primere jasno in točno določeni. Vsakdo naj razmisli, preden stori tak nepremišljen korak, ki mu bo onemogočil nadaljnje delo v podjetju, ker se bo sklep izvajal za vse enako.
ZAHVALA
Ne vem, dragi sodelavci, kako naj začnem s svojim pisanjem. Rad bi se vam na najlepši način zahvalil za vašo pomoč, ki ste mi jo izkazali z zbiralno akcijo v vseh oddelkih in pisarnah naše tovarne. Ko mi ognjena stihija 1. aprila t. 1. uničila do tal hišo, si takrat še na tihem nisem upal pomisliti na to, da mi boste vi na tako human način že nekaj dni po nesreči pomagali. Lepo je, tovariši, če v nesreči nisi sam. To ste dokazali vi in dovolite mi, da se vam s tem vsakemu posamezniku zahvalim za finančno pomoč. Zahvaljujem se TOS in vsem sindikalnim pododborom ter njihovim funkcionarjem, ki so se potrudili, da je zbiralna akcija bila tako uspešna, še enkrat, drage sodelavke in sodelavci iskrena hvala!
Žulič Milan
OB DNEVU ZMAGE
Športna rekreacija je zaživela
Kot priprave na IV. delavske športne igre steklarjev, ki bodo letos v Paračinu, je Odbor za športno rekreacijo pripravil program raznih športnih srečanj. Seveda pa so gotove panoge, kjer je to bilo mogoče, živele tudi v zimskem času, na novo pa je potrebno spraviti na noge le tiste discipline, pri katerih ni bilo pogojev za zimski treninig.
Že v mesecu marcu so se pričela srečanja z Elitom iz Trbovelj. Prvi del tekmovanja se je odvijal v Hrastniku, drugi pa v Trbovljah. Ker je Elit majhno podjetje, nima na razpolago dovolj tekmovalcev za vse 'discipline naenkrat, smo srečanja razdelili talko, da smo ise vsako nedeljo srečali v eni disciplini. Najprej smo se pomerili v disciplinah, ki imajo pogoje za vadbo tudi v zimskem času, za toplejši čas pa smo odrinili panoge, ki zahtevajo trening na prostem.
Prvo srečanje je bilo v kegljanju, in sicer v borbeni partiji po 6 lučajev. Z visoko razliko so zmagali naši kegljači.
V	šahu je bilo kot preteklo leto — narobe oz. slaba organizacija. Dogovorjeno je bilo, da se igra na 6 deskah. Ob napovedani uri sta bila na licu mesta le dva domačina, tri so »nabirmali« še naknadno, enega šahista pa niso mogli nikjer stakniti in se je tako tekmovalo le na petih deskah. Tej organizaciji je bil podoben tudi rezultat — 6:0 za, Elit. Res iso bili ta dan trije najboljši šahisti na tekmovanju v Črnomlju, vendar to ni opravičilo za tako slabo organizacijo.
Strelci, moška kakor tudi ženska ekipa, so premočno zmagali. To pa ni čudno, saj so se s svojo prizadevnostjo prerinili med najboljše strelce v republiki in je tov. Brglez kot prvak Slovenije osvojil zlato puščico republike.
V	namiznem tenisu je bil Elit boljši in je srečanje dobil s 3:2. V tej panogi raste pri nas nov naraščaj, med katerim je dosti perspektivnih igralcev, ki sedaj še obiskujejo osnovno šolo. To se predvsem opaža v Podkraju. Vprašanje je le, kje naj ta naraščaj vadi. Za sedaj so zadovoljni, če imajo mizo postavljeno med bloki, toda to je samo trenutna rešitev. Kje pa naj bi redno trenirali in pod nadzorstvom vaditelja, pa res ni nobenih iz-gledov.
Odbojkaši so srečanje izgubili s 3:2. Za to panogo so se začeli zanimati mlajši tovariši in izgleda, da se bo stanje izboljšalo.
Nogometaši so zmagali s 6:0. Domačini so bili ves čas tekme v premoči, kar je izraženo z visoko zmago. Elit se je še kar dobro upiral, glede na to, da aktivno1 in redno ne igrajo nogometa, kot je to pri nas.
Povratna srečanja so se takoj nato začela v Trbovljah.
Odbojkaši so dosegli isti rezultat kot v Hrastniku — izgubili so srečanje z 2:3. Prva dva seta so dobili, nato pa tri gladko izgubili.
Kegljači so visoko zmagali, kar je bilo pričakovati glede na sedanjo aktivnost v klubu.
V namiznem tenisu smo izgubili 2:0. V tej disciplini ni posebnih izgledov, vsaj ne do časa, dokler se ne preskrbijo prostori za redne treninge.
Šahisti so se revanžirali za poraz v Hrastniku in srečanje dobili s 4,5:0,5.
Strelci, moška kot tudi ženska ekipa, so visoko zmagali.
Preostalo je še tekmovanje v nogometu in lahki atletiki, nakar bomo lahko ugotovili skupni rezultat z »Elitom«.
ŠPORTNO SREČANJE S SAVO IZ KRANJA
Izgleda, da bo postalo športno srečanje s Savo iz Kranja tradicionalno. Letos smo hoteli celo razširiti to tekmovanje in smo vključili še lahko atletiko — moško in žensko ekipo, kar pa se nam je nazadnje izjalovilo, zato, ker je Sava morala dati nekaj svojih delavcev, ki tekmujejo v lahkoatletiki, na tekmovanje v Ljubljano.
Tekmovanje s Savo je za nas interesantno zaradi tega, ker je Sava podjetje z dobrimi športniki, pa tudi dobri odnosi in pravo športno vzdušje je pomagalo, da smo se dobro počutili med tekmovanjem.
Srečanje se je vršilo na željo Save že 23. 4., kar je sicer malo zgodaj, ker nekatere naše sekcije še niso kaj prida trenirale. Glede na to, da ima Sava za prvomajske praznike gumijado, smo se sporazumeli za ta datum.
Ker imajo rokometaši 'kakor tudi nogometaši ob nedeljah redno tekmovanje, smo zanje določili dan srečanja za 19. 4. popoldne. Tako so nogometaši odprli sezono in je bilo srečanje končano s 5:3 (3:0) za Steklarno.
Za Savo so nastopili: Dimič, Mileč, Dominko, Veber, Matjaše-vič, Kitič, Damjanovič, Belonič, Peršič, Zaletel Marjan, Zaletel Zvone.
Za Steklarno pa: Špajzer, Tr-šek, Kolenc I., Majcen, Pufler II., Grum, Pufler I., žlindra, Premec, Stopimšek, Lipar, Kolenc II.
Tekma je bila živa in tudi zanimiva. Hrastničani so imeli rahlo terensko premoč in rezultat ustreza igri.
Tudi rokometaši so zabeležili visoko zmago.
Ekipi sta odigrali srečanje v naslednjih postavah:
Sava Kranj: Udir 1, Prilih 6, Dolšak 4, Korenjak, Nikoletič, Horvat 6, Groše, Kramar 1, Ger-bajs.
Steklarna Hrastnik: Pavčnik, Kralj 16, Vidmar 3, Kotnik 9, Delpin, Dobrovoljni 7, Mrežar 3, Ršek 3.
Srečanje se je končalo z rezultatom 41:18 v korist Steklarne, polčas 23:8. Tekmo je sodil sodnik iz Kranja.
Ekipa Save iz Kranja ni bila kos izredno razigranim igralcem Hrastnika, tako da so kljub izredno požrtvovalni in fer borbi srečanje katastrofalno izgubili. Rezultat bi bil lahko za Steklarno še ugodnejši, če bi bila obramba bolj homogena. Posebuo
velja pohvaliti Kralja in Kotnika iz ekipe Steklarne, od domačinov pa Horvata,
V	nedeljo dne 23. 4. 1967 smo gostovali v Kranju z ostalimi disciplinami in so srečanja potekala takole:
Odbojkaši so izgubili srečanje s 3:1. Začeli so dobro in so prvi set debili s 15:13. Ostale tri sete pa so izgubili z 11:15, 7:15 in 10:15. Naši niso igrali slabo, treba pa je upoštevati, da je Sava v tej disciplini zelo dobra, poleg tega pa je še nastopila brez svojih dveh najboljših igralcev. Za nas so nastopili: Kavzar, Pokra-jac, Tošič I, Tošič II, Guzaj in Debelak.
Odbojkašice so zmagale s 3:0. Sava to disciplino za ženske šele uvaja in zato ni čudno, če so naša dekleta zabeležila talk uspeh. Vendar tudi one ne predstavljajo neko posebno dobro ekipo in bo treba še precej trdega dela, da se bodo lahko upirale ekipi Pančeva na steklarskih igrah.
V	Kranju so nastopile: Pufler Marija, Pufler Draigica, Istenič Verena. Volfand Frida, Ločičnik Jelena in Tavčar Minka.
Pri streljanju smo pričakovali zmago in se je to tudi uresničilo. Moški so zmagali za 25 krogov razlike, ženske pa za 182 krogov. Za marljivost in resnost jim gre vse priznanje, saj za to disciplino Odboru za športno rekreacijo ni treba skrbeti. Moški so nastopili: Brglez, Vidmar, Barakini,
Letos je Komisija za šport in rekreacijo pri ObK ZM v Hrastniku že tretjič organizirala športna tekmovanja med aktivi ZM naše občine v počastitev Dneva mladosti.
Ob letošnji uspehih in neuspehih lahko povemo samo to, da je bila organizacija skoraj ves čas tekmovanja na nuli in da so se le redki zavedali, kakšen pomen ima pravzaprav to tekmovanje. Da je temu tako, opravičuje nekatere člane ObK ZM prevelika angažiranost pri pripravah na proslavo na Vrheh, na drugi strani pa si je komisija zadala preobširen program. Lahko je za zeleno mizo sestaviti odličen program, težje pa ga je nato res odlično izvesti. Menim, da bi morala ta komisija v prihodnje sestavljati programe z manjšim obsegom, za kar se pa že odloči, pa izpeljati do konca. Tekmovanja, ki so samo na papirju, mladim ne koristijo.
V nadaljevanju članka želim podati nekaj podrobnosti in rezultatov iz posameznih tekmovanj.
NAMIZNI TENIS. V namiznem tenisu je nastopilo 12 moških in 2 ženski ekipi. V končnem plasmaju je prvo mesto zavzela ekipa aktiva Zveze mladine TKI, 2. mesto ekipa Osnovne šole heroja Rajka I ter tretje mesto
Poboljšaj, Uldrijan, v ženski konkurenci pa: Jelčič, Šumej, Verač, Grohar, Uldrijan.
Kegljači so srečanje izgubili za 18 klinov. Kaže, da jim ni »šlo«. To pa ni nič čudnega, če so izgubili, saj je to šport, ki je v Kranju doma. Kaže pa tudi, da naša ekipa ni bila najboljše sestavljena. Nastopili so: Vidmar, Pufler, Tovornik, čaikič, Gnjidič, Abram, Koritnik, Delpin, Mlakar, Žagar.
V namiznem tenisu nismo kaj prida pričakovali in smo dobili vsega skupaj en set, srečanje pa izgubili s 5:0. Najboljši igralec v namiznem tenisu Žlindra ni nastopil, ker pač ni prišel. Kaže, da si bomo morali pomagati tudi brez njega.
Šahisti so srečanje dobili s 4:1. Edino partijo1 je izgubil Brečko. Nastopili so: Milenkovič, Peršič, šušter, Brečko in Kotnik.
Skupen rezultat v Kranju je 6:3 za Steklarno, torej je boljši ko preteklo leto in smatram, da je to le določen napredek pri naših ekipah. Vendar je treba še dosti priprav in srečanj, da bodo ekipe do odhoda na IV. RSIPSJ , v Paračinu zadosti pripravljene.
Srečanje s Savo Kranj v Kranju je potekalo v redu, za povratne tekme pa se bomo pogovorili naknadno. Najbolj bi nam odgovarjal termin okrog 20. junija, to je tik pred odhodom v Para-čin in naj bi bilo to povratno srečanje kot neka generalka za
IV.	športne igre steklarjev.
ekipa Steklarne. Izven konkurence je sicer 1. mesto zavzela ekipa aktiva ZM Teren I. Ekipa je nastopila izven konkurence zaradi tega, ker člani ekipe niso bili vsi mladinci tega aktiva.
ŠAH. V šahu je nastopilo 5 ekip. Po končanem tekmovanju pa je razpored naslednji: 1. mesto Steklarna, 2. mesto TKI,
3.	mesto pa je zavzela ekipa Osnovne šole heroja Rajka I. Žal se je že pri tem tekmovanju videlo, da celotna organizacija, tekmovanja šapa, ker ni bilo ekipe Rudnika, Sijaja idr.
MALI NOGOMET. V malem nogometu se je pomerilo1 osem ekip. Tudi tu niso bile vse ekipe kompletne, tako da so se šele na licu mesta formirale, da se je tekmovanje sploh pričelo.
V finalnem srečanju je ekipa nogometašev iz Rudnika premagala ekipo Steklarne z rezultatom 5:2 in tako osvojila 1. mesto, ekipa Steklarne pa je zavzela 2. mesto.
KEGLJANJE. Na kegljišču za Savo so se zbrale samo 3 ekipe in to Steklarne, TKI in Loga. Da je bilo zbranih tako malo ekip, gre neuspeh ponovno pripisati slabi organizaciji. L mesto je osvojila ekipa Steklarne, 2. mesto ekipa TKI in 3. mesto ekipa iz Loga.
Tekmovanje med aktivi Zveze mladine
Odšla v pokoj
Tekmovanje med aktivi Zveze mladine
(Nadaljevanje s 6. strani)
STRELJANJE. Pri streljanju je nastala zmeda zaradi datuma tekmovanja, tako da so se na strelišču za Savo zbrale samo 2 moški in 1 ženska ekipa. V dvoboju med moškima ekipama Steklarne in Dola je zmagala ekipa Steklarne z doseženimi 849 krogi. Ženska ekipa Steklarne pa je dosegla 740 krogov.
KOŠARKA. Košarkaši KK »Hrastnik« so organizirali košarkaški turnir, na katerem so sodelovale ekipe KK Litije, KK Zagorje ion domačini. Rezultati tekem so: KK Litija — K K Hrastnik 48:35, KK Zagorje — KK Litija 47:46 in KK Zagorje — KK Hrastnik 47:30. Zmagovalna ekipa turnirja KK Zagorje je prejela pokal. S tem so tudi košarkaši Hrastnika dali svoj prispevek k športnim prireditvam ob Dnevu mladosti.
ROKOMET. V tej panogi so nastopile 4 ekipe, in to: Steklarna, TKI, Rudnik in ekipa Osnovne šole heroja Rajka. V finalni tekmi je ekipa Steklarne premagala ekipo Osnovne šole heroja Rajka z rezultatom 8:4, v predtekmovanju pa ekipo Rudnika z rezultatom 7:5. Pri tem tekmovanju se je opažalo staro rivalstvo med športniki Rudnika in Steklarne, kar je povzročilo nekatere nešportne izpade, posebno pa velja pohvaliti ekipo Osnovne
(Nadaljevanje z 2. strani) prej eden izmed važnih pogojev za uspešno prodajo določenega artikla. Kvaliteta steklene mase in izdelava ter dodelava določenega artikla je prej kot slej prvenstvene važnosti za dobre posle. Kartonaža in oprema le-te je prav tako važen moment v trgovini s steklom, da ne govorim o odpremi, ki mora biti absolutno v okvirih danih naročil in rokov za odpremo. Skratka, vsi ti momenti so postali v sedanji situaciji važnejši kot kdajkoli doslej, ker vsak spodrsljaj, ki se nam pripeti v vseh navedenih činiteljih, odpira vrata konkurenci, katere danes ni več podcenjevati. Le prizadevanje vsakega člana kolektiva, tako v upravi
šole heroja Rajka, ki je izredno lepo in požrtvovalno igrala.
Tudi pionirji so se pomerili v malem rokometu, in to učenci
6.,	7. in 8. razredov šole heroja Rajka in šole Dol. Menim, da je to edina prireditev, ki je s pomočjo učiteljev lepo uspela in dosegla svoj namen. Tekmovanje je pokazalo, da imamo v Hrastniku precej mladih in nadarjenih rokometašev in rokometašic, katere bi lahko uvedli v ligaško tekmovanje, seveda če bodo to dopuščala skopo odmerjena sredstva za šport in rekreacijo.
Tekmovanje v odbojki je bilo preloženo zaradi dežja, čeprav sta bili na igrišču ekipi Steklarne in TKI, pa verjetno tekmovanje ne bi uspelo zaradi odsotnosti ekip Rudnika, Dola idr.
Tokrat pa ne morem dati končnih podatkov še o- atletskem tekmovanju, ker podatki še niso zbrani, na vrsti pa je še zadnja disciplina, to je tekmovanje v nogometu, o čemer pa vas bomo obvestili v naslednji številki.
Po uspehih in neuspehih tega tekmovanja lahko povzamemo, da bo pač v prihodnje treba zastaviti manjši program, le-tega pa do potankosti izvesti. Škoda bi bilo, da se ta triletna tradicija v prihodnje prekine, saj soi takšna tekmovanja mladim nujno potrebna — organizirati je treba masovno rekreacijo.
podjetja, kakor tudi v proizvodnji, lahko prepreči pretnje konkurence v plasmaju robe po cenah in količinah.
Prepričan sem, da je kolektiv Steklarne Hrastnik sposoben spoprijeti se z nastalo situacijo in da bomo kot doslej izpolnjevali pričakovanje naše družbene skupnosti ter zadostili izvoznim obveznostim, ki so sicer visoke, vsekakor pa dosegljive. Če bo vsak član kolektiva gledal na svoje delo z očmi družbenega in skozi njega svoj dinar, potem nam vse to ne bo težko, ker na trgu nismo novinci, temveč firma s priznanim imenom kvalitete in sposobnosti, kar moramo zadržati tudi v tem boju za prestiž.
V mesecu maju je odšel v zasluženi pokoj naš steklarski mojster PUFLER ERNEST, roj. 31. 12. 1912 v Hrastniku.
Po končanem šolanju se je 23. septembra 1926 zaposlil v Steklarni Hrastnik kot odnašalec stekla. Veselje do steklarskega poklica mu je omogočilo, da je pri tem težkem delu hitro napredoval, tako je že leta 1947 postal brigadir v skupini RŠ, pozneje pa v skupini RDBO opal. To delo je opravljal vse do svoje zaslužene upokojitve letos v maju.
Tov. Ernest pa ni bil samo dober (Steklar, ki so ga spoštovali zaradi njegovega znanja njegovi predpostavljeni in sodelavci. Udejstvoval se je od rane mladosti pri naprednih delavskih društvih oziroma sekcijah; tako je bil član dramske sekcije in pevskega zbora »Svobode II«, pri nogometnem klubu je bil od vsega začetka, tj. od lata 1924, ko je bil ta klub ustanovljen. Igral je pri pionirjih, pozneje pa kot član prvega moštva. Zadnjič je Ernest nastopil na nogometni tekmi v Krškem leta 1948.
PRIŠLI V PODJETJE V MESECU APRILU:
Blagajčevič Fikret in Karnber Derviš iz JLA; Hohkraut Danica, Trampuš Jožica, Janc Vojko, Potrata Marjana —odnašalci; Dreu Marjana pom. delavka v slikar-nici; Dragoje Liljana, pom. delavka v brusilnici; Perič Milan, menjalec klešč; Kalšek Franc, vodja izmene avtom, proizvodnje; Matjašič Slavko, Podlesnik Ludvik, Klančnik Marija, Bratec Majda — odnašalci.
ODŠLI IZ PODJETJA:
Jamšek Nada, brusilka; Rotar Rajko, nabiralec; Šoper Terezija, prodajalka v bifeju; Majes Jožica, uslužbenka; Knez Franc, Potrata Marjana, Klenovšek Olga, Rajbar Ana — odnašalci; Vavtar Nada; Kmetič Antonija, kontrolor stekla; Strehar Marjan, Gričar Ivan I. — krogličarja; Bobi-čanec Ana, čistilka stekla; Projič Nevenka, odnašalka.
Tudi danes kljub letom še vedno aktivno sodeluje pri kegljaškem klubu »Bratstvo« in kot ribič.
Tovarišu Ernestu želimo od srca, da bi ostal tako čil in delaven še mnogo let ter da bi zasluženi pokoj užival v krogu svojih dragih še veliko let.
VIDMAR FRANC se je rodil
6.	9. 1909 na Kovku pri Hrastniku. Po končanem šolanju se je šel učit mesarske obrti. V steklarni Hrastnik se je zaposlil
29.	1. 1929, tu je delal eno leto; ko je nastala kriza je bil odpuščen, tako kot mnogi drugi delavci. Tako je delal tovariš Vidmar na raznih delih v Hrastniku, Trbovljah in drugih krajih vse do 2. 12. 1943. leta, ko se je ponovno zaposlil v steklarni. Tu je delal vise do svoje upokojitve
13.	5. 1967. Tovariš Vidmar Franc je bil dober delavec, tih in skromen je opravljal svoje delo, ki ni bilo lahko, delal je pri prevozu in čiščenju katrana, v zad-
njem času pa pri razkladanju gorilnega olja.
Njegovi predpostavljeni so ga spoštovali kot delavca. Ko odhaja v zasluženi pokoj, mu uredništvo Steklarja želi še mnogo srečnih in zdravih let.
UPOKOJENA:
Vidmar Franc I. in Pufler Ernest I.
POROČILI SO SE:
Haberl Marjana, kontrolor in Sodič Franc, nabiralec; Klanjšek Vida, odnašalka in Dolinar Ivan, krogličar; Gerhard Breda, steklo-slikarka in Kalšek Franc, vodja izmene avtom, proizvodnje; Mihalič Frido, krogličar in Krašek Terezija, odnašalka; Zagozda Viktorija, žgalka stekla in Matekelj Ladislav, ključavničar; Mekiše Ljudmila, odnašalka — Bokal; Strgaršek Anton, pomočnik in Vajdič Jožica; Mihalič Marija, čistilka stekla — KOTNIK.
Vsem iskreno čestitamo!
PRIRASTEK V DRUŽINI:
Zupan Marj an-Leopold — sina; Šumej Bronislava — hčerko; Vidovič Ida — sina; Pirc Milena — hčerko; Smešmk Vincenc — hčerko; Kreže Frančiška — hčerko; Pavlič Viktorija — sina; Fridrih Vilma — sina.
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi naše predrage sestre, tete in svakinje
MAURER MARIJE
se iskreno zahvaljujemo' vsem, ki so v usodnem in žalostnem trenutku z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo godbi na pihala in pevskemu zboru ter govornikoma za poslovilne besede, predvsem pa tov. Vračunu za zelo mehke in v srca segajoče besede, s katerimi je orisal njeno nadvse težko pot življenja in borbe za lepšo bodočnost.
Iskrena zahvala tudi upravi podjetja, sind, podružnici. SZDL Teren II. ter vsem darovalcem vencev, posebno to varišicam iz hišne št. 20 ter delavkam iz izmene tov. Stepišnik kakor vsem ostalim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti k mirnemu počitku na Dolu,
V imenu vse rodbine žalujoči brat Vili
HANNOVERSKI SEJEM 1967
ZANIMALO VAS BO!
Nagradna križanka
WAJVECJ&
MESTO
ŠKOTSKE
HRVATSKI
PESNIK
KONJSKA
HRANA
ZDRAVILO
STAN 1C JE
VZRNEMSKO
PODJETJE
ŠVICARSKI
PISATELJ
UBOZICA
POLJEDELEC
SLAVNI AV-
TOMOBILSKI
I JEZERO IN PRELIV V KANADI
DIRKA*
miselni
VODJA
Glavno
MESTO
CANE
NAOpNIK Z DR7AJEM
NAJVECJi
OTOK V
SEVERNEM
DOJEM,
IMPRESIJA
GRŠKI
OTOK
MESTO V SIBIRIJI
KOMUNALNA
8ANKA
OBOROŽEN
SPOPAD
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
FRANCOSKA
FILMSKA
IGRALKA
/ANOUK/
TIŠINA,
POKOJ
PREDLOQ
JEZERO V SIBIRIJI
USTANO-
VITELJ
SOVJETSKE
DRŽAVE
DEL
TELESA
OKRASNA
RASTLINA
AFRIŠKI
PTIČ
ZENSKO
IME
OKRASNE
RISBE
ŠTIRINAJSTDNEVNIK,Ki GA IZDAJA .PAVLIHA'
NASLOV
JAPONSKIH
CESARJEV
VODMIK,
VZGOJITELJ
KEM.ZNAK ZA RUTENIJ
DESNI PRITOK DONAV E
KiROĆčVALSKA
AGENCIJA
KRAJ OB ÌEND/SKEM JEZERU
MOST V BENETKAH
DEL
GLAVE
ZENSKO
IME
NOČNO
ZABAVIŠČE
MANJŠE
NASELJE
GOROVJE V ČSSR
USKOClTEV
BLAGA
KRAJ V ŠUMADIJI
OTOČJE V PACIFIKU
AVT.07NAKA ZA KARLOVAC
ČETVERO-
KOTNIK
ZENA ALEKSANDRA VELIKEGA
MOČNATA
JED
MESTO V FRANCÌJI
VELIK
OGENJ
IGRALEC
hA CVTRE
RIBIŠKA
MREŽA
JEZA,
BES
AVTOMOBILSKA O-ZNAKA 7A SARAJEVO
ODSKODNI NA ZA IZPOSOJENO GLAVNICO
1,000.000
NAS
POLOTOK
TRD ČRN KAVČUK
SMUČARSKA
DISCIPLINA
VPREŽNA
ŽIVAL
UMETNIŠKA GALERIJA V MADRIDU
VELIKO
RAZVALINE GRADU PRI BEGUNJAH
ANTIČNO MESTO V MAKEDONIJI
VELIKA NESTRUPENA KAČA
KMEČKO
ORODJE
RAIMUNDUS
LULIUS
DELAVSKI
SVET
GORA V SRBIJI
KRAJ PRI LJU8LJANI
TOVARNA KOLES V LJUBLJANI
VNETJE
SLUZNICE
MODERNA
NAVIGA-
CIJSKA
NAPRAVA
OREL IZ
JERMAMSKE
mitologije'
RASTLINA
ZAJEDAVCA
STANE
SEVER
POZITIVNA
ELEKTRON
KRAJ
BLIZU
SPLITA
POSUŠENA
TRAVA
SOTp*
RIŠCE
ZENSKO
IME
DEL
VIETNAMA
MOŠKI
POTOMEC
Za današnjo nagradno križanko razpisujemo kot običajno 5 nagrad v vrednosti 65 N-din. Rešitve pošljite do torka, 20. 6. na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA HRASTNIK, nagradna križanka.
Za prejšnjo nagradno križanko smo prejeli 57 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim re-
ševalcem:
1.	Vodep Ivan	20	N-din
2.	Veršnak Dora	15	N-din
1	Klenovšek Franc, ipok.	10 N-din
4.	Kum lane Ludvik	10	N-din
5.	Povše Vili	10	N-din
Pravilna rešitev prejšnje križanke:
VODORAVNO: Prvi maj, kamarila, Hermina, Savinja, Ptolemej, jantar, Proletarec, aed, F. S., prerija, Rižana, ropar, R. U.R., ZB, VB, Nepela, vaza, Ate, Aarau, kumina, rak, zima, Etna, Akadem, Na, enciklopedija, anorak, hiat,
A.	B., Lenin, Sromlje, O. K., prod, Ra, Saale, up, Dana, lek, pasta, Ilova, eter, Ču, Aston , Turek, Leskovar, Dean, R. A., Kelt, anti-monit, Ksaver, Lia, to, Ilirec, oblak, baroka, Klara, drenovec, Ot, lan, aorta, osatnik.
D. K.
Humor
BIL JE VZOR
Tako je ljubil čistočo, da si je umil usta, če je komu rekel svinja.
Tako je bil napreden, da je bil vedno v prvih vrstah, ko je odhajal z dela.
Tako je bil resnicoljuben, da je ob deževnem vremenu pozdravljal »slabo jutro«.
Tako je bil radodaren, da je z obema rokama delil nauke drugim, čeprav je sam zelo malo znal.
Tako je bil požrtvovalen, da je bil vse življenje pripravljen žrtvovati se za nehvaležne vodilne funkcije.
Tako je bil nesebičen, da je vedno rad odstopil neplačane funkcije drugim.
Tako je bil pogumen, da je bil vse življenje na najbolj izpostavljenem položaju jugoslovanskega direktorja. Ko bi bil moral s trinajstega direktorskega stolčka, je revež umrl. Pa ne od strahu, le številka 13 prinaša nesrečo, to je znano.
LOVSKI KPCT
Lovec začetnik se je vrnil z lova in žena ga sprejme na pragu:
No, si kaj ustrelil?
—	Sem.
—	Kje pa imaš?
—	V bolnišnici.
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: Ej, moj dragi, midva sva pa krokala sinoči, a?
Pacient: O, tovariš zdravnik, če se slabo počutite, bom pa jutri prišel.
NEPOBOLJŠLJIV
—• Janez, Janez, spet si se prd-majal iz gostilne.
—	Seveda, Rezka, saj ne morem vedno sedeti notri.
BRIDKA RESNICA
—	Ljubezen je luč sveta ...
—	Da, samo po poroki pride račun za porabljen tok.
V GOSTILNI
—	Mar je to vino, kar sem dobil za svoj denar?
—	Mar je to denar, kar sem dobil za svoje vino?
ZAKONCI V KINU
—	Ali dobro vidiš?
—	O, da.
—	Sediš udobno?
—	O, da.
—	Ali ne vleče?
—	O, ne.
—	Potem pa zamenjajva prostore.
OBVESTILO
Ponovne volitve v volilni enoti številka 8 — steklarna — izmena A, ki so se vršile za odbornika zbora delovnih skupnosti skupščine občine Hrastnik dne
5.	maja 1967.
Na zborih volivcev so bili predlagani SMODIC JULIJ, GORNIK PEREGRIN in ZALETEL VILI. Udeležba na ponovnih volitvah je bila 91,24 %, izvoljen pa je bil SMODIC JULIJ z 79 glasovi. Tako nas bodo v naslednjih letih zastopali v zboru delovnih skupnosti občine Hrastnik naslednji odborniki: MATKO FRANC, RAN-CINGER MARICA, MLAKAR ANTON, KIRHMAJER RUDI,. SMO-DIČ JULIJ in KAVZAR JANKO.
Vsem odbornikom želimo pri njihovem odgovornem delu v Občinski skupščini obilo uspehov.