glasilo delovnega KOLEKTIVA TOVARNE C agis ptuj Dioeiao ŠT. 8 NOVEMBER 1977 LETO I. Rojstvo, ki nam pomeni veliko »Na naš Antifašistični svet narodne osvoboditve pada težak tovor, pada velika odgovornost. Mi nimamo tako rekoč nič. Mi imamo samo orožje, ki smo ga osvojili s krvjo naših najboljših borcev. Naša zemlja je razorana, naš narod trpi strahovite muke, lačen je, gol in bos, izpostavljen četniškemu, ustaške-mu in okupatorjevemu zverinskemu terorju. Ali mi imamo neuklonljiv narod in njegovo vero v zmago." To so besede tovariša Tita na prvem zasedanju AVNOJ 1942. leta v Bihaču, kjer so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije, temelji, na katerih smo vse do danes in bomo tudi jutri gradili zmeraj novo, pravičnejšo ureditev v Jugoslaviji. Bili so položeni temelji, na katerih smo gradili bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, temelji samoupravljanja. Samo leto dni je bilo potrebno, da se je iz postavljenih temeljev pričela graditi nova Jugoslavija. Ta zgodovinski trenutek se je dogajal v noči od 29. na 30. november 1943 v Jajcu v prisotnosti delegatov vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Ta novogradnja ni bila zgodovinskega pomena samo za narode Jugoslavije, temveč je pomenila pravo senzacijo za celotno svetovno javnost. Prav odloki drugega zasedanja AVNOJ, tega edinstvenega parlamenta v svetu, ki je zasedal na edinem svobodnem teritoriju v Hitlerjevi evropski trdnjavi, so bili tisti, ki so presenetili svet. To je bila velika resnica, ki je v prvem trenutku delovala kot čudo. Hitler je v nemoči besnel v svo- jem bunkerju in pošiljal nove in nove divizije nad naše narode. Ob vsem pa je bilo osnovno to, da so naši narodi te zgodovinske noči učvrstili temelje svoji novi državni skupnosti, organizirani na federativni in demokratični osnovi, državi enakopravnih jugoslovanskih narodov in da nihče več ni mogel spremeniti resnice o naši osvobodilni borbi in revoluciji na tleh Jugoslavije. Skoraj dve leti je še trajal boj jugoslovanskih narodov v vrstah katerih so se borili mladina, starci, možje in žene pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita proti tisočem in tisočem Hitlerjevih vojakov in njihovih somišljenikov. Naši narodi, povezani s skupno željo priboriti si svobodo pod vodstvom KPJ, podirajo vse prepreke, ki jim stoje na poti, za dosego svojega cilja. Te prepreke se padle druga za drugo, vse dokler leta 1945 ni prišla toliko pričakovana in želena svoboda. Maja 1945, ko so se slišali streli samo še v čast zmage, je bila domovina dokončno osvobojena. Toda te svobode ni dočakalo 1,760.000 Jugoslovanov, padlih v štirih letih NOB. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 10.11.1977 Dne 10. 1. 1977 so se delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnima skupnostima v sestavi delovne organizacije AGIS osebno izjavljali na referendumu o sprejemu nekaterih samoupravnih splošnih aktih, o katerih je potekala javna razprava v mesecu oktobru. Delavci v TOZD so odločali na referedumu o sprejemu: 1. Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo AGIS. 2. Statuta DO AGIS. 3. Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD. 4. Statuta TOZD. Delavci v delovni skupnosti skupnih služb (DSSS) so odločali o sprejemu: 1. Samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DSSS. 2. Statuta DSSS. 3. Statuta DO AGIS. Delavci v delovni skupnosti komerciala (DSK) so odločali o sprejemu: 1. Sklepa o organiziranju delovne skupnosti komerciale. 2. samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DSK. 3. Statuta DSK. 4. Statuta DO AGIS. Vsi samoupravni splošni akti so bili veljavno sprejeti v vseh TOZD in v delovnima skupnostima, saj se je za njihov sprejem izreklo več kot polovica delavcev v vseh TOZD in v delovnima skupnostima. Izid glasovanja je bil sledeči: 1. Samoupravni sporazum o združitvi TOZD V DO AGIS TOZD Vpisanih volil. Glasov, za sprejem TAP 495 353 ali 71,31 % Gumama 149 122 ali 81,9 % Precizna mehanika 64 60 ali 93,7 % Vzdrževanje Kovinska obdelava + 63 60 ali 93,7 % AKG 98 88 ali 89,79 % Orodjarna 114 112 ali 98,24 % Servisi 110 95 ali 86,35 % 2. Statut DO AGIS TAP 495 370 ali 74,75 % Gumama 149 125 ali 83,8 % Precizna mehanika 64 58 ali 90,6 % Vzdrževanje Kovinska obdelava + 63 61 ali 96,32 % AKG 98 85 ali 86,73 % Orodjarna 114 109 ali 95,61 % Servisi 110 95 ali 86,35 % DSSS 517 408 ali 78,92 % DSK 79 61 ali 77,22 % 3. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD (DSSS, DSK) TAP 495 355 ali 71,72 % Gumama 149 125 ali 83,8 n/o Precizna mehanika 64 59 ali 92,1 % Vzdrževanje 63 60 ali 95,23 % Kovinska obdelava + AKG 98 87 ali 88,77 % Orodjarna 114 110 ali 96,49 % Servisi 110 96 ali 87,26 % DSSS 517 410 ali 79,3 % DSK 79 61 ali 77,22 % 4. Statut TOZD (DSSS, DSK) TAP 495 364 ali 73,54 % Gumama 149 121 ali 81,2 % Precizna mehanika 64 60 ali 93,7 % Vzdrževanje 63 61 ali 96,82 % Kovinska obdelava + AKG 98 85 ali 86,73 % Orodjarna 114 108 ali 94,73 % Servisi 110 94 ali 85,44 % DSSS 517 407 ali 78,72 % DSK 79 61 ali 77,22 % Za sklep o organiziranju del. skupnosti, komerciala se je od 79 delavcev odločilo ZA, 63 delavcev ali 79,75 %. Danica Vindiš Volišče DSSS (Foto: Korpar} Volišče TOZD TAR (Foto: Korpar) Obiskali so nas V petek, 11. novembra 1977 so našo delovno organizacijo obiskali absolventi Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. Ekskurzijo sta vodila vodja študija na tej šoli, magister Herman Berčič in profesor Miro DVoržak. Obiskovalce v toliki imeri ni zaniimalla sama tehnologija, ampak delovni proces, razmere in pogoji v katerih delajo naši delavci. iPo ogledu v proizvodnji je bil v posebni sobi podjetja razgovor obiskovalcev s predstavnikom sindikata, zveze .komun isto v, zveze socialistične mladine in referentom za družbeni standard. Zanimaj jih je odnos družbenopolitičnih organizacij v DO do rekreacije naših delavcev in kako daleč smo na področju organizirane rekreacije. Seznanili smo jih s problemi, s katerimi se na tem področju srečujemo, obiskovalci pa so povedali, kako rešujejo podobne probleme v drugih delovnih organizacijah. Taka Izmenjava mnenj je bila gotovo v obojestransko korist, saj so tako oni kot mi izrazih zadovoljstvo. Po končanem razgovoru so še obiskovalci odigrali nogometno tekmo z našo ekipo. Štefan Murko Pregled poslovanja za obdobje 1.1.-30.9. 77 Na osnovi 9- mesečnega obračuna ugotavljamo, da je planirani 9-mesečni celotni prihodek bil izvršen s 18 % presežkom, da pa je za 1 96 manjši kot v I. polletju. Prav tako je tudi izvršitev plana porabljenih sredstev bila izvršena s 18 % presežkom, a-nalogno temu pa tudi izvrši tev plana dohodka. Plan čistega dohodka je bil dosežen z indeksom 111, oz. za 10 % nižji kot v I. polletju, kar je predvsem posledica povečanih družbenih dajatev, ki so planirane presegle za 102 % in so za 17 % večje kot v I. polletju. Zaradi nižjega čistega dohodka se je spremenilo tudi delitveno razmerje med skladi in OD v korist OD in sicer od 60:40 na 73:27. S tem pa se naglo približujemo planiranemu delitvenemu razmerju 80:20. Vzroke za zapiranje škarenj v breme naložb za sklade so predvsem v dvigu vrednosti točke pri nespremenjeni produktivnosti ter porastu nekaterih materialnih stroškov. Analiza OD pokaže, da se delovna organizacija giblje v mejah panoškega sporazuma, prav tako pa je tudi še v mejah resolucije. Bistveno pa se te stvari razlikujejo po posameznih TOZD. Analiza zalog in ostale vezave obratnih sredstev pokaže, da so se te v primerjavi s 1. 1. kakor tudi s 30. 6. 1977 bistveno znižale, tako ugotavljamo, da so padle terjatve kupcev, zaloge repro materiala in gotovih proizvodov, medtem ko je stanje pri nedovršenih proizvodih bistveno neizpremenjeno, znižale pa so se tudi obveznosti do dobaviteljev. K znižanju zalog je bistveno prispeval tudi novi način vrednotenja zalog (direct costing). Znižanje za log pa je tudi ugodno vplivalo na likvidnost DO, saj smo v veliki meri plačevali cash in pri tem koristili vse možne časa skonte, medtem ko se izdajanja menic sploh nismo posluževali. Primerjava OD pokaže porast vseh kategorij OD v vseh TOZD. Najvišji povprečni OD je dosežen v TOZD Vzdrževanje, najnižji pa v TOZD Precizna mehanika. Razlika med najvišjem in najnižjim OD je 1.426,00 din, kar je precejšen razkorak in ga bo trbea s samoupravnimi akti, ki so sedaj v razpravi, vskladiti sploh, če pri tem upoštevamo rentabilnost poslovanja TOZD Orod-tarna in TOZD Precizna mehanika. Pregled nadomestil OD pokaže nagel porast boleznin. Primerjava OD na pogojno nekvalificiranega delavca pa pokaže precejšen razkorak med posameznimi TOZD, ki presega med naj nižjim v TOZD Servisi in najvišjem v TOZD TAP 1.150 din, kar v znatni meri dokazuje neenake pogoje poslovanja in nagrajevanja. Pri tem moramo poudariti, da so OD v TOZD Kovinski obdelavi zavestno zaostajali, ker so delavci teh TOZD tudi z lastnim odpovedovanjem skušali doprinesti svoj delež k stabilizaciji TOZD. Analiza investicijske sposobnosti pokaže za DO le minimalno možno lastno udeležbo nekaj čez 1 milj. din, ki pa se znatno razlikuje po posameznih TOZD. Trenutno sta investicijsko sposobni le TOZD TAP in TOZD Gumar-na. Vse ostale TOZD imajo primanjkljaje do 1 milj. din, razen TOZD Kovinska obdelava, ki izstopa z 5,4 milj. din primanjkljaja, medtem ko je investicijska nesposobnost TOZD Precizna mehanika nastopila zaradi odobritve kratkoročnega kredita drugim TOZD. Poslovanje delovne skupnosti pokaže, da ima delovna skupnost odvišna obratna sredstva, katere bi delno lahko vrnila posameznim TOZD. Med drugimi TOZD je v delovno skupnost vložila največ obratnih sredstev TOZD Servisi, zato predlagamo, da se tej TOZD vrne del teh sredstev'v znesku 2 milj. din, s čemer bi postala investicijsko sposobna. Po delitvi sredstev med DSSS in DSK pa bi se verjetno dalo vrniti obratna sredstva v določenih zneskih tudi drugim TOZD, s tem, da bi se moralo preiti na sistem avansnega plačevanja prispevka delovni skupnosti. TOZD Avtooprema — TAP Primerjava polletnih in tri-četrtletnih poslovnih rezultatov pokaže, da je vzpon realizacije s I. polletja doživel v III. tromesečju rahel padec, saj je povprečna realizacija III. tromesečja manjša za 6 %, 9-mesečni plan pa je kljub temu bil izvršen s 124 %. Primerjava porabljenih sredstev pa pokaže, da njihovo zaostajanje ni v sorazmerju z zaostajanjem celotnega prihodka, kar pa ima za posledico tudi manjši dohodek, posebej še, ker so se v III. tromesečju nekoliko povečale tudi zakonske obveznosti. Manjši ostanek čistega dohodka pa je imel za posledico spremembo delitvenega razmerja y korist OD, saj se je razmerje 38:62 spremenilo ravno v obratno razmerje 62:38, s tem pa se izredno naglo približuje TOZD TAP planiranemu delitvenemu razmerju 67:33. Sprememba delitvenega razmerja pa je šla predvsem na račun rezerviranih sredstev za naložbe v poslovni sklad. K temu moramo pripomniti, da je k te- mu delno prispevala tudi sprememba strukture OD v zalogah, saj so le ti v zalogah prikazani z 9,65 %, vsi ostali pa so bili pokriti s čistega dohodka. Prav zaradi tega se pri TOZD TAP izkaže prekoračitev OD po resoluciji za 56 %, če pa upoštevamo OD v zalogah, izračunane po bilančnem razmerju, to je v višini 17,89 pa TOZD TAP kljub temu prekoračuje po resoluciji OD za 8 %, vendar pa se še vedno giblje znotraj meje panoškega sporazuma. Posebej moramo poudariti, da so se zaloge TOZD TAP v III. tromesečju znižale za 4 milj., kar bi sicer moralo izboljšati poslovne rezultate, do česar pa ni prišlo, kar dokazuje, da je TOZD TAP v III. tromesečju posloval pod neugodnimi pogoji. Delno izboljšanje p (»lovnega rezultata v naslednjem Tromesečju vidimo v dvigu cen, vse ostalo pa bo treba rešiti znotraj TOZD in skupnih služb. TOZD TAP je na dan 30. 9. 1977 visoko investicijsko sposobna, kar ji zagotavlja možnost realizacije investicijskega programa za leto 1977, s tem pa vsaj delno zagotovitev novih kapacitet, ki jih potrebuje v naslednjem letu. Kljub zmanjšanem ostanku dohodka so se obveznosti v TOZD TAP povečale, kar je zlasti posledica nizke kvalifikacijske strukture, ki dovoljuje TOZD-u TAP manjše izplačilo neobdavčenega dela OD. Razen tega pa TOZD TAP dosega najvišji povprečni OD na pogojno nekvalificiranega v DO »ACIS«. Zato menimo, da bo potrebna pri zaključnem računu podrobna analiza ■vseh momentov, ki govorijo za in proti izkazovanju ostanka dohodka z ozirom na to, da ima TOZD TAP tudi precejšen del neamortiziranega specialnega orodja. TOZD Precizna mehanika Plan celotnega prihodka dosega tudi v III. tromesečju enako rast kot v I. polletju, saj je 9-mesečni plan izvršen s 135 %. Porabljena sredstva pa kažejo nekoliko hit- rejšo rast, kar pa ima za posledico zaostajanje dohodka. Občutno so porastle tudi zakonske obveznosti, kar je vplivalo na še počasnejšo rast čistega dohodka za delitev. Tudi v tej TOZD ugotavljamo, da se delitveno razmerje nagiba v škodo skladom vendar je še vedno znatno ugodnejše od planirane, saj se giblje 40:60, OD TOZD Precizna mehanika se giblje znotraj panoškega sporazuma in znotraj resolucije. TOZD Precizna mehanika na dan 30. 9. 1977 ni investicijsko sposobna, ker je odobrila kratkoročni kredit drugim TOZD. TOZD AKG — Sigma Poslovni rezultati za TOZD AKG — Sigma so še ugodnejši v III. tromesečju, kljub temu, da se je ta TOZD izenačila pri plačevanju prispevka DSSS z ostalimi TOZD. Prav zaradi tega pa je kljub povečanemu celotnemu prihodku, dohodek in čisti nekoliko manjši. Izplačila OD v TOZD AKG — Sigma se giblje znotraj panoškega sporazuma in znotraj resolucije. TOZD ni investicijsko sposobna ter jo je možno investicijsko usposobiti po predlogih o nadaljnjih skupnih vlaganjih. Glede na to, da se ta TOZD združuje s TOZD Kovinska obdelava se bo njena investicijska sposobnost reševala skupaj z reševanjem investicijske sposobnosti TOZD Kovinska obdelava. TOZD Kovinska obdelava Kljub znanim težavam je TOZD Kovinska obdelava dosegla nekoliko večji celotni prihodek, saj je plan celotnega prihodka bil dosežen v 119 %. Porabljena sredstva so naraščala hitreje, kar pa j* vplivalo na zaostajanje dohodka in čistega dohodka, kljub temu, da je čisti dohodek rasel nekoliko hitreje, kar je predvsem posledica manjšega prispevka za DSSS. Minimalno povečanje obračunske vrednosti točke pa je tudi v tej TOZD imelo za posledico spremembo delitvenega razmerja v korist OD ter se je ta TOZD na ta na&in (Nadaljevanje na naslednjih sr J Ostri pogledi kontrole gumi izdelkov (Nadaljevanje s 3. strani) približala planiranemu delitvenemu razmerju. Ugotovljeno' delitveno razmerje 80:20 na dan 30. 9. 1977 ne bo v ce loti zadoščalo, ki jih ima ta TOZD do naložb po ZR. Izplačilo OD v TOZD Kovinska obdelava si Ogiblje v okviru sporazuma in resolucije. Še vedno pa ostane nerešeno vprašanje investicijske sposobnosti te TOZD, kar bo rešljivo šele po analizi obstoječih zalog, realizaciji 'naorta-nih sanacijskih ukrepov, naložbah v poslovni sklad po ZR 1977 in najetju dolgoročnega posojila za leto 1978. TOZD Servisi Ta TOZD je končala devetmesečno poslovanje sicer z nizkim ostankom sredstev za sklade, vendar v primerjavi z' lanskim letom, ko je TOZD zaključila poslovanje z negativnim finančnim rezultatom je za to TOZD takšen rezultat zadovoljiv. Na takšno stanje je predvsem vplivalo zalaganje delavcev TOZD, dvig cene prodajne ure ter soipokrivanje stroškov ostalih TOZD za prdlnico. Pri tej TOZD ugotavljamo, dti se ne more prebiti iz. kritične cone, kar pa je predvsem posledica minimalnih vlaganj v razširjeno reprodukcijo ter linutiranje cen s strani občine. Dolgoročnejšo rešitev za ta TOZD lahko pričakujemo le z vlaganji v razširjeno reprodukcijo, za kar pa so potrebna prosta sredstva katerih pa ta TOZD nima. Rešitev je nakazana v uvodnem delu poleg tega pa bo potrebno sredstva preskrbeti še iz drugih virov. TOZD Gumama Plan celotnega prihodka v TOZD Gumama je izvršen v enakem indeksu 116% kot je bil dosežen v I. polletju. Porabljena sredstva so rastla nekoliko počasneje, kar je u-godno vplivalo na porast dohodka in porast čistega dohodka. Delno za to gre zasluga manjšemu prispevku DSSS. Tudi v tej TOZD ugotavljamo, da so zaikonske obveznosti znatno hitreje porastle od porasta čistega dohodka in dohodka. Delitveno razmerje, skladi: OD, pa se tudi v tej TOZD nagiba v ugodnejšo delitev za OD. Kljub temu pa je delitveno ramzmerje na dan 30. 9. 1977 67:33 še vedno, u-godnejše od planiranega 82:12 Izplačilo OD je po izračunih vsklajeno z določili safp.0-upravnega sporazuma in resolucije. Vsako povišanje OD pa bi bilo neupravičeno, ker je že sedanje povišanje .01) šlo na račun skladov ter nima osnove v povišani produktivnosti. Analiza vezave obratnih sredstev v TOZD Gnmar-na pokaže porast terjatev in pa zalog nedovršene proizvodnje. Medtem, ko kažejo zaloge repro materiala in gotovih proizvodov tendenco padanja. Obveznosti so se prav tako znižale, kar dokazuje ugodno likvidnost TOZD. TOZD Gumama je poleg TOZD TAP ostala investicijsko sposobna, kar ji zagotavlja izvršitev plana investicij za lastne potrebe in pa sofinanciranje skupnega pomena. TOZD Orodjarna Zaradi rebalansa letnega poslovanja za leto 1977, ki je imel za posledico' predvsem podražitev delovnih ur v TOZD Orodjarna, je bil plan celotnega prihodka dosežen s 101 %, kar dokazuje veliko zavzetost sanacijskega odbora in ostalih služb, ki so sodelovale pri izdelavi osnutka re-belansa. V okviru rebalansa pa se giblje tudi plan dohodka, 'ki je dosežen s 104 % in plan čistega dohodka s 105 %. Delitveno razmerje 93,7 je nekoliko ugodnejše od planiranega 95,5 ter bi praviloma zadostovalo za naložbe TOZD Orodjarne v njene sklade. Dosežena akumulacija TOZD se giblje v okviru poprečne akumulacije proizvodnih TOZD 7,5 % medtem, ko bomo morali ponovno pristopiti k analizi izvršitve plana izvršenih ur, zaradi dvotirnega vodenja ur v TOZD Orodjarna in pa zaradi dodatnega fdktuiranja ur s strani stroškovnega me- sta konstrukcije. Ta analiza je izostala, ker so bili odsotni nekateri odgovorni delavci TOZD, kateri bi morali dati plansko analitski službi dodatna pojasnila. Glede na to, da pa je bil plan prihodka v celoti realiziran, ocenjujemo, da je moral biti izvršen razpoložljivi fond ur. Dokončni obračun pripadajoče akumulacije pa se bo izvršil po ZR. Posebej moramo poudariti, da je TOZD Orodjarna edina TOZD, zraven TOZD Vzdrževanje, ki je prekoračila samoupravni sporazum za 19 %, resolucijo pa za 16 %, kar dokazuje, da doseženi poslovni rezultati niso ekvivalentni doseženim OD, čeprav ugotavljamo za to TOZD povprečni OD med naj višjimi v delovni organizaciji. Ta razkorak rped poslovanjem TOZD in izplačevanjem OD bo vsekakor treba vzeti v obzir pri udeležbi TOZD Orodjarne v Skupnem prihodku z ostalimi TOZD. Vezava sredstev v TOZD se bistveno ni spremenila pač pa ugotavljamo, da je TOZD in ves ticijsko nespo-sobna, kar jasno nakazuje, kakšna stališča mora TOZD zavzeti pri delitvi ostanka dohodka pri ZR. TOZD Vzdrževanje Za novo osnovano TOZD Vzdrževanje ugotavljamo, da je dosegla planirani celotni prihodek z 90 %, kar je predvsem posledica pomanjkljivega faktuiranja uslug in pa stroškov kurjave. Zato bodo morale DSSS in pa TOZD sam v bodoče posvetiti vso pozornost. Planirana porabljena sredstva so se gibala v okvirih plana, zaradi nedoseganja celotnega prihodka pa je bil plan dohodka dosežen z 68 %. Prav tako pa tudi čisti dohodek s 65 %. Posledica izpada dohodka pa je, da TOZD ni Komisija je imela dne 7. H. 1977 svojo 13. redno sejo na kateri je razpravjala o tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih naslednjih članov kolektiva: KRIŽE Milana, SIMONIČ Antona, ČREŠNIK Alojza, CERČEK Otmara, VEBER Janeza, KOLARIČ Franca, PREAC Ivana, MEŠKO Ivana, KLEMENČIČ Alojza, VESELIČ Janeza .POTOČNIK Maksa, ŠTUMBERGER Andreja, TOPOLOVEC Avgusta, Gojkovič Franca, ja-NEŽIC Ladislava in MAJCEN Emila. Komlisija je ugodno rešila vse prijave razen dveh, od katerih je za eno potrebno izdelati analizo stroškov, druga pa je preložena na naslednjo sejo. Enkratne nagrade in izplačila odškodnin predlaga komisija za naslednje člane kolektiva po TOZD: TOZD — TAP: KRIŽE Milan odškodnina 4.826,52 din, SIMONIČ Anton enkratna na- imela prostih sredstev za planirane naložbe v svoje sklade ter bo to morala nadoknaditi s poslovanjem v zadnjem tromesečju. Prav tako moramo upoštevati, da ta TOZD še nima urejenih v celoti dohodkovnih odnosov z ostalimi TOZD. Ter za njo enako velja, kot za TOZD O-rodjarno, da se bo ta problematika vključila pri sprejemu plana o skupnem prihodku. V TOZD Vzdrževanje ugotavljamo naj viš j i povprečni OD, kar pa ni vsklajeno z doseženim poslovnim rezultatom, saj bi nadaljevanje take delitve čistega dohodka pripeljalo ta TOZD v občutna navzkrižja s panoškim sporazumom in resolucijo. Pri tem pa moramo še opozoriti, da se je občutno omajala tudi investicijska sposobnost te TOZD. Delovna skupnost Skupnih služb DSSS se je gibala v okviru rebalansiranega plana celotnega prihodka, prav tako pa sta vsklajena čisti prihodek in dohodek. Nekoliko odstopa rezervirani del dohodka za sklad skupne porabe, kar pa gre na račun že v polletni analizi omenjenih združenih sredstev za obrat družbene prehrane v znesku 400.000 din. DSSS je za 11 % prekoračila panoški sporazum OD, vendar pa se giblje v okviru resolucije, ker je vezana na primerjavo resolucije v okviru DO. DSSS ima tudi na razpolago dogovorjena sredstva za financiranje stroškov investicijskega vzdrževanja, kot je to bilo dogovorjeno v sporazumu TOZD Gumama, TOZD Orodjarna, TOZD Kovinska obdelava in TOZD AKG — Sigma. Zlatko Š polj ar grada 2.500,00 din, VEBER Janez odškodnina 2.048,20 din, KOLARIČ Franc enkratni nagradi 1.800,00 din, FOR-STNARIC Alojz enkratni nagradi 1.300,00 din, PREAC I-van enkratna nagrada 800,00 din, MEŠKO Ivan enkratna nagrada 2.000,00 din, KLEMENČIČ Alojz enkratna nagrada 1.000,00 din, ŠTUMBERGER Andrej enkratna nagrada 300,00 dSjln, TOPOLOVEC Avgust enkratna nagrada 1.000,00 din. TOZD GUMARNA: ČREŠNIK Alojz enkratna nagrada 1.000,00 din, CERCEK Otmar enkratna nagrada 1.500,00 din, VESELIČ Janez enkratna nagrada 3.CK)0,00 din. TOZD KOVINSKA OBDELAVA: POTOČNIK Maks odškodnina 1.204,64 din. Naslednja seja komisije bo predvidoma proti koncu meseca novembra. Dušan Žnidarič Nagrade za inovacije Mladim več zaupanja in odgovornosti DEL ŠTUDIJE EDVARDA KARDELJA, KI SE NANAŠA NA MESTO IN VLOGO ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADI NE V NAŠEM POLITIČNEM SISTEMU. Vloga ZSM je v našem političnem sistemu premajhna, še zlasti, če jo primerjamo z dejansko vlogo, ki jo ima mladina v naši družbi, prav go tovo pa manjša, kot bi ustrezalo dejanskim družbenim interesom, piše Edvard Kardelj. Nadalje opozarja na nerazvitost tistih odnosov, ki naj bi povezovali družbene organizacije z delegatskim sistemom in ugotavlja, da vse pomanjkljivosti v odnosih in dejavnostih zveze komunistov do družbeno političnih orga-nizacij, pomanjkljivosti v njihovih medsebojnih odnosih, vse slabosti socialistične zve ze in položaja sindikatov vplivajo tudi na položaj in vlogo Zveze socialistične mladine v našem političnem sistemu. Zveza socialistične mladine mora ustvarjati pogoje za široko in hitro vključevanje mladih ljudi in vse vrste družbenega odločanja in odgovornosti in mora zavzeti pomembnejšo mesto v delegatskem sistemu, kot ga ima danes. Njena glavna družbena funkcija je prav v tem, da subjektivno usposablja in da uvaja mlade ljudi v sistem samoupravne demokracije. Ni dovolj, da je socialistična mladina samo zvesta interesom in potrebam delavskega razreda — predvsem pa bi se morala znati bojevati za njihova uresničevanja. Zato se mora vztrajno bojevati tudi za svoje lastno znanje, predvsem marksistično, ki je potrebno za socialistično družbeno akcijo in za prevzemanje odgovornosti v samoupravnih skupnostih in delegatskih telesih. Ko v nadaljevanju piše o neposrednem angažiranju mladih v našem političnem sistemu, tovariš Kardelj zagotavlja, da ni bistveno samo to, koliko mladih je v samoupravnih organih in delegacijah ampak predvsem, v kolikšni meri sprejemajo njihove pobude, kakšen je njihov dejanski vpliv na proces svobodnega odločanja ,ali je v zadostni meri izkoriščena pri-pravljenost ljudi, da se kon kretno angažirajo ipd. ZK SZ, sindikati in druge organizacije morajo posvetiti več pozornosti mnenjem, iniciativam, predlogom in sugestijam mladine in mladinske organizacije. Sicer pa je nujno potrebno da se: prvič Zveza socialistične mladine močneje aktivira posebno pa v njenih sekcijah in drugič, biti mora bolj ak tivno pričujoča v delegatskem sistemu in sicer v delavskih svetih in podobnih samoupravnih telesih, kakor tudi v delegatskih skupščinah. Zveza socialistične mladine se mora tudi po svoji notranji organizaciji razvijati podobno, kot se razvija socialistična zveza delovnega ljudstva. Z drugimi besedami Zveza socialistične mladine ne sme biti ozka organzacija tistega dela mladine, ki je ali naj bi bila v Zvezi komunistov, marveč se mora razvijati kot demokratična fronta vse socialistične mladine. Zato mora biti njena dejavnost naravnana predvsem v prevzemanje konkretne družbene odgovor-nosti v vsakdanjem funkcioniranju samoupravne demokracije oziroma delegatskega sistema. V tistem delu študije, kjer piše o nujnosti angažiranja mladinske organizacije v socialistični zvezi pa Edvard Kardelj poudarja, da se mora zveza socalistične mladine, kot politična zveza bolj angažirati za reševanje problema nezaposlenosti mladih, problema mladine na vasi, standarda učencev in študentov izobraževanja mladih itd. Ko piše da je še velikanski del mladine, zlasti tiste v srednjih in visokih šolah praktčno izključen iz vseh institucij družbenega odločanja, čeprav je zrel zato pravi, da je tudi v tem eden vzrokov ultralevih in ultradesnih tavanj mladega rodu, ki so postavila tako izrazitno očitna v 60 — letih, opaziti pa jih je še tudi danes. Ta del svoje študije tov. Kardel zaključuje z besedami: »Svoboden je lahko samo tisti človek, ki prevzema tudi odgovornost za svojo svobodo, Takšno odgovornost pa lahko prevzame samo tisti človek, ki more demokratično odločati .Mislim, da bi moralo biti prav to spoznanje izhodišče naše politike do mladih rodov.« Pripravil Danilo Polanec STANOVANJSKI PROBLEMI NAŠIH DELAVCEV v________________________ Skrb socialistične družbe je med drugim tudi ta, da pomaga delovnemu človeku zadovoljevati stanovanjske potrebe, ki so ena od osnovnih potreb. Te probleme rešujemo v okviru občine, Samoupravne stanovanjske skupnosti z dodeljevanjem solidarnostnih stanovanj in pa delovne organizacije, v katerih so delavci zaposleni. Da pa je stanovanjska problematika zelo pereča, ni potrebno govoriti, a gradnja stanovanj je v zadnjih letih pohvalno porastla. Predlog novega zakona pa ni posebno obetajoč za reševanje stanovanjskih problemov delovnega človeka. Naj navedem rezultate ankete, ki je bila izvedena koncem leti 1976. Po tej bi potrebovali 10 garsonjer, 21 enosobnih, 30 dvosobnih in 15 trosobnih stanovanj. Rezultati te ankete sicer niso najboljša slika potreb, ker ankete niso izpolnili vsi, ki nimajo rešenega stanovanjska vprašanja. Mnogi namreč živijo kot podnajemniki ali pa pri starših. Ko pa pride do spremenjenih družinskih odnosov, pa se kaj hitro pojavi nov problem, šestindvajset naših delavcev bo imelo rešen stanovanjski problem preko Samoupravne stanovanjske skupnosti do konca leta 1979. Kako smo stanovanjski problem reševali letos? Iz združenih sredstev sklada skupne porabe smo kupili 7 stanovanj, od tega 5 dvoinpolsobnih in dva dvosobna stanovanja. Skupna vrednost te investicije znaša 3,177.860,00 din. Dve stanovanji sta bili kadrovski, štiri stanovanja smo sofinancirali in sicer dva z Bolnišnico Ptuj, dva pa s Ptujsko tiskarno. Delovna organizacija je pri Kreditni banki Maribor najela posojilo v višini 3,500.000.— din, ki so ga dobili delavci kot kredit za individualno gradnjo. Za kredit je zaprosilo 107 delavcev, odobren pa je bil 70 delavcem. TOZD-i in DSSS so razpolagali z Vj sredstev (1,155.0(K),{)0) z 2/3 (2,345.000) po DO. Iz združenih sredstev DO je dobilo posojilo 50 prosilcev, iz sredstev TOZD TAP 7 prosilcev, TOZD Orodjarna 3 prosilci, TOZD PM 2 prosilca, TOZD Kovinska obdelava 1 prosilec, TOZD Gumama 2 prosilca, TOZD Servisi 1 prosilec in DSSS 10 prosilcev. Kako bomo v bodoče reševali stanovanjske razmere, je odvisno od nas vseh, kakšno višino sredstev bomo namenili za stanovanjsko izgradnjo in za kakšen način reševanja se bomo odločili. Štefan Murko Pet minut za varno delo Vse preizskave in analize so pokazale, da do nesreč pri delu in drugih poškodb, ki se pojavljajo v delovnem procesu, nastajajo zaradi neupoštevanja normativov in navodil za varno delo. Ugotovljeno je, da je vodilni člen pri nesrečah na delovnem mestu — človeški faktor, odnosno njegovo neodgovorno obnašanje pri delu. KAJ MORAMO VEDETI, DA BI PREPREČILI NESREČE PRI DELU! »Na vsakem koraku se zavedaj, da preživiš na delovnem mestu okrog 80.000 delovnih ur, zaradi tega se vedi pri upravljanju svojega dela disciplinirano. S svojo disciplino boš doprinesel k varnemu in racionaliziranemu delu. Ne bodi v zmoti, da je delovna disciplina, katera se zahteva od tebe na delovnem mestu, izraz zahteve drugih, da 'bi s tem pokazali svojo superliocnost, temveč je osnovni faktor za varno delo ter predpogoj za zmanjšanje nezgod pri dleu in poklicnih bolezni. Ne prepusti časa, ne da bi si širil znanje iz pod- ročja varstva pri delu. Zato obiskuj predavanja, prebiraj strokovne knjige, priročnike in navodila s področja varnega dela. Nenehno se trudi, da se spoznaš z varnostnimi predpisi. Ne pozabi resnice! Praksa je najboljši učitelj. Ona ti bo pomagala, da razširiš svoje znanje in strokovnost z zahtevami varstva pri delu. Ne sramuj se učiti od starejših in iskušnejših sodelavcev. Ne sramuj se vprašati česar ne znaš ali ti ni povsem jasno. Istočasno se zavedaj, da ti je dolžnost pomagati mlajšim sodelavcem, predvsem delavcem, ki šele spoznavajo tovarniško delo. Ne podcenjuj izobešenih o-pozorilnih napisov in lepakov, upoštevaj njihovo vsebino, kajti naloga njih je, da te (Nadaljevanje s 5. strani) jiin tako pomagati, da bodo odgovorno sodelovali pri sprejemanju samoupravnih ali- političnih, odločitev. Tovarniška glasila in tudi vsa druga sredstva obveščanja morajo, opirajoč se na naj napredne j še subj ektrvne sile v kolektivu, biti skupaj z delavci v prvih vrstah v boju, za nadaljnji razvoj samoupravljanja. 'Napredna so samo tista sredstva obveščanja, ki podpirajo, razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ,ki nasprotujejo vsemu, kar takšen razvoj zavira, ki se. bojujejo proti nezakonitemu odvzemu delavskih pravic, pa naj si'je beseda o sa-movoljij grupaštvu, klikah, pri mi ti vizmu, tehn ok ra t izm u ipd. Usposabljanje tovarniških glasil kot borbenih glasil delavcev po naravi razvoja naše družbe ne more biti uspešno, če bodo ta glasila, kakor tudi druga sredstva obveščanja v združenem delu, ostala obrnjena samo proti sebi — svoji temeljni organizaciji združenega dela, delovni ali sestavljeni organizaciji — in ne proti združenemu delu v celoti in širši družbi V prizadevanjih, da bi delavec presegel meje svoje temeljne organizacije, da bi ne bil samo oblikovalec samoupravnih tokov v njej in da bi se vključil v odločanje o celotni družbeni reprodukciji kjer se sprejemajo sklepi, pomembni za delavski razred, je vloga tovarniškega tiska nenadomestljiva. Glasila organizacij združenega dela bi morala bolj kot do zdaj spremljati porabo ti- stega dela dohodka, ki ga delavci v TOZD nemerijajo za krajevne in interesne skupnosti, občino j pokrajino in republiko, vse do federacije. V tej smeri si tudi prizadevamo za nekatere spremembe v političnem sistemu, pri tem pa bi se tovarniški tisk moral kar se da neposredno vključiti. Po mnenju tovariša špiljka bi morali tovarniški časopisi bolj kot do zdaj spremljati delo delegatov in delegacij, obveščati delavce o tem, kakšna stališča naj delegati zavzemajo, s kakšnimi težavami se srečujejo, za kakšna stališča glasujejo. Poleg tega bi morala tovarniška glasila vplivati na delegate, da se pri odločanju zavzemajo za avtentični delavski interes. V sredstvih obveščanja v organizacijah združenega dela je treba razvijati kritični pogovor, katerega, resnici na ljubo, ni dovolj niti v drugih časnikih niti v vseh družbenih strukturah. Tovarniška glasiila bi morata biti bolj odprta za same delavce, za njihovo ustvarjalno politiko in predloge, ki ne bi rušili ljudi, ampak jasno pokazali na določene negativne pojave in njihove nosilce ter predlagali boljše rešitve. Delavska glasila morajo biti še bolj prežeta z delavsko dušo, več delavcev kot do zdaj mora pisati o svojih pogledih. Če bomo šli po tej poti, je menil ob koncu tovariš Špiljak, bodo delavci pripomogli, da bodo njhova glasila odprta za kritiko, ki bo vplivala na graditev novega in odstranjevanje ostankov starega. venomer vzpodbujajo k varnemu in zdravemu delu. Nevarnosti ti pretijo tudi zaradi nepravilnega odnosa do delovnih sredstev. Ne pozabi, da pred pričetkom dela, pazljivo pregledaš delovno mesto na katerem boš opravljal delo. Vsako pomanjkljivost takoj prijavi svojemu predpostavljenemu. Pred pričetkom dela se prepričaj o brezhibnosti stroja, kajti s tem si boš zagotovil varno delo. Ne uporabljaj nikoli naprav in orodja, ki ne odgovarjajo za opravljanje dela na delovnem mestu. Ne delaj na strojih in napravah za katere nisi usposobljen in za katere nimaš pooblastila od predpostavljenega. Ne pozabi, da se prepričaš pred začetkom dela, če so tvoji sodelavci varni pred poškodbami, ko boš spustil stroj v obratovanje. Ne odstranjuj varnostnih naprav v času obratovanja stroja. Zavedaj se, da je stroj brez varnostne naprave zver, ki preži na svojo žrtev. Ne boš se pregrešil zoper varnosti, če boš zahte- prebert takoj ne šele v bolnišnici val, da se stikala, gumbi in podobno, ki so izpostavljeni in lahko dostopni označijo z opozorilnimi tablicami. Zavedaj se, da še bstajajo stroji in naprave, ki so starejše konstrukcije in so glede varnosti še pomanjkljivi ter predstavljajo zelo nevaren element za poškodbe pri delu. Ne pritiskaj materiala v odprtino stroja z rokami ali nogami, čeprav je odprtina zavarovana z varnostnimi napravami, temveč uporabljaj zato primerna delovna sredstva. Ne pozabi, da se za dodajanje materiala v stroj in za odstranjevanje izdelkov uporabljajo samo zato prilagojeni delovni pripomočki. Te si dolžan zahtevati od predpostavi] enega. Ne začni delati na stroju za katerega so predpisana točno določena varnostna na-vodala za varno delo, če le-teh ne poznaš-« Alkohol je v mnogih primerih vzrok nezgode, zato: »Ne pij alkoholnih pijač med delovnim časom in med odmorom zaradi »osvežitve« ker je lahko vinjenost vzrok delovne nezgode. Ne pij alkoholnih pijač pred pričetkom dela ker si s tem ogrožaš svoje zdravje! Razumljivo je, da brez odgovornosti posameznikov ni moč doseči kakšnih vidnih uspehov, zato je tudi vsak član kolektiva odgovoren za uspeh svojega dela, za svoje zdravje in življenje drugih o-seb na delu. Naš delovni čas traja dnevno osem ur. Od teh osem ur marsikatero minuto ali tudi uro nekoristno zapravimo. Koliko poškodb je pri delu, kolikor ur bolečin, zdravljenja in koliko število invalidov bi lahko zmanjšali, če bi se vsak zaposlen samo pet minut na dan poglobil v vprašanje varstva pri delu, to je za ohranitev zdravja in življenja sebe, svojega sodelavca, članov kolektiva. Služba druž. samozaščite Skladišče neobrezane gume TOZD Gumama Skladišče neobrezane gume je medfaznega značaja in posluje za potrebe gumarne, V tem skladišču se ne bi mogli pritoževati nad premajhnim skladiščnim prostorom, saj tu ni zalog, kajti večina izdelkov se dnevno obrača. Dnevni kvocient obračanja je cca 60 pozicij. Delavci v tem skladišču moramo biti v stalnem sodelovanju z medfazno kontrolo gumarne, materialnim knjigovodstvom, obrezovalnico in naposled še transportom. Iz kontrole moramo dobivati resnične podatke o izdelkih. Z knjigovodstvom pa primerjati in usklajevati stanja. Zaradi oddaljenosti kontrole smo neobhodno vezani na transport. Transportne poti, kontrola — skladišče, so včasih nemogoče, skoraj neprevozne, zato je potrebno veliko volje in zalaganja tudi od strani transporta, da bi skladišče lahko nemoteno poslovalo in s tem zadostilo potrebam obrezovalnice, kamor gredo izdelki na nadaljnjo obdelavo to je obrezovanje in čiščenje. Maks Menoni V Borovu je bila 2. in 3. novembra zvezna proslava ob 30-ietnici izhajanja glasil OZD Proč od lakiranja Tovarniški tisk slavi letos 30-letnico svojega izhajanja, v jubilejnem letu, ko praznujemo 40-letnico Titovega prihoda na čelo naše partije in njegov visok življenjski jubilej. Osrednja proslava ob 30-lst-nici ičh&jfeftja ffeil pfgbpj^a-'cij združenega deid Jg pild v /Borovu. kjer izhaja rtaš n&J-starejši tovarniški žašn!k. Slovesnosti so trajale dva dni: prvi dan. so predstavniki .glasil OZD iz cele jugoslavije. v pogovoru z'a,okroglo miza Izmenjali izkušoie, iVetPr i# hi la v Dcfflu kulturi v BofSvu otvoritev raz&tave glarit OZD, naslednji dan pa je bila slovesna seja, na kateri sta oreH. sednik Zveze simdiikatov Jugoslavije Mika Špiljalk in pro-'- * ':n c:( ri - S‘1 toviv 1 ^ XJT . m. nžeiiega deja šo" šeštavhj' JtLIRU E t p l$0/l SVoj/LNI žAlMEK. p S7A])IO(\J \/ SUJIM ?ESri :n! e p skalnat 01- V NE AVB. ■ MLIKU mm s k J) a A Švica AlfreJ N03EL (L VEptt-JIV/ oi^AijAA P 3 (LJUBKI KpMEC ZIVL7E N JA A ti KLADE 2A StKA W7£ DRV' V/M/C OiS/t V mesto irv REKA v' izzo/JiAiic KAKADA O star. SEoTl — JEC (El FINSKO pkisimesTc RESEVAM ČOLNI \1 f) 3oy/Jo \I OŽILO Lf1-AV2|R. ToliTiK delo \r S. liti ENI fl A A Ni p L O slika qoi-e^afelesu csebni žAitek P A I E Genezi MOTORS &1 P| fO W KALIT ?o_soDA TEKoclNE: LjESIC V I1ALM3L AlOCOME i A 5 STbJ 2MAHKA hVTotlD- IILOV A T U O D R io/EA IL ll ŠOHEE SlATUE t R Skšlft/L Lomi o mm i. (II i I \l 11 tK] tldtUE KRČNe fot eSikje v TREbAviUH ► NJ o p 3 o LEA ČSH L L E ST.JMbN. W ft i bralec MiSknim 3Afll7 h Pevec KlNg-CoLE UMtlNlO OLAKKo 10 L O M K! K/MJfAA MLADIC mi QoV£2).(J r a L r 1) %AilC5 kALCOoN a A T c M E Gejevo o V K r Tudi notranji transport občuti posledice priprav za asfaltiranje ANEKDOTA Churchilla, ki je bil tudi pisatelj in slikar, so vprašali, zakaj slika samo pokrajine. Odgovoril je: »Zato, ker se drevo nikoli ne pritoži, da si ni podobno.« XXX Ko so v družbi Winstona Churchilla govorili o slikarstvu, je slavni državnik dejal: »So ljudje, ki odklanjajo Picassa, drugi spet ne marajo Rembrandta, obstajajo pa tudi poznavalci umetnosti, ki zanju sploh še niso slišali.« JESENSKA IDILA v AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Uraja uredniški odbor: Bauman Valentin, Drobnič Ivan, Indič Ostoja, Potočnik Marko, Vidovič Franc, Kralj Rajko, Kozar Slivo, Zlvkovlč Dragan, Pavlinič Mirko, Štros Saša, Simonič Franc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger. Naklada 1700 Izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.