MAREC 2007 u bvbzni IZVOD NAČRTUJMO SKLADEN RAZVOJ NAŠEGA PROSTORA Nove podražitve Ne sramotite mi rdeče zvezde! Anketa o delu zasebnih zdravnikov Županovo priznanje smetarju Stanku GLASILO OBČINE RIBNICA V 30. marec 2007, letnik XI REŠETO SMETAR STANKO NAGRAJEN Z ŽUPANOVIM PRIZNANJEM Naj bo vroče ali mraz, delavec Komunale Ribnica Stanislav Skopec oz. Stanko, kot ga kličejo, je vedno priden. Marljivo čisti po Ribnici in skrbi, daje vedno lepo pospravljena. Ravno zato je župan podelil priznanje župana Občine Ribnica njemu in tako dal vedeti, daje vsak človek pomemben, da mu je mar tudi za malega človeka in da si vsak za svoje delo, ki ga opravlja vestno, zasluži priznanje. "Mi smetimo, on pa pridno za nami počisti,"\e v obrazložitvi priznanja dejal župan na 3. redni seji občinskega sveta, ko je prisotne seznanil s svojo odločitvijo o podelitvi županovega priznanja. Poudaril je še, da se je za podelitev priznanja Skopcu odločil zaradi njegovega vestnega čiščenja ribniških ulic. Morda je bil kdo presenečen, toda kmalu so županu pritrdili, daje izbira pravilna. Ne zgodi se res prav pogosto, da bi priznanje romalo v roke smetarju ali delavcu. Toda zakaj bi priznanja prejemali le visoko izobraženi in politično ali gospodarsko usmerjeni ljudje? Zakaj ne bi bil to preprost človek, ki svoje delo še kako častno opravlja? Vsako delo je častno, čisto vsako, in tega bi se morali ravno sedaj, ko so se mladi odločali za svoje nadaljnje šolanje in poklic, profesorji v šolah in starši še bolj zavedati in ne na mlade tako pritiskati. Stanko živi na Knafljevem trgu v Ribnici v najeti občinski garsonjeri. Živi sam, prej pa je še s starši živel v Ortneku. Starši so že umrli, sestra, ki jo ima, pa je poročena na Kosovu že od leta 1978. Rad bi jo šel večkrat obiskat, a mu finance tega ne dopuščajo. Včasih prejme od nje kakšno pismo in ga je zelo vesel. Odkar je Slovenija postala samostojna država, pa je žal še ni imel možnosti obiskati. Vedno prijazen in marljiv je skoraj 42-letni Stanko (praznoval bo 25. maja, na bivši dan mladosti) in ljudje ga imajo radi. Pridno dela, ker se zaveda, da delo mora biti opravljeno in je s tem tudi Ribnica lepša in čistejša. Priznanja je bil zelo vesel, še bolj pa presenečen, ko mu je direktor ribniške Komunale Jože Zakrajšek o tem povedal. Priznanje, ki je sedaj še v mapi, pravi Stanko zadovoljno, bo dal v okvir in na steno. Njegov delavnik poteka od šeste ure zjutraj do dveh popoldne. Najprej gre na komunalo (peš ali se pripelje), nato pa na ribniške ulice. Po devetih letih, kolikor bo aprila letos, od kar je tu zaposlen, je dobil tudi pravi smetarski voziček, da svoje delo lažje opravlja. Predstavljajte si: pometete vse listje, ga naložite na samokolnico, pa zapiha veter in je vaše delo zopet na začetku. Tako pa ga sedaj Stanko lepo pospravi v smetarski voziček oz. premični smetnjak in strese smeti v kontejner. "Najtežje je pozimi in v veliki vročini. Pozimi je mraz in kidanje, poleti pa čedalje hujša vročina. Takrat se malo umaknem v senco ter kmalu zopetna delo. Najlepše je spomladi, ko je že topleje in ne prevroče. Letošnja zima pa je bila mila in ni bilo težko." Stanko ne tarna, čeprav ga velikokrat bolijo roke in hrbtenica, redko gre na bolniško. Prav tako gre redko na dopust, saj v lepem vremenu dopust težko dobi, ob slabem vremenu pa prav kaj dosti ni početi. Veliko je pometanja in pobiranja smeti seveda tudi po ribniškem semnju in Urbanovi noči, pravi. Takrat je zares gora smeti, a on hiti opravljati svoje delo. Doma pa rad pogleda televizijo, kakšen dober film ali DVD ter druge oddaje na televiziji. Včasih je imel tudi manjši vrtiček, a ga letos nima več. Rad si skuha različne mineštre, čorbe, pa tudi zrezek si rad pripravi. "Čisto Ribnico si želimo vsi. Toda ljudje kljub temu smetijo po cestah, ulicah, pa čeprav je veliko smetnjakov." Zakaj bi bilo težje vreči smeti v smetnjak kot pa na tla? Ravno tako je treba odpreti dlan. Bodimo pozorni in tudi mi skrbimo za našo Ribnico in celotno dolino, ki jo obdajajo čudoviti gozdovi. "Ribnica bo lepa, če bomo vsi pazili nanjo,"\e za konec dejal Stanko. Pogovarjala sem se ZDENKA MIHELIČ Foto A. Pahulje Stanislav Skopec pri svojem običajnem jutranjem čiščenju Stanko hrani vse časopise, v katerih so pisali o tem priznanju. In pokaže jih s ponosom! MARCA PIŠEMO: Novice iz doline Višje cene vode in vrtca Ne sramotite mi rdeče zvezde! Čestitka na drugačen način V središču Načrtujmo skladen prostorski razvoj 6 Za vse povojno obdobje je značilno, da se je velika večina novogradenj navezovala le na obstoječe prometnice, ki izhajajo iz časov, ko je bil ves promet le z vprežnimi vozili. Res da so bile mnoge že posodobljene z asfaltiranjem in razširjene, vendar že sedaj ne ustrezajo prometnim tokovom, še slabše pa je poskrbljeno za varnost pešcev in kolesarjev. Kulturne drobtinice Dolenjevaški duhovnik izdelal 54 rodovnikov 8 Mladi glasbeniki spet uspešni 9 Brez odvisnosti ne bo šlo 10 Med našimi ljudmi 40 Ribničanov za turistične vodnike 11 Pod ribniškim drobnogledom Ne sortiramo zaman 12 Ne spreglejte Anketa o zasebnih zdravnikih 13 Razpisi 14-15 Zabavne strani 22 Po dolini Ribniške gasilce vodi Anton Adamič 30 Janezu Pužlju bronasti znak CZ 31 Športni utrinki Naval na mažoretno prvenstvo 33 Ob dnevu žena seje ekipa radia URBAN odločila, da pripravi presenečenje in je s pomočjo poslušalcev iskala žensko širokega srca in duha, ter se naposled odločila, da preseneti gospo Danico Cvar, kije zaposlena v VDC (Varstveno delovni center) Ribnica. Poleg tega, da Danica dela z osebami z motnjami v duševnem zdravju, ima tudi sama številno družino, je aktivna na vseh področjih, vedno nasmejana in dobre volje. Ideja seje porodila Marku Modreju, kije pravi mali umski stroj za trošenje takih imenitnih domislic. Najprej je bil klic iz studia in voščilo ob dnevu žena. Seveda Danica ni vedela, da pred vrati v VDC z darilom že čaka Marko. Danica je zato sledila navodilom moderatorke in šla odpret vrata ter ostrmela! Pred vrati je z darilom stal Marko, nastopila je tišina in pritekle so solze sreče... ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje - odgovorna urednica Tel.: 8369 765/8372 023 r\ Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net IS Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 26. april 2007 S Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Jj/ Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 15. aprila 2007 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Pomladni pogled na Plečnikove zvonike aioiwoM VIŠJE CENE VODE IN VRTCA m N Ö 0 p * z H Z datumi občinskih sej nimamo sreče, saj se križajo z našim izidom in tako bo tudi tokrat, saj je bila zadnja 29. marca, mi pa bomo tokrat povzeli dogajanje februarske seje. Kadar je več novic na kupu, se rado vpraša: Katero bi raje najprej izvedeli? Slabo ali dobro? Najprej se bomo dotaknili dveh, ki bodo vplivale na Vaše življenje, ker ga bodo podražile, medtem ko bodo uporabniki nege na domu ostali na istem. bil s tem, da nikoli cene vode ne bodo tako nizke, kot so sedaj. "Če bo odpravljen monopol, bo lastnik konkurenčnega podjetja zahteval izplačilo dividend." Dvig cen pospremljen z duhovitostjo Ribniški županje dejal, da uživa na naj višjem mestu, nenehno se srečuje z ljudmi tudi izven svoje pisarne, in celo ob nedeljah, svojo dobro voyo pa je trosil tudi med sejo. Dve cvetki: Pri povišanju cen vode..." Alternativa vodi? Je - ali vino ali pivo!" Pri povišanju cen nege na domu... "Naj se v to delo spet uvedejo usmiljenke, te so bile najcenejše!" PIJEMO CISTO, A PO NOVEM DRAŽJO VODO Hydrovod d.o.o., ki oskrbuje našo regijo z vodo, bo povišal ceno pitne vode v poprečju za 15 odstotkov, čeprav v zadnjih petih letih v Ribnici pada poraba vode. A podjetje želi izenačiti ceno vode s tisto v Kočevju, ker se direktorju Antunu Gašparcu zdi logično, saj si občini lastita največji vodni vir v Blatah. Kljub temu povišanju, ki bo gospodinjstvom realno zvišalo znesek na položnicah za 25%, gospodarstvom pa za 5%, cena vode še nadaljnje 16. leto ne bo krila niti enostavne reprodukcije. Tabela 13 občin kaže, da bomo skupaj s Kočevjem imeli še vedno najnižjo ceno, pri čemer najbolj odstopa občina Žužemberk, ki ima kar dvakrat dražjo vodo. Benjaminu Henigmanu (SLS) povišanje ni logično, čeprav je bilo zadnje leta 2004, in to za 5,5%, ker takrat svetniki niso potrdili višjega odstotka. Tokrat pa so ga, čeprav po burni razpravi o tem, kako drag naj bo ta naravni vir in kako zelo ga (ne) cenimo. Henigman želi nizko ceno vode, ker imamo na našem področju zdravo pitno vodo. Janez Zobec (SLS) bi si želel, da bi se na trgu pojavilo kako konkurenčno podjetje, ki bi ponujalo alternativo, vendar gaje Gašparac spod- Tu je porast najvišji, za dobre štiri odstotke, to pa zato, ker so doseženi nižji normativi, kot jih je določila občina - 22 otrok na skupino. Zdaj jih je le 19, in sta oblikovani dve heterogeni skupini, je povedala ravnateljica Andreja Hojč. Svetniki so nove cene soglasno potrdili, Občina pa bo morala dodatno zagotavljati 570.000,00 SIT na mesec, seveda če bodo vsi ostali pogoji izpolnjeni: da bodo zasedena vsa mesta v vrtcu in da bodo starši prispevali poprečno 30 odstotkov ekonomske cene. Cene so pisane v tolarjih zato, ker se tudi občinska uprava za zdaj še ni posluževala novega evrskega sistema, da bi bile svetnikom zadeve bolj predstavljive, je bilo rečeno na seji. ZA NEGO NA DOMU SE NAPREJ 5 EVROV NA URO Uporabniki naj bi dnevno izkoristili največ štiri ure pomoči negovalke, ki bi jih obiskovala na domu in nudila pomoč pri vsakodnevnih opravilih, in če se to ponavlja 20 dni na mesec, nanese visoka številka - okrog 450 evrov (100.000,00 SIT). Na uro namreč plačujejo 5 evrov (1.200,00 SIT), kar je v rangu cen, ki jih plačujejo drugod po državi (od Vinko Levstek v pogovoru z direktorjem Hydrovoda Bolj kot cena pa je nekatere svetnike zanimala kakovost vode, ki po Gašparcu ustreza veljavnim normativom in je pitna tudi tista, ki priteče iz pip. Kraška zajetja sicer so problem, ker v času večjega deževja voda postane motna, zato so v Sodražici ravno na dan seje, 22. februarja, preizkusili nove filtre. Rezultati so bili menda odlični, tako da bo z novo napravo opremljeno tudi zajetje v Blatah. Voda iz javnega vodovoda naj bi tudi nikoli ne vsebovala kemičnih onesnaževalcev, ki bi se zadrževali v organizmu, kar pa ni moč trditi za vodo, ki jo obkrožajo m ikro prepustne greznice, je dejal direktor Hydrovoda. Krivdo pripisuje vsesplošni nizki ekološki osveščenosti. Pa vendar se je razprava o povišanju vlekla najdlje, tako da jo je nazadnje presekal Franci Petek (SD), ki upa, da bo porast cen dejansko pomenil tudi vlaganje v izboljšavo stare infrastrukture, saj nam zaradi nje zdaj uhaja veliko zdrave vode. "Voda je strateška stvar in tudi 30% povišanje ne bi smelo biti problem!” INFLACIJA PODRAŽILA VRTEC Brez razprave pa je bilo tokrat sprejeto povišanje cen v vrtcu, čeprav je bil že dostikrat na tapeti, ker predstavlja enega večjih proračunskih porabnikov. Zdaj so se cene dvignile zavoljo inflacije, zadnjič pa so se decembra 2005. Ekonomske cene so različne za tri starostne razrede: • za 1. starost, obdobje (od 1. do 3. leta) polna cena znaša 101.095,00 SIT (prej dobrih 98.000,00) in gre za 2,77-pro-centno povišanje, • 2. starost, obdobje (od 3. do 4. leta) 81.039,00 SIT, 2.68% višje, ■ 3. starost, obdobje (od 4. do 6. leta) 77.363,00 SIT. mm Svetnika Janez Zobec in Miha Klun 1000 do 1500 SIT), je povedala Majda Vrh, direktorica Centra za socialno delo, ki to nego izvaja. Cena bo za uporabnike ostala enaka, čeprav nova metodologija izračuna kaže na dražjo storitev (iz 3.000 na 4.241 SIT), a jo bosta še naprej subvencionirali občina in država.. Nova cena kljub vsemu ne bo bistveno obremenila občinskega proračuna, je izračunala občinska uprava; dodatno bo potrebno zagotoviti ca. 3.000 evrov (700.000,00 SIT) za uskladitev plač negovalk po kolektivni pogodbi in dviga stroška materiala. Veliko časa in denarja porabi tudi razgiban teren, po katerem negovalke obiskujejo okrog 25 uporabnikov, saj se z dvema avtomobiloma vozijo od Grčaric do Gore nad Sodražico, v lanskem snegu pa je bil kak dan porabljen skorajda zgolj za to, da so se prebile od enega uporabnika do drugega, pravi Vrhova. LETOŠNJI PRORAČUN JE "BOLJ ŠPAROVEN" 'Šparoven proračun' bo zato, ker je Ribnica v sklopu sedmih slovenskih občin, ki jim država ni odobrila zadolževanja. Ribnica je tako ob 125 mio SIT, čeprav je po besedah župana izvedla vse predvidene postopke pri finančnem ministrstvu, a je vse unesel čas, kot kaže. Helena Mate je dejala, daje konec leta 2006 občina vodila kar tri finančne postopke in dokler ni izvedla reprogami-ranja, ni smela niti oddati vloge za zadolževanje. Na koncu sta ostala le še dva dneva časa, in čeprav so pravočasno oddali vso dokumentacijo za novo zadolževanje, zadeve niso mogli izpeljati. Odgovorna oseba s finančnega ministrstva je dejala, "da je nam vsem zmanjkalo časa..." Franci Petek in direktorica občinske uprave Poslovanje občine je zato še vedno oteženo, malo pa nas bodo reševala sofinancerska sredstva, ki naj bi prišla v višini 254 mio SIT. Osnutek proračuna za novo obdobje je bil sprejet, kaže pa, da se bi največ vzelo gasilcem, če bi bila potrebna prerazporeditev. V središču debate se je tako znašel sklep odbora za družbene dejavnosti, ki je nasprotoval predlogu, da se Miklovi hiši prepolovi sredstva. 'To ni logično, ker program teče in je zanj potrebno zagotavljati sredstva, drugače tudi zaposleni ne bodo imeli dela," je dejala Breda Oražem. Odboru se je zdelo tako bolj primerno, da gasilcem odvzame predvidenih 10 mio SIT več, kot so dobili lani (20 mio SIT) za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil, a se je na seji vnela razprava. Vinko Levstek (SDS) je opozoril, da morajo biti do leta 2009 vsa društva v občini opremljena z ustrezno tehniko in da naj Miklova hiša raje znotraj svojega sistema najde kanale za prerazporeditev danih sredstev oz. naj se začne tržno obnašati. "Kot se morajo gasilci, ki sami zbirajo denar za opremo. Miklova hiša - pot pod noge in po denar na državo!" Miha Klun (SDS) je dejal, daje to bolj sanacijski proračun in da naj občinska uprava poišče še kake rezerve za financiranje raznih dejavnosti. "Zdaj zategujemo pasove, da si bomo lahko omogočili nadaljnji preboj in če iščemo racionalizacijo, potem jo moramo vsi, tudi Miklova hiša." Z načinom pa se ni strinjal Janez Pucelj (LDS), ker ta naša kulturna institucija favorizira ime Ribnice v slovenskem okolju in širše, ter ji je potrebno dati vsaj toliko sredstev kot lani. A vprašanje je, kaj se bo zgodilo pri predlogu proračuna, saj je župan kljub temu zagovarjal idejo, da se letos prednost da obrtnikom in prilivu novega denarja, "potem pa se lahko ponovno vlaga v Miklovo hišo." Med bolj svežimi predlogi je bilo odprtje postavke za ekološko kmetijstvo, s strani Janeza Levstka (SLS), z njo pa bi financirali izobraževanje potrošnikov in kmetov, postavili tržnico in oživili travniške sadovnjake. Zupan je temu predlogu naklonjen. Alenka Pahuue Foto Srečko Vrbinc Svečanost ob 64. letnici Jelenovega Žleba NE SRAMOTITE Ml RDEČE ZVEZDE! Janez Stanovnik partizansko borbo označil kot narodno, ne komunistično Bivše partizane in vse simpatizerje narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem je tudi letos muhasto vreme iz Jelenovega Žleba pregnalo v ribniški športni center, kjer so se 24. marca spominjali ene največjih bitk. Tokratni govor slavnostnega govornika je bil goreč, kot to predsedniku Zveze združenj borcev Janezu Stanovniku tudi pri-tiče, zato je bil nagrajen z glasnim odobravanjem in aplavzi. Spominjanje 64 preteklih let od zmage ni le obujanje partizanske strategije, ki se je takrat tako zelo obnesla, je dejal, marveč dokazuje tudi, da smo Slovenci bojevit narod, s svojo vojaško zgodovino, čeprav nas tlačijo v kategorijo hlapcev. "Kranjski Janezi so bili poznani že v stari Avstro-Ogrski," 'm soška fronta nas je postavila v svetovni zgodovinski spomin. General Meister, "ki ponosno jezdi pred vhodom našega ministrstva za obrambo,"\e simbol slovenske vojske, o Danilu Zelenu, poveljniku TIGR-a, pa je razkril nove podatke. Stanovnik pravi, da je Zelen, ki je padel v naši Mali gori, umrl pod streli slovenskega strelca Jožeta Pišorna, ki je bil izdajalski stražar. Rdeči prapori so stalnica svečanosti ob praznovanju bitke, redki pa so letos nosili RDEČE ZVEZDE na SVOJIH KAPAH, ČEPRAV JE JANEZ Stanovnik izjemno ponosen na te simbole. "Nihče naj ne puuje po moji rdeči zvezdi, kot je sramotno to početi za krščanske križe. In meni moje rdeče zvezde nihče ne bo prepovedal!" Janz Stanovnik, slavnostni govornik V patrulji sedmih mož so bili samo 4 karabinjerji, ostali pa izdajalski slovenski stražarji, je dejal. Domobranstvo ga je zmotilo tudi v knjigi Slovenska vojska v službi domovine, in bil je prizadet, ker tam piše, da so bili ti borci slovenska narodna vojska, katere del so likvidirali po prisilni vrnitvi v domovino. "Ti vrnjeni domobranci so bili pobiti in ničkolikokrat smo borci to dejanje obsodili, ker je sramotno. A težka sramota je tudi, da se jih imenuje slovenska narodna vojska, čeprav so prisegli Hitlerjul" Tradicionalno se proslav udeležita ribniški in kočevski župan in Jože Levstek je bitko ravno tako označil kot največjo te vrste, kulturni program pa je vseboval partizanske pesmi, ki jih je zapel moški pevski zbor Lončar ter zaigral trobilni kvartet. Recitacije Kajuhove poezije in ostalih tekstov, pisanih med vojno, pa prav vedno močno prevzamejo generacijo, ki je čase izpred 64 let tudi sama podoživljala. Stanovnik je prepričan, da so se ravno zavoljo njihove partizanske moči otroci in vnuki leta 1991 uspeli odločno postaviti "proti srbski soldateski in končali delo, ki smo ga mi začeli." Tekst in foto ALENKA PAHUUE PLAZ ODPOVEDI V OBČINSKI UPRAVI Novi župan Jože Levstek med svojimi sodelavci ni še nikogar odstavil, ker sije vzel tri mesece časa, da preuči dejansko starye v upravi. Naložil ji je veliko obveznosti, nekateri uslužbenci pa se ne vidijo več v takem načinu dela. Odhaja računovodkinja Helena Mate, kije to odgovorno mesto prevzela šele pred nedavnim, ko je nadomestila Marjano Radivojevič. Odhaja tudi nekdanji štipendist, ki je delal na oddelku za okolje in prostor. Od tam bodo izgubili še eno delavko, ki se po porodniškem dopustu tja ne bo več vrnila. V sodraško občinsko upravo odhaja tudi Darja But, kije leta vodila oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo. Občina že razpisuje nova delovna mesta, tudi v tej številki Rešeta. .&EŠETO S ■ rxji ioci vri >iL>evX<>rxj A "T- "TGasu, ko je Občina sprejemala N \ / nove predloge za spremembo V svojih prostorskih aktov, so tja deževali večinoma le taki, M zadevajo 1" posameznike, malokdo pa razmišlja o 5u tem, kako se bo naša občina prilagajala — novim razvojnim in migracijskim ™ tokovom. Vse nas preseneti, dolgo-* ročnega načrtovanja pa se šele učimo. W Toda to ni samo finančno draga šola, )■ marveč tudi ljudem žre živce, ker v primeru, ko trčimo na nek problem, se nenadoma vse zazdi neživljenjsko ure-M( jeno in pretirano birokratsko. France 0 Lesar, kije bil nekdaj zunanji sveto-^ valeč na Občini pri reševanju urbanističnih problemov in izdajanju lokacij, je občinski strokovni službi in županu zato dal predloge, ki so zanimivi tudi za širšo razpravo. Kaj od tega, kar je napisal, rabimo, česa še nimamo in kakšna bi morala biti kraj in Dolina v prihodnje? Kaj se debata nadaljuje... Za Ribniško dolino je bila značilna urbanistična disciplina, ki se je izražala v racionalni rabi prostora s strnjenimi vasmi, ki so bile povezane z osrednjim naseljem, s trgom Ribnico, in za tiste čase dobrimi makadamskimi cestami. Z naraščanjem prebivalstva, razvojem industrije in obrti je bil po 2. sv. v. še posebej velik pritisk na naseljevanje trga Ribnica, sočasno z izgradnjo industrijskih objektov. Zgostila se je gradnja v samem mestnem središču in ob vpadnicah, naselja pa so se širila tudi na novih površinah, posebno proti Hrovači, za trgom proti INLESU, v okolici bivše Opekarne, zrasla pa so tudi nova satelitska naselja, kot so Lepovče, Gornje Lepovče, pa tudi Kaj rabi RIBNISKv PROSTORSKO - L popolnoma nova vas Grič pri Bregu. Za vse povojno obdobje je značilno, da se je velika večina novogradenj navezovala le na obstoječe prometnice, ki izhajajo iz časov, ko je bil ves promet le z vprežnimi vozili. Res da so bile mnoge že posodobljene z asfaltiranjem in razširjene, vendar že sedaj ne ustrezajo prometnim tokovom, še slabše pa je poskrbljeno za varnost pešcev in kolesarjev. Kaj Ribnica rabi? Poleg osrednje glavne ceste Ljubljana - Kočevje rabi še eno vzdolžno povezavo, praviloma od Žlebiča do konca Dolenje vasi na severni strani, ki bi se ognila naseljem, ali začasno vsaj krajšo obvozno cesto za Ribnico. Poleg tega rabi še eno vzdolžno cesto na južni strani trga, od razcepa pri Sv. Roku, za Veliko Mlako in ob Kasarni s priključkom na glavno cesto za Goričo vasjo. Rabi pa tudi prečne povezave, saj je od Žlebiča do Ribnice praktično ni, če ne upoštevamo skoraj neuporabne povezave iz Sajevca čez Breg. Potrebni bi bili vsaj še dve novi povezavi. Ena pred Ribnico mimo stadiona, druga pa pred Bregom oz. za Gorenjo vasjo. Pomembna bi bila boljša povezava vasi Breže, Jurjeviče in Kota s trgom. Naravna in najbližja 5 RBANISTIČNEGA NAČRTOVANJA povezava Brež z Ribnico je po obstoječi poti s priključkom na Opekarsko cesto nasproti ITPR Za boljšo povezavo Jurjeviče zaradi zožitev v vasi pa je naravna pot po stezi od Boha pod Jurjevico s priključkom na odcep za Sodražico na Brinju. S tem bi bile bolje povezane z Ribnico tudi Sodražica in pripadajoče vasi. Vas Kot nujno rabi obvoznico. Slabo so z Ribnico povezane tudi vasi na Sinovici. Goriča vas rabi na koncu vasi še eno povezavo z glavno cesto. Pri trasah novih cest se je treba poslužiti naravnih povezav, če pa to ne gre, je potrebno izbrati tudi nove. Logično bi bilo, daje varovani koridor ob železniški progi na obeh straneh resnično čuvan za bodočnost, za potrebe železnice, še bolj pa za nove cestne povezave. Popolnoma zgrešena in za lastnike zavajajoča je parcelacija za novogradnje do proge in se drži predpisani varovalni pas le za objekte na teh parcelah. Te napake so najbolj očitne na MELESU, kjer so nerešljivi problemi z novo servisno cesto, v Gornjih Lepovčah, na novo načrtovanem Hrastju in še kje. Ko govorimo o novih zazidalnih površinah po sprejetem zazidalnem načrtu HRASTJE - vzhodno od Dolenjih Lazov za 2000 prebivalcev, ne morem razumeti, da se ni mislilo na hitro cesto za povezavo s centrom Ribnice, ki bo to ostal. Najcenejša je izgradnja nove ceste severno od železnice ob progi. Ta cesta bi zajela tudi Zgornje Lepovče, Riko in Sp. Lepovče ter se s prečnimi povezavami in prehodi čez progo navezovala na trg RIBNICO. Severna obvoznica Ribnice ob južni strani proge je logičen priključek z glavne ceste pred Bregom z navezavo na obstoječo cesto med AMD in VES-METALOM, dalje ob železniški postaji proti Hrovači in z navezavo na sedanjo obvoznico. Praviloma bi ta cesta po južni strani proge potekala mimo Brega in Griča do Žlebiča. Arheološko najdišče je lahko trenutna ovira za del trase čez Podstene. Južna obvoznica bi tekla od razcepa Sv. Rok čez ITPR mimo anarhično urbanistično zasnovanega novega naselja v jamah glinokopa bivše Opekarne, kjer nimajo prave cestne povezave, po trasi občinske zemlje nekdanjih "ULIC" ob vznožju njiv Lambergaric, ob ograji Kasarne s priključkom na glavno cesto Ljubljana - Kočevje pred Nemško vasjo. Ta cesta bi razbremenila Opekarsko cesto in omogočila urbanizacijo ob njej. Prečna povezava pred Ribnico bi morala povezovati Opekarsko cesto z glavno Gorenjsko cesto nekje na eni ali drugi strani stadiona, pa tudi višje, ena glavnih povezav pa bi bila pred Bregom. Po letu 1960, to je v skoraj 50 letih, ko se je menjalo mnogo občinskih garnitur, pristojnih za reševanje urbanistične problematike in z njo izpolnje- lasem vanje zakonskih obveznosti pri izdaji gradbenih dovoljenj ter njihovih predsednikov občine in sedaj županov, je bilo narejeno mnogo koristnega, žal pa tudi mnogo napak. Naj jih nekaj naštejem: 1. Dopustilo se je širjenje LIP-a sedaj INLES-a čez Struško ulico. To je bila huda napaka, ker imamo industrijo sredi Ribnice. Spomnim se te dileme pred letom 1960, ko sam LIP ni imel denarja za preselitev strojnice z zidanim tovarniškim dimnikom, takrat edinim kaj vrednim objektom, ter žaga. Že davno pokojni Janko Trošt je pisal o tem, pa se ni dalo nič narediti. 2. Pozidava Cenetovega in drugih vrtov za Ribnico je sicer urbanistično načrtovana, vendar cestni profil (širina ceste z obojestranskim pločnikom) ni ustrezen. 3. Ljubljanska ulica na vrtovih nekdanjega grajskega PUNGERTA, z nekdanjo kapelo, posvečeno štirim letnim časom, ni ohranila nobenega zgodovinskega obeležja. Zato ulico bi morali dopustiti možnost podaljšanja in strogo upoštevati cestni profil s pločniki. 4. Gornje Lepovče so tipično stihijsko naselje, ki ne upošteva možnosti povezovalne ceste ob progi niti možne povezave z RIKOM oz. njegovo glavno cestno arterijo. 5. Lepovče se razvijajo popolnoma stihijsko na parcelah ob kolovozih in kraških vrtačah. Ni upoštevana možna hitra cesta ob železnici. 6. Majnikova ulica se je improvizirala, kot da ni mestna ulica. Nima ne enotne smeri ne prečnega profila. Priključena je na cesto Ob železnici, ki je preozka. Zakaj se ni upoštevalo dovolj širokega rezervata za novp cesto ob železnici? 7. Cesta Ob železnici bi morala biti podaljšana proti Hrovači ob železnici skozi skladišča (MELES). Po ukinitvi žage se je zemlja prodala novim lastnikom, ki so si z gradbenim dovoljenjem zgradili nove obrate. Občina ni bila sposobna zagotoviti daljnoročnih urbanističnih pogojev. 8. Hrastje - novo naselje pred Bregom. Videl sem ta fantazijski urbanistični načrt za 2000 prebivalcev, brez prave povezave z Ribnico. Ne strinjam se z njim. Predvsem mislim, da mora imeti občina v podobnih primerih, ko se pogovarja s projektanti, svoje stališče in kvalificirane sogovornike. Pri tem primeru bi še opozoril na ponavljajoče se napake varovalnega pasu ob progi, ko se zemljišče razparcelira do proge, gradnja pa dovoli do varovalnega pasu 15 m. To je kot, da smo se temu pasu trajno odpovedali, pa bi moral ostati rezerviran za bodoče prometnice, in to minimalno v pasu 20 m. 9. Velika Mlaka s pozidavo glinokopov bivše Opekarne: Pri pozidavi tega kompleksa so bile narejene nepopravljive napake, saj je kompleks dostopen do glavne Opekarske ceste le po nekih ovinkih. Poleg tega je popolnoma opuščen predvideni koridor, ki bi povezal razcep Sv. Rok s cesto za Kasarno. Analogno s temi napakami se je neperspektivno izdajalo tudi gradbena dovoljenja za širitev ITPP-ja. Trenutno vidim rešitev v povezavi z Opekarsko po dražji in manj ugodni južni obvoznici in drugimi povezavami po načrtu. 10. Območje Sv. Rok nudi še veliko zazidalnih možnosti tudi ob diagonalnih poteh, ki povezujejo Sajevško in Bukovško cesto, vendar bi bilo treba določiti koridorje povezave in brezkompromisno udariti po črnograditeljih, ki ne dopuščajo tega reda. Rešeto 11. Območje stadiona na Veliki Mlaki bi bilo potrebno razvojno urbanizirati in zaščititi. Pri tem je potrebno predvideti dovolj prostora za pomožne objekte in parkirišča ter povezavo Opekarske z Gorenjsko cesto. 12. Območje Marof in zamočvirjeni travniki za njim. Ribnica rabi prostor za prireditve, zato Marofa ne bi smeli pozidati. Celo povečati bi ga bilo potrebno. Strinjam pa se, da se proste površine za Marofom od Kurirske poti do Male Mlake uredijo za park in parkiranje, kar bi ustrezalo tudi drugemu stadionu v Kasarni. 13. Obstoječe bivše Kasarne so prekvalificirane v obrtno cono, in tako naj tudi ostane. Bi pa opozoril na nasilno pozidano Ulice talcev -Tičje g ase. Ta rezervat na občinski zemlji se z dozidavami in novimi zidavami zožuje, kar je nedopustno. Tu je predvidena južna obvoznica in nanjo bi bila priključena tudi "vojaška" cesta od Seškove ceste. Tu bi lahko dodali še stanovanjsko pozidavo ob Cesti na Ugar. Pred vojno je bilo tu le nekaj lesenih koč na občinski zemlji, enako tudi "ulice" na Lambergaricah. Pred letom 1960 je občina reševala stanovanjski problem in izdala nekaj gradbenih dovoljenj ob Cesti na Ugar za zidane objekte. To ni bilo dobro, urbanizem ni mogoče reševati samo ob obstoječih prometnicah in v okviru lastniških parcel. 14. Center Ribnice: Tu predvsem bode v oči zgoščevanje pozidav na račun prostih površin za parkiranje. Novi lastniki zemljišč bi se morali zavedati, da je raba teh zemljišč strogo definirana. Neodpustljivo pa je, da je prodajalec takega zemljišča občina, ki bi jih morala v javnem interesu celo odkupovati. Vsa zoženja na Ljubljanski cesti, ki segajo v koridor ceste in pločnikov, bi morali popraviti. 15. Naj v tem poglavju omenim še nekorektno reševanje zaščite pešcev in kolesarjev med Goričo in Nemško vasjo. Avtomobili so res ukročeni, vendar sta zaradi ponižanih uvozov hoja in kolesarjenje skoraj nemogoča. Zakaj se niso odločili za nivojski pločnik-le dvignjen robnik? Trg Ribnica ima urejeno cestišče brez robnikov s koritnicami - muldami. Zaradi prečnih nagibov so cestišča višja od pločnikov, kar je zelo neugodno. Zakaj ni urejena asimetrična mulda? Se vedno pa mislim, da nizki robniki niso nikogar motili in da je bila to le kaprica spomeniškega varstva Peš pot in kolesarsko stezo bi bilo nujno zgraditi tudi od Ribnice do Brega in še kje. Področje potoka Bistrica bi bilo treba zavarovati in prepovedati gradnjo v dovolj širokih pasovih na obeh straneh, ki bi morali biti rezervirani za parke in sprehajalne poti. Ko smo tako na kratko pretresli pozidave z gradbenimi dovoljenji, ki jih je izdajala občina Ribnica v vsem povojnem času, se lahko vprašamo, kateri planski dokumenti so bili za osnovo in kdo od referentov in županov ni našel moči, da bi se pogovoril z ljudmi z vizijo, ki jih Ribnica gotovo ima. Zunanji projektanti so pri tem lahko le dobri strokovni sve- tovalci in izdelovalci dokumentacije, vendar mora imeti investitor svojo vizijo in svojega kvalificiranega sogovornika. V tej več kot 50 - letni zgodovini pozidav Ribnice in cele Doline, je bilo storjenih toliko nepopravljivih napak. Tako bomo še dolgo iskali rešitve, kako bi jih zaobšli; vse pa bodo slabše in dražje. Nepremišljeno in na hitro reševanje problemov z zanemarjanjem potrebe po dolgoročnem planiranju in izdelavi zazidalnih načrtov za posamezna območja nas je pripeljalo v današnje stanje. Potrebno je imeti pred očmi, da bo tisto, kar je danes na obrobju trga, nekoč v njegovem jedru. Prostorsko urbanistični pogoji - PUR ki so bili nedavno izdelani, bi morali sloneti na razvojno usmerjeni prometni povezavi obstoječih in novih zazidalnih površin in bi jim šele potem določali namembnost in druge pogoje zazidave. Jasno opredeljenim trasam novih prometnic je treba določiti tudi širino koridorja. Nobena cesta naj ne bi bila ožja, kot jo zahteva dvosmerni promet, dodati bi bilo treba širino pločnikov za pešce in kolesarske steze. Za zavarovanje koridorjev novih prometnic ni potreben noben denar. Izvajalci urbanistične politike le upoštevajo njihove trase pri izdaji lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Strošek pa nastane šele takrat, ko postane potreba aktualna in jo praviloma plačajo vsi zainteresirani, občina pa bi morala prevzeti vlogo investitorja. Sprašujem se, zakaj se občinski organi pustijo izsiljevati lastnikom parcel ali graditeljem, ko jim predpisi omogočajo, da v gradbenih dovoljenjih napišejo svoje pogoje. Ne znajo pa tudi ustaviti izsiljevanj pri gradnji robnikov, ograj ali škarp ob cestah, čeprav na svoji zemlji, in jih gradbena inšpekcija ne preganja. Predlog bodočega cestnega omrežja v Ribniški dolini in Ribnici, kot osrednjemu mestnemu naselju, rešuje mnoge brezizhodne položaje, v katere je pripeljala dosedanja urbanistična politika. Nikogar ne obsojam, tudi sedanje garniture ne, ker to stanje traja že desetletja. S tem predlogom pa je prišel trenutek, ko smer urbanističnega načrtovanja lahko obrnemo v pravo razvojno smer. Za ta korak je potrebno obilo dobre volje, predvsem pri pristojnih. To jim bo uspelo, če bodo vključili k sodelovanju najprej vse domače strokovnjake, podjetnike in vse, ki jih razvoj domačega kraja zanima. Pri tem lahko odigrajo pomembno vlogo tudi politične stranke, ki s trezno presojo s ciljem gospodarskih koristi in blaginje domačega prebivalstva povečajo svoj ugled. Od predloga novih prometnic vidim morda le problem poteka nekaterih tras čez kmetijska zemljišča, vendar mislim, da je glede izumiranja naših kmetij problem vse manjši. Se marsikaj je, česar ta predlog ne upošteva. Vse to je stvar nadaljnje obdelave, stališč občine, pa tudi strokovnjakov z raznih področij. Predlog bi moral biti usklajen s sosednjimi občinami in državnimi institucijami. Ta hip je najpomembnejša ideja in preprečitev pozidave koridorjev za nove prometnice. Vse drugo se bo lahko reševalo premišljeno in počasi ter v okviru finančnih zmožnosti. Želim, da vsak Ribničan najde v predlogu korist, če ne zase, pa za svoje otroke ali vnuke. France Lesar (Grafični prikaz je na strani 35) 7 t KNJIGA OB 100-LETNICI ROJSTVA FRANCA RAM ULJ ETA Dolenjevaški duhovnik izdelal tudi 54 rodovnikov za okoliške družine S z fl o o 55 ■i ■ Z * rt H "Kakor človek ne živi samo od kruha, temveč tudi od duha in od Božje besede, tako tudi ne živi samo v sedanjosti, ampak tudi iz preteklosti, zgodovine in spomina. Zato lahko rečemo, daje poznavanje naše preteklosti, naše zgodovine, naših prednikov hkrati tudi poznavanje naših korenin," je v uvodu predstavitve knjige dejal in v njej zapisal dolenjevaški župnik Branko Potočnik. Poznavanje teh krajev in njihove zgodovine ter ne nazadnje ljudi, ki izhajajo iz dolenjevaške župnije, je bogatenje naše identitete. S svojim delom in ustvarjalnostjo so dali pomemben pečat bodisi našemu kraju bodisi Ribniški dolini. Eden izmed številnih, ki so pustili pečat doma in v drugih krajih, je tudi Franc Pahulje, duhovnik, katerega 100-letnico rojstva smo obhajali lanskega 8. oktobra. Osnovno šolo je obiskoval v Dolenji vasi, kjer je bil odličen učenec, zato so ga poslali v gimnazijo v Novem mestu, bogoslovje pa je študiral v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen 5. julija leta 1931. Najprej je kot kaplan služboval v Podzemlju, nato Črnomlju, Škocjanu, leta 1941 pa je prišel v Št. Peter - Otočec pri Novem mestu. Naslednje leto je bil tam imenovan tudi za župnika. Med svojim službovanjem v Št. Petru je bil v procesu proti Cerkvi na Dolenjskem leta 1946 obsojen na 7 let omejitve svobode s prisilnim delom, na 5 let izgube aktivne in pasivne volilne pravice in na plačilo stroškov kazenskega postopka. Najprej je bil zaprt v Ljubljani, nato v mariborski kaznilnici, konec decembra 1950 pa je bil pomiloščen in konec januarja 1951 izpuščen. Vrnil se je v Št. Peter in tam deloval vse do svoje smrti leta 1965, ko je v župnišču umrl za srčno kapjo. V svoji 34-letni duhovniški službi je bil s svojo preprostostjo in veseljem sopotnik in opora mnogim ljudem v težkih povojnih časih, ki jih je izkusil tudi sam. Kljub temu pa se je veliko trudil za obnovo cerkvenih objektov in s tem prispeval k ohranjanju kulturno-sakralne dediščine. Vse kapelice v Št. Petru je tudi popisal. Pomembno je tudi njegovo delo na zgodovinskem področju, saj je z vestnim pisanjem župnijske kronike, s proučevanjem in pisanjem starejše lokalne zgodovine, zapisovanjem in prepisovanjem starih pesmi ter izdelavo številnih rodovnikov pomembno prispeval k mozaiku lokalne zgodovine. Izdelal je rodovnike tudi za številne dolenjevaške in rakit-niške družine (skupaj 54 rodovnikov), ki jih nekatere družine danes hranijo doma. Župnik Potočnik si tudi želi, da bi zgodovino in pomembne ljudi iz župnije Dolenja vas ali ki jih je delo zaneslo sem, znali v knjižnih delih 'oživiti', prav tako pa skrbno ureja arhiv in ga namerava tudi izdati. Ideja za ovekovečenje duhovnika Pahuljeta v knjigi se je župniku Potočniku porodila lansko leto spomladi. K sodelovanju je povabil učiteljico Olgo Černe, ki je z zavestjo, da je zgodovina za nas in naše zanamce zelo pomembna, z veseljem prisluhnila ideji in poleti 2006 že začela z zbiranjem in pripravljanjem gradiva. Knjiga je razdeljena na več poglavij, med njimi je zajela korenine duhovnika Franca Pahuljeta, pripoved sestre Marije o svojem in bratovem otroštvu, pripoved sovaščana Franceta in sovaščanke Marije, Franc Pahulje na zatožni klopi, pripoved Pavla Jevnikarja, pripoved takrat- Avtorica Olga Černe V NABITO POLNI DVORANI SO SE ZNAŠLI TUDI LASTNIKI RODOVNIKOV, KI JIM JIH JE IZDELAL DUHOVNIK PAHULJE. NA SKRAJNI DESNI TAKO VIDIMO PAVLA FLORJANČIČA IZ ŠKOFJE Loke, ki ima rodovnik celo od leta 1651. nega ključarja, spomini na življenje in šolanje v Št. Petru, duhovnika Pahuljeta kot popisovalca kronike in samoraslega rodoslovca, vnesla je tudi nekaj iz vsebine farne kronike, vsebino shranjenega rokopisa iz leta 1965, na koncu pa je dodala tudi slovarček narečnih in manj znanih izrazov ter uporabljene vire. Knjiga je lepo opremljena in dobrodošla pri obujanju zgodovine, življenja ljudi iz teh koncev. Knjig je v občini Ribnica malo, pa so te zato še bolj z veseljem sprejete. Naklado 500 izvodov je izdal Župnijski urad Dolenja vas. Na predstavitvi 16. marca v nabito polni dvorani gasilskega doma v Rakitnici so ljudje postavili kar nekaj vprašanj, spregovoril pa je tudi Pavle Florjančič iz Škofje Loke, ki je štiri leta živel v Rakitnici in hrani rodovnik celo od leta 1651, izdelal pa ga je ravno duhovnik Pahulje. Čestital je Černetovi za izjemno delo, ki združuje ljudi in jim daje identiteto. "Nekateri narodi imajo razne izume, mi pa imamo besedo in to nas je ohranilo. Današnji dan je tudi praznik, kajti izšla je nova knjiga,"\e zaključil Florjančič. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ NA KRATKO DOBILI BOMO PODŽUPANA Ribnica bo dobila podžupana, ki bo iz vrst SDS, trenutno najmočnejše stranke v občini, iz katere izhaja tudi župan Jože Levstek. Njegovo ime je razkril na zadnji seji, kije bila 89. marca, ni pa nam ga zaupal vnaprej, tako da bomo pogovor s podžupanom objavili v naslednji številki Rešeta. To visoko funkcijo je najprej ponudil Novi Sloveniji, ki je v drugem krogu uradno podprla Levstkovo kandidaturo oz. Anici Benčina, vendar je ni sprejela. ROKODELSKI CENTER - PROJEKT VSEH RIBNIČANOV Borba za rokodelski center še vedno teče in 16. marca so se z našo območno obrtno zbornico, županom, poslancem J. Tankom in s predstavniki lokalnih institucij srečali profesor Janez Bogataj in sekcija za domačo in umetnostno obrt pri Obrtni zbornici Slovenije. Ponovno so se pogovarjali o kandidaturi Ribnice za omenjeni center, borba z ostalimi konkurenčnimi mesti pa je ravno v teku. Najglasnejša je Ljubljana, ki meni, da vseslovenski center domače in umetnostne obrti sodi tja, kjer je stičišče turističnih in poslovnih poti, ne pa na obrobje države. Toda Ribničani, ki zdaj kot potencialno lokacijo ponujajo le še Marof in ne več centra Ideal, nočejo odnehati. Ožja skupina bo ponovno pripravila elaborat o primernosti Ribnice za tak center, mnenja o tem, ali nam ga bo uspelo dobiti, pa so deljena. Trenutno borci' rabijo le ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v tem projektu s svojim znanjem in z izkušnjami. AP MLADI GLASBENIKI USPESNI TUDI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU Že vrsto let se učenci Glasbene šole Ribnica uspešno udeležujejo najrazličnejših tekmovanj in se z njih nikoli ne vračajo praznih rok. Tako je bilo tudi letos. Udeležili so se 10. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Dolenjske, ki je potekalo v Glasbeni šoli Krško, ter državnega tekmovanja v Ljubljani. Osem udeležencev 10. regijskega tekmovanja in vsi so tudi prejemniki priznanj. Bronastih, srebrnih in dveh zlatih. Vsi so zadovoljni, prav tako starši in njihovi mentorji. Trud in potrpežljivost, vztrajnost vseh so s priznanji gotovo vsaj malo "poplačani". Na 10. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Dolenjske so bile naslednje discipline: klavir, pihala (flavta, klarinet, oboa, sakso- . fon, kljunasta flavta) in komorne skupine trobil. Vseh udeležencev tekmovanja iz dolenjske regije je bilo 57, največ na klavirju, 26, na flavti pa jih je bilo 7. Iz Glasbene šole Ribnica se je tekmovanja udeležilo 7 tekmovalcev klavirja, in sicer iz ribniškega konca štiri: Alma Oražem, Lejla Košmrlj, Karin Arko, Nika Lovšin- ter Rok Kokošinek, Ana Dolšak in Nastja Polzelnik iz oddelka GŠ Ribnica v Velikih Laščah. Na flavti pa je ob klavirski spremljavi Aleksandra Oražma tekmovala Vida Nadler in je v svoji kategoriji prejela zlato priznanje. Pri klavirju pa so tekmovalci dosegli v svojih kategorijah naslednja priznanja: 1 zlato (Rok Kokošinek), 2 srebrni (Alma Oražem in Nastja Pozelnik) in 4 bronasta priznanja (Lejla Košmrlj, Ana Dolšak, Karin Arko in Nika Lovšin). Gotovo gre velika zasluga za dosežene uspehe tudi njihovim mentorjem: Nataliji Bogdanovi, Eleni Metelko, Mirjani Zeljič Brnčič, Izabeli Vlašič in Metki Priteržnik. Vsi tekmovali so se nam predstavili 8. marca, v Glasbeni šoli Ribnica. Zaigrali so nam skladbe, s katerimi so tekmovali. Vida Nadler je v svoji kategoriji prejela zlato PRIZNANJE, NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU PA BRONASTO PLAKETO Mladim talentom, ki vztrajajo na svoji poti in imajo podporo doma ter so na svoji poti uspešni, smo z veseljem prisluhnili, saj so skladbe čudovito zazvenele. Graciozno, nežno, odločno, taktno, melodično prefinjeno, občuteno, prikrito, zabavlji-vo in odkrito. Na koncu koncerta in podelitve priznanj je vse pozdravil tudi ribniški župan Jože Levstek ter jim čestital, prav tako pa tudi njihovim mentorjem, korepetitorju in staršem: "Nobena stvar, noben uspeh ne pride sam od sebe, izredno se je treba potruditi, vložiti veliko svojega časa in znanja ter na poti vztrajati." Oba prejemnika najvišjih, zlatih priznanj na regijskem tekmovanju sta se udeležila tudi državnega tekmovanja v Ljubljani, ki je potekalo od 13. - 18. marca. Prejela sta bronasti plaketi. Tekst in foto ZDENKA MiHEUČ Računalniška miška v svetu umetnosti Umetnostni par Miha Horvat in Metka Goleč, ki sta ustvarila risbe z računalniško miško, sta študirala na Dunaju in se znašla na mednarodni sceni novomedijskega burna - računalnika. Pravita, da ravno zaradi te izkušnje na omenjeni medij gledata bolj kritično in z distance, bivanje v tujini pa ju je še bolj naslonilo na slovenske korenine. Razstavo je orisal kustos Igor Španjol, Galerija Miklova hiša pa jo je pripravila v sodelovanju z Moderno galerijo in Galerijo ŠKUC. Vodja naše galerije je dejal, daje bila to ena boljših postavitev v Miklovi hiši, še posebej dragoceno pa je, da je bil avtor, ki prihaja s tako mikroumetniškega področja dela, pripravljen povedati kaj več o tej vrsti umetnosti. Ogledate si jo lahko še do 1.aprila. ŽE ŠTIRI LETA NASTAJAJO RISBE Z RAČUNALNIŠKO MIŠKO V PROGRAMU PHOTOSHOP, KJER JE VSAKA UNIJA NAREJENA Z ROKO OZIROMA Z RABO MIŠKE KOT VMESNIKA. V TEM, NA PRVI POGLED NAIVNO VIZUALIZIRANEM SVETU, S TRESOČO SE LINIJO IN ZAMOLKLIMI PASTELNIMI BARVAMI OBSESIVNO IZRISANI SISTEMI KABLOV, STROJEV IN UUDl, SO PODOBE PROTISLOVNE ODTUJENOSTI IN VPETOSTI INDIVIDUUMA V SODOBNI DRUŽBI, JE BIL KOMENTAR NJUNEGA DELA. AP :it>i ivii.e/sK»!<■ :>■ ixj>■ ri.i:■ r i>■ ■ ixj i.i ^ao^ici >■ inj>■ r 1.1:1 r "i ?! BREZ ODVISNOSTI V TEM SVETU NE BO ŠLO... Desa Muck si želi, da bi kdo učil, kako živeti Najnovejši roman Dese Muck je Peskovnik Boga otroka, v katerem govori o zablodah in pasteh današnjega sveta. Njen prvi roman za odrasle je bil Panika, otroci pa ne morejo več brez zgodb in slikanic o Anici. Mnogi, ki izida njenih knjig ali kolumne v Jani niso spremljali, so vendarle slišali vsaj za Blazno resno o seksu. Blazno resno o tem lahko piše Desa Muck, ena najbolj branih slovenskih pisateljic, ki se zdaj, ko je bila povabljena v Društvo slovenskih pisateljev, tja noče včlaniti. Ker so prej, ko se je njena popularnost šele dvigala, nad njo vihali nos, pravi. Desa prevzame s svojo človeškostjo in odkrito priznava, da je živela od niza odvisnosti, zato se z njimi v svojih romanih tudi tako zelo ukvarja. Poznane so ji in verjame, da v tej fazi razvoja, kjer smo, nasploh ne moremo preživeti dne ali življenja brez take ali drugačne odvisnosti. "Včasih sem se usedla na kavč, brala butaste ljubezenske romane in pojedla štiri škatle keksov, ker sem bežala pred napornim življenjem, ki ga nisem zmogla." Ko je bolečina prehuda, in če si Muckova, ki je nadarjena igralka, potem lahko iznajdeš 180 vrst joka, da objokuješ svojo usodo, lahko pa si je razvedriš spet z novo odvisnostjo. Eno leto življenja je šlo tako mimo samo zato, ker so jo obsedle računalniške igrice. "A vsak živi, kakor zmore, nikogar ni za obsojati." Neža Malečkar, ki je 15. marca na Škrabčevi domačiji vodila pogovor s to znano humoristko, ki je vsako nedeljo nasmejala gledalce v oddaji Zoom, jo je tudi povprašala, ali ji je uspelo uresničiti sanje. Želje, ki jih tlačimo in jim nikoli ne pustimo zaživeti, so namreč tihi ubijalec človekove volje in veselja. A ne glede na to, kako močno je življenje včasih udrihalo po pisateljici, so se ji vsaj sanje uresničile. Res da ni dobila obrtnika, ki bi jo preživljal, a živi v hiši in ima tri otroke. "Edino kak drug poklic bi imela..." Medijska pojava ji ni bila všeč, kot humoristka pa se je izpela, ko nenadoma ni več imela teme, o kateri bi se lahko pošalila, ker smo ljudje postali pretirano občutljivi in zamerljivi. Njen Pogled skozi kuhinjsko okno, ki ga razkriva v ženski reviji, ji zdaj povsem zadošča. "Bolj v svojem svetu živim. Ukvarjam se z večnimi življenjskimi temami, ker imam tri otroke, in sem dosti doma. Pišem bolj o sebi, ker to najbolj poznam." Cena, ki jo 'plačuje', je nevednost, ki na koncu lahko izzveni banalno in nepomembno...Dejstvo na primer, da še pred nekaj tedni ni vedela, da so ukinili Desa Muck je prepričana, da bo človeštvo POKOPALA DEPRESIJA, KI JE POSTALA NARAVNOST MODNA, KER NAJ BI PREKO SISTEMA PREČIŠČEVANJA PRIŠLI DO SAMOSPOZNANJA. marke..., kaj šele, da so uvedli evre... Svojo srečo je našla drugje, tudi v gledališču, kjer "uživam kot svinja". Da, kot svinja. Zakaj Desa ne bi bila tista Desa, za katero vemo, da je že davno tega pobrala dlake z jezika in vrgla s sebe tančico, ki bi jo delala vzvišeno - tudi v izražanju. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Muckova ne mara intervjujev. Ponavljajoča se vprašanja ji GREDO “NA KOZLANJE”, PODPIS KNJIG IN STIK Z OBČINSTVOM PA STA JI ZELO BLIZU. "Zanimajo me bolj stvari človeške duše, ki se zelo počasi spreminjajo. Zal pa nihče ne uči, kako živeti." Desa Muck yp Podjetje za gradnje d.0.0. Podjetje za gradnjo strojev in naprav RISTRO D.O.O., Lepovče 23, 1310 Ribnica Razširjamo svoje programe, prav tako pa tudi delovno skupino, zato vabimo k sodelovanju operaterja 5-osnega CNC -frezalnega centra Potrebna izobrazba: minimalno IV. stopnja, zaželena pa V. ali višja stopnja strojne smeri. Pogoji: Minimalno 5 let delovnih izkušenj, zaželeno s področja odrezovalnih postopkov Minimalno 3 leta delovnih izkušenj na področju CNC - frezalnih strojev Poznavanje področja orodjarstva oz. izdelave prototipov Poznavanje osnov NC - programiranja, zaželeno v ISO - kodi Poznavanje osnov MS Windows okolja Pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika Lasten prevoz Nudimo: Stimulativno delovno okolje v mladem kolektivu Delo na sodobnih orodjarskih strojih Možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja Stimulativen osebni dohodek Prošnje pošljite do 15. aprila 2007 na naslov: Ristro d.o.o., Lepovče 23, 1310 Ribnica NAROČNINA REŠETO 1. V primeru, da se kdo želi naročiti na časopis, cena posameznega izvoda znaša 1,30 EUR. V ceni je vštet 8,5% DDV. 2. Po pošti ga je moč dobiti proti plačilu letne oz. polletne naročnine, ki znaša: Cena Cena OBMOČJE polletne letne naročnine naročnine Slovenije 9,94 EUR 19,88 EUR Evrope 13,81 EUR 27,62 EUR izven Evrope 15,31 EUR 30,62 EUR 3. Naročila sprejema Občina Ribnica - Irena Pilavdžič, telefon 837 20 04. 4. Račun izstavi Občina Ribnica, rok plačila je 15 dni od izstavitve računa. Neverjetno: 40 Ribničanov v šoli za turistične vodnike * m esec dni se je 40 l\/| udeležencev I V I izobraževanja za turistične vodnike trudilo, da bi si zapomnili čim več podatkov o Ribnici in osvojili veščine nastopanja pred turisti. Nekaterim to morda ne bo uspelo, a strokovni delavci Miklove hiše, ki so ta brezplačni tečaj pripravili, bodo vseeno imeli širok nabor domačih ljudi, s katerimi si bodo lahko pomagali pri raznih vodenjih. "Odziv je bil naravnost neverjeten, kar 40 ljudi, vseh starosti, od 15 pa vse do 65 let, tako da bomo lahko vodnike prilagajali raznim ciljnim in starostnim skupinam obiskovalcev," je menila Vesna Savič, vodja turistično-informacijskega centra. Do sedaj vTIC-u niti niso imeli zadosti vodnikov in tak izobraževalni ukrep je bil nujen, če nočemo Ribničani zavračati skupin, ki si nas želijo ogledati. Zadnja večja manifestacija je bilo praznovanje jubileja Elektra, ko se je v Ribnici v borih 3 urah zvrstilo 400 ljudi in je bilo treba na pomoč klicati zunanje sodelavce. Kakega navala na naše kraje se sicer še ni bati, toda splet naključij lahko privede do tega, da se zdi, kot da bi koga morali zavrniti zaradi šibke kadrovske situacije, "toda turistom se nikoli ne sme reči A/E,"je povedala Savičeva. Domačini so se v mesecu dni tako poučili o geografiji, naravni dediščini, zgodovini in umetnostni zgodovini Ribniške doline, izvedeli dejstva o naših etnoloških posebnostih, muzealstvu, turizmu in se preizkusili v retoričnih sposobnostih, saj bodo morali vse pridobljeno znanje obiskovalcem posredovati na zanimiv način. Turistični vodnik mora biti pripravljen skorajda kot akterji nekdanjih akcij Nič nas ne sme presenetiti. V nekaj minutah se lahko vse postavi na glavo in gre narobe vse, kar bi lahko šlo. Skupina zamuja, program je treba spremeniti, preklicati vse ljudi, ki bi morali sodelovati, in ob tem še kazati vedrino radovednim turistom. Le tak vodnik, ki se znajde v najbolj nemogočih situacijah, a obiskovalci ne začutijo težav, je res dober vodnik, pravi vodja TlC-a. Svoj prvi preizkus ali celo nastop so tečajniki preživeli 10. marca, ko so se pred svojimi kolegi vadili v nastopanju in pojasnjevali, kako bogato župnijsko cerkev imamo, kako je bil nekdaj videti naš trg, postavitev Parka kulturnikov... Znašel se je vsak po svoje, lažje pa je bilo gotovo starejšim, ker imajo dragocene izkušnje, ter humanistom, ki imajo široko obzorje znanja. "In tudi po toliko letih se še vedno najde kaj, česar nisem vedel in poznal", je dejal Medard Pucelj, ki smo ga tudi našli v vrsti 'učencev'. "Prav z zanimanjem prebiram vse to gradivo,"\e dejal. Tako kot večina, se tudi on ni prijavil le zato, da bi postal vodnik, vendar bi se z veseljem odzval, če bi bil povabljen. Mnogi so želeli le obogatiti svoje znanje, ker se pogosto znajdejo v položaju, da morajo komu razkazati Ribnico. Med udeleženci pa je tudi nekaj mladih, ki študirajo turizem, in nanje je Tl C posebej 'vrgel oko1. 17. marca je udeležence čakal še drugi del izpita, in takrat so jih po Dolini vozili z avtobusom in niso vnaprej vedeli, katero etapo bodo vodili. Podoben preizkus se izvaja tudi pri pridobitvi licence za nacionalne turistične vodnike, le da pri nas niso bili časovno omejeni, ker ni bil namen razlikovati jih glede na spretno vrtenje jezika, temveč ali znajo podatke povezati v smiselno celoto. Tako pri prijavah tudi ni bilo odločilno, ali znajo vsi kak tuj jezik, saj lahko kdo le-tega ne zna, pa je vendarle idealen za vodenje slovenskih skupin. Nekateri udeleženci so si želeli imeti za pripravo na voljo več časa, ker je veliko med njimi zaposlenih, in je bilo treba v tednu dni predelati in si zapomniti veliko gradiva, si vnaprej ogledati teren in si ustvariti svojo sliko o načinu vodenja. Kakšen izmed slušateljev bi tudi raje poslušal razlago že usposobljenih ribniških vodičk, a strokovni sodelavci niso želeli, da se jih posnema, marveč da novopečeni vodniki pokažejo izvirnost in iznajdljivost. Pri predavanjih pa so vendarle pridobili oboji, ker so udeleženci kot domačini sami poznali vrsto zanimivosti, in so se lahko s predavatelji spuščali v konstruktivne debate o turizmu in pogledih na 'prodajanje' znanja in pogledov na našo Dolino. Vodnike po trgu spremljala ALENKA PAHUUE Juhu, počitnice se približujejo! Tudi letos se bo Občina Ribnica predstavila na sejmu "Turizem, počitnice 2007", ki bo potekal v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, med 29. marcem in 1. aprilom. Letošnja predstavitev Ribnice bo v okviru nacionalne akcije "Stranske poti so zapeljivejše kot glavne", kjer je Ribnica umeščena na Krošnjarski poti. Na njeni stojnici se bodo predstavljala turistična in kulturna društva Ribniške doline, na glavnem odru pa bomo v petek, 30. marca ob 11. in 14. uri izvedli kratko humorno igro. Prisrčno vabljeni, da nas obiščete na ribniški stojnici v hali C! Turistično informacuski center Ribnica Naslednja številka Rešeta izide 26. APRILA. Gradivo oddajte do 15. APRILA. - »N Sproščenost in suverenost nastopa dobiš le s 'kilometrino' in tako tudi pozorno oko strokovnih sodelavcev ni zabeležilo prav VSAKE NAPAKE, KI SO J0 UDELEŽENCI NAREDILI V SVOJIH PREDSTAVITVAH. POSNELA JIH JE TUDI KAMERA IN PO TERENSKEM DELU JIH JE ČAKALA ŠE ANAUZA NASTOPA. i K/\j c ■ r i f~ i i i/xi iis;x/ru < i >* i/vi a z O fl p R O o 2 ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA PO VASEH Datum odvoza VINICE, LIPOVŠICA, ŽIMARICE, GLOBEL, PODKLANEC 03.04. SAJEVEC, BUKOVICA, DANE, ZAPOTOK, ZAMOSTEC 05.04. SLATNIK, SUŠJE, BREŽE, JURJEVIČA, KOT, RAVNI DOL 10.04. BETONOVO, JANEŽI, KRAČALI, PETRINO, KRŽETI 12.04. GORNJE LEPOVČE: VSAK VIKEND GRIČ : ZADNJI VIKEND V MESECU Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 dežurna pogrebna služba: 041 513-329, 041 665-191, 031 663-060 dežurna cestna služba: 041 903-109, 041 725-958 KOMUNALA RIBNICA D.0.0. VABILO NA SESTANEK PREBIVALCEV VASI DANE Vsi krajani vasi Dane vljudno vabljeni na sestanek, ki bo v četrtek, 12. aprila, ob 19. uri v prostorih gasilskega doma v Danah. Dnevni red: 1. Izvolitev članov vaškega odbora 2. Aktualne zadeve Jože Zidar predsednik KS Ribnica 5? NE SORTIRAMO ZAMAN! TUDI ODVAŽA IN PREDELUJE SE LOČENO! Lani uspeli sortirati 303 tone odpadkov, 2500 ton je šlo mimo naše ekozavesti Razvrščanje odpadkov, ki jih dnevno pridelamo, je novost, ki se je Ribničani še ne poslužujemo preveč redno, saj podatki kažejo, da steklo, papir in embalažo sortiramo le v desetini primerov. Na teren smo se odpravili zato, da preverimo, ali se tudi pri nas dogaja to, kar naj bi se menda ponekod drugje, da ljudje pridno stojijo na ekoloških otokih in iz vrečk enkrat povlečejo steklenico, drugič plastenko, tretjič kup papirja in mečejo v za to posebej pripravljene in označene kesone. Potem pa pride komunalno podjetje in kesoni niso nenehno polni. Vsaka vožnja pobiralcev namreč stane in odpadki že dolgo niso le ena 'šmentana reč', ampak zadeva, ki nam bo dala misliti tudi v prihodnje. V primeru, da deponije na Mali gori ne bi uspeli zadržati in bi nam država določila za odlagališče kak drug regionalni rajon, bi se nam stroški krepko zvišali. Treba je tudi omeniti, da nas občane za disciplinirano odlaganje hvali tudi Komunala, vendar slišimo, da so na določenih lokacijah ljudje še vedno bolj neosveščeni kot ne. Bolj slabo se Papir servis v Ljubljano 2-3 krattedensko odvaža ločene odpadke. Tokrat smo ga fotografirali pri ODVOZU PLASTIČNE EMBALAŽE. KI PREDSTAVLJA NAJVEČJI ODSTOTEK ODPADKOV. vse zmeče v en koš! Ves trud odplaknjen v franže! A Ribničanom se je vredno potruditi, ker smo sledili Papir servisu iz Ljubljane, ki 2-3x tedensko ločeno pobira navedene odpadke. Z njim ima Komunala sklenjeno podizvajalsko pogodbo in vse se menda nato tudi pridno predela, potem ko se vse ročno pregleda. Sortira se tudi na deponiji: les, belo tehniko in preša se papir. Manjkajo nam le še zabojniki za bioodpadke, kamor bi lahko prebivalci odlagali vejevje, ki zdaj povzroča pri sortiranju največ preglavic. Pravzaprav nam manjkajo tudi ekološki otoki; v Ribnici jih je za zdaj 42, a veliko večji učinek bi imeli, če ne bi bili na posebej prirejenih mestih, marveč tam, kjer so klasični zabojniki. Ljudem se namreč odpadkov ne da posebej voziti ali jih nositi do predvidenega mesta in vse zmečejo na en kup. Priročno je seveda, da si uporabniki že doma ločujemo odpadke, je sicer bolj nerodno in nam zavzame več prostora, toda nam kasneje ni treba iz vreč jemati odpadnih stvari, ampak jih preprosto odvržemo. Vsekakor pa bi morali upoštevati nasvet, da iz plastenk ali kakih drugih takih embalaž poprej iztisnemo zrak ter tako zmanjšamo površino in menda dogaja v Dolenji vasi 'pri mlatilnici', pa še ponekod se kaže prav tako klavrna podoba odpadkov. Kadar imamo pri roki naše komunalne delavce, jim seveda takoj naložimo v reševanje še kup problemov, in tako smo izvedeli, da bodo nekateri prehodi za pešce dobili posebno hrapavo podlago, ki je veliko bolj vidna od sedanje, razmišlja pa se tudi o tem, da bi jih še dodatno osvetlili. Luč, kot vedno pišejo in pišemo, bi nujno potrebovale Lepovče, ker jih od bara Košček pa vse do bivšega Rikovega kompleksa zagrinja tema. Del denarja, ki ga letos ni potrošila mila zima, bi se lahko trošil ravno v namene, ki so zadosti prednostni, saj gre za golo varnost ljudi. Kako varčna da je bila letošnja zima? Lani smo pokurili za 10 mio SIT in 500 ton soli, letos je je bilo nakupljene 150 ton, pa je tretjina še vedno nedotaknjene. Tako se bodo pristojni komunalni delavci ognili tudi morebitnim tožbam, ki nastanejo, ko komu spodrsne na neočiščeni javni površini. Tožbe gredo v milijonske zneske in še vedno je v igri in pravnem procesu tista za sedem milijonov tolarjev... Sortiranje odpadkov spremljala Alenka PAHUUE lešero ANKETA O ZADOVOLJSTVU BOLNIKOV S STORITVIJO KONCESIONARJEV V RIBNIŠKEM ZDRAVSTVENEM DOMU V ribniškem zdravstvenem domu opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost tudi štirje zasebniki koncesionarji: na področju zobozdravstva za odrasle Lilijana Sarič, dr. dent. med., in Bernarda Kozina, dr. dent. med., na področju zobozdravstva za otroke in mladino Dubravko Sarič, dr. dent. med., ter na področju splošne medicine Alenka Nadler Žagar, dr.med. S pomočjo ankete želimo pridobiti informacije o zadovoljstvu pacientov s storitvami navedenih koncesionarjev. Rezultate bomo analizirali in v primeru pomanjkljivosti ustrezno ukrepali. Ocenjevalna lestvica je sestavljena iz 14 vprašanj zaprtega tipa, na katera boste odgovarjali z DA ali NE oz. z oceno od 1 do 3, pri čemer odgovor 1 pomeni nezadovoljivo, 2 zadovoljivo, 3 odlično, ter enega vprašanja odprtega tipa, kjer lahko vpišete svoje pripombe in mnenja. Če bi želeli ocenjevati dva izbrana koncesionarja (npr. zobozdravnika in zdravnika), lahko fotokopirate anketni vprašalnik. Za vaš čas in vaša odgovore se vam že vnaprej zahvaljujemo. Odgovore pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica, najkasneje do 7. 5. 2007. Ovojnice lahko tudi osebno dostavite v vložišče Občine. SPLOŠNI DEL: Starost:............(vpišite svojo starost) Spol: (obkrožite podatek o spolu) 1. moški 2. ženski Vaša ocena se nanaša na delo: (Obkrožite ime koncesionarja) 1. Lilijane Sarič, dr. dent. med. 2. Dubravka Sarič, dr. dent. med. 3. Bernarde Kozina, dr. dent. med. 4. Alenke Nadler - Žagar, dr. med. POSEBNI DEL: 1. Kako ste zadovoljni s postopkom naročanja: 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 2. Ali ste bili praviloma sprejeti ob naročeni uri? 1. da 2. ne 3. Kako ste zadovoljni s čakalno dobo? 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 4. Ali so vas obvestili o vzroku čakanja pri daljšem čakanju v ambulanti ali odpadlem terminu? 1. da 2. ne 5. Ali vam je namenil zdravnik oz. zobozdravnik med obiskom dovolj časa? 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 6. Ali je pokazal zanimanje za vaše težave? 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 7. Ali vas je vključil v odločanje o vašem zdravljenju? 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 8. Ali vam je povedal, kar ste želeli vedeti o svoji bolezni, na razumljiv način? 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 9. Kako ste zadovoljni z odnosom zdravnik - pacient? 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 10. Kako ocenjujete odnos ostalega osebja (medicinske sestre, asistentke)? 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 11. Ali so informacije o ambulanti (napisi, oznake, urniki dela, podatki o nadomestnem zdravniku) primerni? 1. nezadovoljivo 2. zadovoljivo 3. odlično 12. Ali bi svojega zdravnika oz. zobozdravnika priporočili prijateljem? 1. da 2. ne 13. Ali razmišljate o zamenjavi zdravnika oz. zobozdravnika? 1. da 2. ne 14. Ali ste zasledili možnost izražanja pohval in pritožb v ambulanti koncesionarja? 1. da 2. ne 15. Vpišite svoje morebitne druge pripombe in mnenja Naročnik ankete: OBČINA RIBNICA RESETPRIBNICA JV? SIQL.NET 13 inie i c-■■-•■i: ■ 1 «■ Na podlagi lO.člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št.22/98) in 7. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Ribnica (Ur. I. RS, št. 57/2003 in 17/2004), Občina Ribnica objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI RIBNICA ZA LETO 2007 1. Na javni razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva in klubi, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, • zavodi na področju vzgoje in izobraževanja, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje : • da imajo sedež v občini Ribnica, • da so registrirani v skladu z zakonom, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih (velja samo za izvajalce kakovostnega in vrhunskega športa), članstvu in plačani članarini (velja za športna društva), • občini redno dostavljajo programe dejavnosti s področja športa, podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in doseženih rezultatih, kopijo zaključnega računa ter druge zahtevane podatke, • izpolnjujejo ostale pogoje v skladu s kriteriji za sofinanciranje programov. 2. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi: • interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok, • športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, • športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami, • interesna športna vzgoja mladine, • športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, • športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami, • interesna športna dejavnost študentov, • športna rekreacija, • kakovostni šport, • vrhunski šport, • šport invalidov, • izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu, • velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve. 3. Predlagatelji morajo posredovati natančen opis programov s predvidenim letnim številom ur vadbe, številom udeležencev v skupini in poimenskim seznamom članov v posamezni skupini, številom skupin, krajem izvajanja, podatki o strokovnemu kadru ter urnikom vadbe. Programi morajo biti v finančnem načrtu finančno ovrednoteni. 4. Ponudbe morajo biti podane na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite na Občini Ribnica, Gorenjska cesta 3, oddelek za finance. 5. Pisne prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, ali jih oddati osebno v vložišču Občine Ribnica. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti in zapečateni kuverti, ki mora biti jasno označena z napisom "Javni razpis za šport 2007". Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja. Upoštevane bodo vse tiste prijave, ki bodo na naslov občine prispele do 17. 4. 2007 do 13.00 ure. Ponudbe, ki bodo prispele po preteku navedenega roka ali ne bodo ustrezno označene, bo naročnik zavrnil in neodprte vrnil pošiljatelju. 6. V roku prispele prijave bo komisija za šport odprla 19. 4. 2007 ob 18.00 uri v sejni sobi Občine Ribnica. Popolne prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in meril veljavnega pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Ribnica in letnega programa športa za leto 2007, ki sta priloga k razpisni dokumentaciji. 7. Izbrani izvajalci bodo o višini odobrenih sredstev pisno obveščeni in povabljeni k podpisu pogodbe. Orientacijska vrednost programov športa za leto 2007 je 51.744,28 EUR (12.399.999,26 sit). 8. Podrobnejše informacije in vsa dodatna pojasnila glede razpisa in izpolnjevanja razpisne dokumentacije dobite na Občini Ribnica, Oddelek za finance, pri Nini Kromar na telefonski številki 837-20-29. Občina Ribnica ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e Občina Ribnica objavlja na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 36/03,17/04) JAVNI RAZPIS zbiranja predlogov za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Ribnica v letu 2007 1. Naročnik javnega razpisa: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3,1310 Ribnica. 2. Predmet razpisa je sofinanciranje naslednjih vsebin: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oz. njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe, - izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in projekte, ki so v interesu občine. 3. Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, glasbene, plesne, folklorne, gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, filmske in video dejavnosti ter kulturne dediščine. 4. V roku prispele prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika. Pravilnik je priložen razpisni dokumentaciji. 5. Orientacijska vrednost sredstev razpisa je 26.289 EUR (6.300.000,00 SIT). 6. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v obdobju proračunskega leta 2007, upoštevaje plačilne roke, kot jih bodo določali Zakon o izvrševanju proračuna RS in ostali podzakonski predpisi. 7. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, ter samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt ter izpolnjujejo naslednje pogoje: da imajo sedež v občini Ribnica, da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti najmanj eno leto, da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, da imajo urejeno evidenco o članstvu, da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Ribnica. 8. Vsebina vloge: Ponudbe morajo biti podane na ustreznih prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletnih straneh občine (www.ribnica.si). 9. Rok in način prijave: Pisne prijave na prijavnih obrazcih, z vsemi obveznimi prilogami, morate predložiti najkasneje do 07. 05. 2007 do 12. ure na naslov Občina Ribnica (Vložišče), Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica, v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in pripisom "Javni razpis LJUBITELJSKA KULTURA 2007 - NE ODPIRAJ". 10. Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 07. 05. 2007 ob 13. uri, v pisarni Oddelka za družbene dejavnosti. Odbiranju vlog smejo prisostvovati predstavniki društev, javnih zavodov oz. vsaka oseba, ki kandidira na razpisu. 11. Obveščanje o izboru: Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi župana. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan občine Ribnica sklenil pogodbe o sofinanciranju. 12. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, Oddelku za družbene dejavnosti pri Metki Tramte, telefon 01/837 20 23. ŽUPAN Jože Levstek 7V RESETQ.R1B1NH?A Na podlagi 56. člena in 1. odstavka 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06; ZJU UPB-2) župan Občine Ribnica objavlja javni natečaj za zasedbo dveh uradniških delovnih mest, in sicer: I. točka VIŠJI SVETOVALEC ZA FINANCE Poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, morajo kandidati/-ke za zasedbo delovnega mesta izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, - opravljen državni izpit iz javne uprave, - opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, - aktivno znanje slovenskega jezika, - državljanstvo Republike Slovenije. Funkcionalna znanja in specialna znanja oziroma posebne sposobnosti: - znanje uporabe računalniških programov (urejevalnikov teksta in dela s preglednicami) Delovno področje: - vodenje, koordiniranje in nadzor dela v oddelku za finance, - sodelovanje pri oblikovanju sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv, - samostojna priprava zahtevnih analov, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih zahtevnejših nalog, pripravljanje internih navodil, - priprava proračuna in skrb za izvrševanje le-tega, - priprava finančnih poročil in zaključnega računa proračuna, - priprava splošnih aktov s področja financ, - strokovna pomoč občinskim organom pri sprejemanju in izvrševanju občinskih splošnih in drugih aktov s področja financ, - priprava gradiva in organizacija sej odbora za finance, sodelovanje na sejah občinskega sveta in sejah njegovih delovnih teles, - priprava in spremljanje dokumentacije za javna naročila ter vodenje vseh potrebnih evidenc v skladu z zakonom o javnih naročilih, - priprava in sodelovanje pri razvojnih programih občine, - opravljanje drugih upravnih nalog podobne zahtevnosti. II. točka SVETOVALEC ZA OKOLJE IN PROSTOR Poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, morajo kandidati za zasedbo delovnega mesta izpolnjevati naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba gradbene, komunalne ali druge naravoslovno tehnične smeri - najmanj 7 mesecev delovnih izkušenj, - opravljen državni izpit iz javne uprave, - opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, - aktivno znanje slovenskega jezika, - državljanstvo Republike Slovenije. Funkcionalna znanja in specialna znanja oziroma posebne sposobnosti: - znanje tujega jezika (angleščina, nemščina), - znanje uporabe računalniških programov (urejevalnikov teksta in dela s preglednioami), - vozniški izpit B kategorije. Delovno področje: - pomoč pri pripravi odlokov in drugih aktov s področja urejanja prostora ter kontrola izvajanja le-teh, - zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših gradiv, - vzpostavitev digitalnih katastrov cestne in komunalne infrastrukture, - izdelava programov vzdrževanja občinskih cest in komunalne infrastrukture na podlagi vzpostavljenih digitalnih evidenc, - vzpostavitev digitalne baze nezazidanih stavbnih zemljišč, - izvajanje nalog in nadzora nad pravilnim in pravočasnim izvajanjem pogodbenih obveznosti na področju javnih naročil, - vodenje in odločanje na prvi stopnji v skladu s pooblastilom, - podajanje informacij javnega značaja s področja okolja in prostora, - priprava in vodenje del pri izvajanju investicij in koordiniranje z izvajalci, - opravljanje drugih upravnih in drugih zadev podobne zahtevnosti. III. točka sp Kot delovne izkušnje za delovno mesto iz I. in II. točke šteje delovna doba na ^ delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas ^ pripravništva na isti stopnji izobrazbe ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem ^ delodajalcu. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo pri enaki stop- ^ nji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se p| upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe. ^ Pri izbranem kandidatu iz točke I in II se bo preverjalo, ali ima opravljen ® strokovni izpit (državni izpit iz javne uprave), v nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat strokovni izpit v skladu s 1. odstavkom 89. člena Zakona o javnih uslužbencih opraviti najkasneje v enem letu od sklenitve delovnega razmerja. Prijava mora vsebovati: 1. izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja izobrazbe tr leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, 2. opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, 3. pisno izjavo o izpolnjevanju pogoja glede strokovnega izpita iz upravnega postopka in državnega izpita iz javne uprave, iz katere mora biti razvidna ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, 4. izjavo kandidata, da: - je državljan Republike Slovenije, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, - za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Ribnica, da pridobi podatke iz uradnih evidenc. Zaželeno je, da prijava vsebuje tudi življenjepis ter da kandidat v njej poleg formalne izobrazbe navede tudi druga znanja in veščine, ki si jih je pridobil. V izbirnem postopku bo natečajna komisija strokovno usposobljenost kandidata preverjala: - s preverjanjem dokazil, priloženih k prijavi in - z ustnim razgovorom s kandidatom. Vloge, ki ne bodo popolne, ne bodo uvrščene v izbirni postopek. Kandidate, ki bodo na podlagi preverjanja dokazil izpolnjevali razpisne pogoje, bo natečajna komisija povabila na razgovor. Izbrani kandidat bo delo na delovnem mestu pod tč. I opravljal v nazivu višji svetovalec III z možnostjo napredovanja v naziv višji svetovalec II, na delovnem mestu pod tč. II pa v nazivu svetovalec III z možnostjo napredovanja v naziv svetovalec II. Z izbranima kandidatoma bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom (40 ur tedensko) in poskusnim delom, ki za višjega svetovalca traja šest, za svetovalca pa 5 mesecev. Izbrana kandidata bosta delo opravljala v prostorih Občine Ribnica, na Gorenjski cesti 3, 1310 Ribnica. Rok in naslov za vlaganje prijav: Ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave tega natečaja v Uradnem listu Republike Slovenije na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, s pripisom "Javni natečaj - Višji svetovalec za finance - ne odpiraj", če se kandidat prijavlja na natečaj za višjega svetovalca za finance oz. s pripisom "Javni natečaj - Svetovalec za okolje in prostor - ne odpiraj", če se kandidat prijavlja na javni natečaj za svetovalca za okolje in prostor. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje 60 dni po objavi v Uradnem listu RS. O izbiri bo izdana odločba, ki bo vročena izbranemu kandidatu, drugim kandidatom pa bo vročen sklep, da niso izbrani. Po dokončnosti odločbe o izbiri bo z izbranim kandidatom sklenjena pogodba o zaposlitvi. Informacije o izvedbi javnega natečaja daje Nevenka Turk Kraljič na tel. št. (01 >837-20-03. Občina Ribnica Jože Levstek, župan RESETO.RIPNICA Jfcs: S1QL.NET 15 SäMBÄ NEPREMIČNINE Franc tanko s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m', z njivo, v izmeri 292 m , gozd v izmeri 9417 m' in njivo v izmeri 1244 m'. Cena za celotno posestvo je 31.300 EUR ali 7.5 mio SIT. RIBNICA CENTER - poslovno stanovanjska hiša, zgrajena pred letom 1967, velikost parcele 368 m z vrtom delno obnovljena, CK na olje, KT, TEL, cena 154.398 EUR ali 37 mio SIT. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri 464 m', gospodarsko poslopjev izmeri 57 m’ in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m , ter ca 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in goz, nekaj stavbih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR ali 18 mio SIT. POSLOVNI PROSTORI: KOČEVJE - industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m, 14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mirno dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 273.876 EUR ali 63,95 mio SIT, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. GRADBENE PARCELE: RIBNICA - HRASTJE, 3 gradbene parcele, velikosti 1192 m', 976 m' in 1005 m', cena za m' 15 EUR ali 3.600 SIT. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA-BUKOVICA, Pašnik 1667 m', travnik 3416 m’ in travnik 1355 m', cena za m' je 1,24 EUR ali 298,00 SIT. RIBNICA - DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 8.200 EUR ali 1.950.000 SIT. STANOVANJA: Ribnica - center, začetek zbiranja ponudb za 17 novozgrajenih stanovanj v Izmeri od 35 m do 100 m, (eno, dvosobna, dupleks), s kletjo In dvema parkirnima prostoroma, večina stanovanj Ima balkon, cena za m je 1.300 EUR + 8,5% DDV, parkirna mesta se zaračunajo posebej, cena za oba je 6.600 EUR + 8,5% DDV, stanovanja bodo vseljiva konec februarja 2007. KOČEVJE- center, trosobno stanovanje v izmeri 76,50 m', s pomožnim prostorom, delno obnovljeno, v 1. nadstropju stanovanjske zgradbe v Kočevju, zgrajeno leta 1946, ogrevanje na trda goriva - peči, KT, tel., prodamo, cena 49.449,17 EUR ali 11,85 mio SIT. RIBNICA - center, enosobno, delno opremljeno, zgrajeno leta 1966, v izmeri 35,19 m', v drugem nadstropju, z balkonom in kletjo, vseljivo v enem mesecu, KT, CK, še ni vpisano v ZK, cena 49.866,46 EUR ali 11,95 mio SIT. RIBNICA - center, trosobno, delno opremljeno, zgrajeno 1967, v izmeri 76,84 m', v III. nadstropju, z balkonom in kletjo, vseljivo v štirih mesecih, KT, CK, vpisano v ZK, cena 80.120,18 EUR ali 19,2 mio SIT. SODRAŽICA - center, dvosobno, zgrajeno leta 1976, v izmeri 60,55 m , v III. nadstropju s pripadajočo kletjo, še ni vpisano v ZK, vseljivo v treh mesecih. Cena 58.420,96 EUR ali 14 mio SIT. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PRpSTORI: KOČEVJE- pisarno, opremljeno, varovano, v pritličju, vel. cca 64 m', CK, vsa dokumentacija - uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m' ali 1.440,00 SIT. RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m 3 EUR ali 719 SIT. RIBNICA - strogi center, 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 62 m', obnovljene 1999, vseljivo takoj. Mesečna najemnina 354,70 EUR ali 85.000 SIT + stroški. Predplačilo, garancija. KUPIMO STANOVANJA: LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m', prvo ali drugo nadstropje, gotovinsko plačilo, 58.333 EUR ali od 14 do 15 mio SIT, vselitev v dveh mesecih. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. Si želite nepozabnih počitnic? T_ | O Omogoča Avtodom Vam mm ^ mm JU ■P' " SPECIFIKACIJA OPREME: - GPS GARMIN (SLO) + KARTA EVROPE -NOSILEC ZA TRI KOLESA - MOTORNA KLIMA - TRUMA GRETJE, VEBASTO GRETJE - HLADILNIK, ŠTEDILNIK, BOJLER - DODATEN KUHINJSKI PULT - POSODA, KROŽNIKI, KOZARCI, - JEDILNI PRIBOR (VSE ZA 6 OS.) - STREŠNI VENTILATOR - 12 TV, DVD+OZVOČENJE, AVTORADIO - VARNOSTNE KLUČAVNICE - ZUNANJA ALUMINIJ MIZA - ZUNANJI ALUMINIJ STOLI - GASILNI APARAT -2 PLINSKI JEKLENKI - BOX ZA ODLAGANJE... Sl "Ai X m; ms Li REFLEKSOTERAPIJA Čeprav me kujejo v nebo, sem še vedno na tleh. ©PEL Avtohiša Zalar Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo. KLASIČNA MASAŽA_______________________________________________________ Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja. PSIHOTERAPIJA_________________________________________ Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji. ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/ 824 047 POLONA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LAŠČE blesk čistilni serxis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov FRAGMAT izolirlc« N OXTO Keramične ploščice različnih proizvajalcev UGODNI NAKUPI Gradbeni material: Prodajni program Fragmat TIM-a (termo in hidroizolacija),1 ter ostali gradbeni materiali Pohištvo In bela tehnika Ugodno lahko kupite belo tehniko proizvajalca Gorenje in Matrix. Prodajni program Lesnine, vzmetnice MEBLO, kuhinje SVEA in GARANT DANA__________________ lesnina lAoilMNr SVEA gorenje matri* M UMa /LA"f,CE ► Akcijska odprodaja blaga iz zaloge - popust do 60%! ► Strešne kritine TONDAtH —► Paropropustna folija DuPonf Q p=!=rjLW-T»q Tyvek • Fasade weber terranova J» Priporočamo pa vam, da to naredite s Polom Si, Golfom Si ali Golfom Plus Si, zelo bogato opremljenimi posebej za Slovenijo. To pomeni, da imajo veliko dodatne opreme, izbrane po okusu slovenskih kupcev: klimatsko napravo, ABS, radio s CD predvajalnikom, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik stekel in... In ker želimo, da se na pot odpravite brezskrbno, vam ob nakupu modela Si podarimo enoletno osnovno članstvo v AMZS. Pristopno izjavo lahko sklenete tudi pri Volkswagnovem trgovcu. Modeli Si PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 1E sobota salon od 8. do 12. ure Podjetje Porsche Slovenija je v sodelovanju s podjetjem Auto Z iz Avstrije izvedlo servisno zimsko akcijo "Zape///te se varno in brezskrbno v zimsko sezono". V okviru te akcije je potekala tudi nagradna igra, ki so se je lahko udeležili vsi obiskovalci pooblaščenih servisov Volkswagen, Škoda, Audi in SEAT. Z oddanimi kuponi na omenjenih pooblaščenih servisih so se udeleženci nagradne igre potegovali za tri nagrade: 3 x ENO-TEDENSKE ZIMSKE POČITNICE V EVROPSKEM SMUČARSKEM SREDIŠČU ZELL AM SEE/KAPRUN (teden dni bivanja za dve odrasli osebi in dva otroka v hotelu s 4 zvezdicami, polpenzionom in smučarskimi kartami). Sodelovanje v nagradni igri ni bilo pogojeno z nakupom. Žreb je eno izmed nagrad dodelil gospe Zdenki Češarek. Nagrado so v ponedeljek, 12.3.07 podelili v Avtohiši Bandelj iz Kočevja. Octavia Scout Vabljeni na testne vožnje! Joras Center POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT, ŠKODA in PEUGEOT Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do -19. ure sob. od 8. do 13. ure PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA WS MOTOMAN Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov ■ VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave • strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja S: ^,Dv <>nnx* Naslov: Lepovče 23, 1310 Ribnica, SLOVENIJA Telefon: + 386 (0)1 83 72 410 + 386 (0)1 83 72 350 Telefax: + 386 (0)1 83 61 243 / www.motomanrobotec.si E-mail: info^motomanrobotec.si Nasa strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. Tel.: 01/836 11 28 nita Očala na recept tudi brez doplačila Velika izbira sončnih očal priznanih znamk: ADIDAS, RAFAELI... ponedeljek: 9 -12, 15 - 20 tor, sre, čet, pet: 9-14, 15-17 sobota: 9-12 GOSTINSTVO - TURIZEM ^ 1)1 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-66S J \/ VtT-'LJ GSM: 031/760-697 SPf&JBMŠtO NEKMHCUC M WNBMSKA SflfČNiJA mm ZAKmCENElDRUZBE DOSTAVA cmßcwcm cmo 0CGCÖ ROJSTNI PJLROm OBLETNICE R0GRE8SCINE HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Bohova 78. 2311 HOČE «Haas Vrhunska kvaliteta oken in vrat Domiselna okenska tehnika Naša celotna ponudba zajema: - predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte - Široka paleta HAAS montažnih hiš PRI NAS DOBITE VSE NA ENEM MESTU! TEL.: 02 / 613 0 613, FAX: 02 / 613 0 615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203 MOBITEL zastopstvo www.microera.si I SERVIS GSM / UMTS m, v mtcroera Jože Sile s.p. Merharjeva 3 1310 Ribnica Tel.: 01/ 8373 116 FAX: 01/ 300 77 06 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si BIK POPUSTI za dodatno opremo PRI NOVIH NAROČNINAH DELOVNI ČAS: PON - PET 9h - 12h ter 13h-17h SOB po dogovoru V V Proizvodnja, storitve, d.o.o. trgovina GENERALNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO WWW.SAMUK.SI Telefon: 01/836 99 83, 01/836 99 84, Telefon/Telefax: 01/836 22 24 www.koscek.com, e-mail: info@koscek.com mi mimn, myrnfm mmm Poraba goriva: 4,4-7,4 1/100 km; emisija C02: 177 g/km. Slika je simbolična. www.ford.si Iznajdljiva Fiesta Zakaj se Ford Fiesta vedno znajde? Ker pozna in razume vaše potrebe po udobju in varnosti. Zanjo vam podarimo kar 4-letno garancijo, za nameček pa jo lahko odplačate tudi v treh letnih obrokih (1/3 plačate takoj, 1/3 čez eno leto, 1/3 pa čez dve leti). Omejeno serijo odpeljite z bogato opremo Fresh plus (klima, ABS, daljinsko centralno zaklepanje, obvolanske kontrole, električni pomik prednjih stekel, radio s CD predvajalnikom, servo volan, inteligentni zaščitni sistem ...). Že od 9.327 EUR (2.235.122,28 SIT) FordFiesta Feel the difference EBBÜSFm RIBNICA Jože Osvald s.p. 1310 Ribnica, Tei: 01/836-35-48, GSM: 041/719-548 Največja izbira avtoplaščev za osebna vozila, motorna kolesa, traktorje... Montaža SAT in TV anten iSÜT - antenski sistemi UGODIMO: Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica. GSM: 041 761-769 državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 In SLO-2. »• TciaviziJ* n siovehua K. ASPC Drobnič Ind. cona Podskrajnik 28 Cerknica Tel.: 01/709 66 40 Faks: 01/709 66 41 E-pošta: aspc-drobnic@siol.net * /; Slikopleskarstvo IB(9<■ m r ><»■>■ x O p m ■j Prestrukturiranje levice Politični prostorje postal precej razgiban. V do sedaj največji opozicijski politični stranki so se začele doga-^ jati precejšnje spremembe |<■ NA ČELU RIBNIŠKIH GASILCEV ANTON ADAMIČ PREBUJENJE DUHOVNE ZAVESTI V začetku marca je Slovenijo obiskal svetovno znani učitelj ioge Višvaguru Mahamandaleshvar Paramhans Svami Maheshvarananda, poznan po velikih prizadevanjih za svetovni mir in varovanje planeta. Je dobitnik mnogih visokih nagrad. Njegova predavanja potekajo v nabito polnih dvoranah. Tako je bilo tudi letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in v Novem mestu. Želim vam predstaviti samo en kamenček iz mozaika letošnje teme o energijskem centru ali čakri manipura, ki ima pomembno vlogo ne samo za zdravje človeka, temveč tudi za splošno zadovoljstvo. Da bi to dosegli, je treba marsikaj razrešiti. Problemi se ne rešijo, dokler jih ne rešimo zavestno. Manipura čakra pomeni mesto draguljev. Dragulj je simbol za modrost, blagostanje. To ne pomeni le denarja, ker z njim ne morete kupiti modrosti in zdravja. To je ognjeni center v predelu sončnega pleteža oz. popka. Ogenj čisti, uničuje ne samo slabo, tudi dobro, dokler ga ne znamo zavestno kontrolirati, voditi. Vsak človek je sebi lasten fenomen. V njem je mnogo mešanih občutkov, saj zna biti pozitiven, ljubiti, pomagati, odpuščati, pa negativen, sovražiti... Zavest je kristalno čista, nad njo pa so barvni filtri. Če si nadene zelena očala, vidi zeleno, če rdeča, vidi rdeče. Podobno je obarvana naša zavest - s svojimi in splošnimi izkušnjami. V življenju se dogajajo razne stvari in če so slabe, je človek nesrečen, občuti strah. Ko se že vse pozablja, človek še vedno čuti strah, a ne ve zakaj - zaradi nerešenih stvari iz nezavednega nivoja zavesti. Ko se spreminjajo čustva, se menja tudi barva zavesti. Učenec je dejal učitelju: Ne morem nadzorovati čustev. Jezen sem! Učitelj: Poglej se v ogledalo, kako izgledaš, kot hudič. Ko si srečen, se tudi poglej, tedaj si kot svetnik. Ko vidite svojo pravo sliko, se boste spremenili. Človek ima več ravni zavesti: nezavedno, podzavest, zavest, nadzavest in kozmično zavest. Človekova čustva povzročajo razne želje. Vse, kar smo v življenju sprejeli, se naučili, smo se samo preko petih čutil: preko oči z vidom, ušes s sluhom, preko jezika okušanje, nosa vonjanje, kože dotik. In vse to se je shranilo v podzavesti, ki je veliko skladišče. V njej so shranjeni tudi vsi vtisi, ki se spreminjajo v želje in se spet pojavijo v zavesti. Zavest je budna, podzavest je kot sanje, nezavedno je kot globoko spanje. Ribniški gasilci so v občini najbolje usposobljeni, strokovno podkovani in opremljeni gasilci. Zaradi znanja in usposobljenosti so tudi društvo posebnega pomena v občini, podpisano pa imajo tudi pogodbo z Upravo za zaščito m reševanje RS za posredovanje v primeru nesreče v skladišču naftnih derivatov v Ortneku. Po štirinajstih letih predsednikovanja je Matjaž Virant svoje delo predal Antonu Adamiču, ki so ga člani soglasno potrdili na občnem zboru 24. februarja. Že pred tem sta odstopila tajnik in poveljnik društva, na seji upravnega odbora pa so sklenili, da v tem primeru občni zbor postane izredni volilni občni zbor. Tako so izvolili celotno novo vodstvo, saj se je tudi predsednik Virant odločil, da je čas za spremembo in je zdaj prevzel vlogo tajnika. V njegovem obdobju je bilo veliko narejenega, veliko izobraževanj in raznih intervencij. V letu 2006 je bilo od 36-ih intervencij v občini Ribnica kar 30 intervencij PGD Ribnica. Od tega je bilo 17 požarov, 6 nesreč v cestnem prometu, kjer je umrlo kar pet ljudi, 2 nesreči z udeležbo nevarnih snovi, 2 nesreči, kjer je bila potrebna tehnična pomoč in 3 odpiranja vrat stanovanja. Pred občnim zborom je bilo v člansko evidenco društva vpisanih 86 članov, ki so se v letu 2006 udeleževali tudi gasilskih vaj in raznih proslav drugih društev v Zvezi. Uredili so tudi učinkovito obveščanje glede vaj ter se posvetili tudi delu z mladimi. Tu pa bo potrebno še precej vložiti, da bo delo potekalo na čimveč starostnih stopnjah. Pomagali so pri Ribniškem semnju in po domovih raznašali koledar. A uspehi in delo prinašajo tudi probleme in težave. Največje v letu 2006 so bile glede gasilskega doma, ki si ga je začela lastiti Gasilska zveza Ribnica. Društvo ima tudi po zaslugi Matjaža Viranta skrbno urejene in bogato slikovno opremljene albume z akcij ter tudi s tehniko opremljeve prostore. Želijo si novo vozilo, saj si ga kot društvo posebnega pomena resnično zaslužijo. In župan Jože Levstek, ki je tudi sam aktiven gasilec, je s strani občine novo vozilo tudi obljubil. Seveda bo tehnična ekipa društva pri nakupu pomagala. Do leta 2009 morajo tudi sicer opremiti vsa gasilska društva po klasifikaciji. Novi poveljnik Janez Žuk je vsem želel, da bi operativci delovali složno ter da se v društvu zopet ustvari prijetno vzdušje, da bodo vsi radi prihajali na sestanke, vaje in druge prireditve gasilske organizacije (športne igre, tekmovanja, svečanosti, druženja, sodelovanja z drugimi itd.) ter "seveda v prvi vrsti kvalitetno opravljali svoje poslanstvo". Pred koncem občnega zbora, kateremu je sledil družabni del s prigrizkom, so jubilantom glede na leta aktivnosti podelili priznanja. Prejeli so jih: Janko Marolt za življenjski jubilej (60 let), Tončka Češarek, Tone Kožar in Ivan Marn za 50 let članstva v PGD Ribnica, Franc Mate za 40 let članstva, Igor Mustavar in Alojz Lovšin za 30 let članstva, Zlata Žuk in Marjan Jalovec za 20-letno članstvo ter Gregor Andoljšek, Janez Jalovec, Uroš Lovšin in Andraž Nadler za 10 let, kar so vstopili v PGD Ribnica. Tekst in foto ZDENKA MlHEUČ Menjava na predsedniškem mestu: Matjaž Virant predal vodstvo v roke Antona Adamiča 30 Rešeto JANEZU PUZLJU BRONASTI ZNAK CIVILNE ZAŠČITE Prvi marec je svetovni dan civilne zaščite, ko se v javnosti krepi zavest o zaščiti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Hkrati naj bi poudarili tudi vlogo civilne zaščite in pomen mednarodnega sodelovanja pri zaščiti človeka in okolja. Vsako leto podeli civilna zaščita tudi priznanja in nagrade prizadevnim posameznikom, skupinam, občinam ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge. Slovesna podelitev za območje izpostave Ljubljana je bila 7. marca v Kulturnem domu Grosuplje. Dobitnik bronastega znaka CZ iz občine Ribnica je bil Janez Puželj, prejel pa ga je za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Pužlja, višjega gasilskega častnika I. stopnje, člana občinskega štaba civilne zaščite in poveljnika Gasilske zveze Ribnica je predlagala Občina Ribnica. V predlogu so zapisali, da so njegovo področje delovanja v štabu ravno poplave in požari in da je s svojim znanjem ter z izkušnjami, ki jih je pridobil z vestnim delom in čutom za kolektivno delo, dal pomemben prispevek k usposobljenosti, tako civilne zaščite kot gasilskih enot. "Kot poveljnik je uspešno vodil vaje zaščite in reševanja v obdobju od 2003 do 2006 (evakuacijo iz Zdravstvenega doma Ribnica, evakuacijo učencev in osebja iz Osnovne šole Ribnica, vajo ZR zasutih iz ruševin ter vajo prometna nesreča)." V pozdravnem nagovoru ob praznovanju dneva Civilne zaščite, ki je bilo 1. marca v Cankarjevem domu, je podpredsednik Državnega zbora RS Vasja Klavora dejal, da je pomagati soljudem plemenito in humano ravnanje. "Pomagati soljudem, ki jih je prizadela nesreča, pa je še mnogo več. To vedo samo tisti, ki so nesrečo doživel. Skoraj pravilo pa je, da ostajate reševalci anonimni. Reševanje ni nič atraktivnega, je le izjemno naporno, odgovorno delo, ki ga je treba opraviti v vseh razmerah in v vseh pogojih." Po vključitvi v polnopravno članstvo Evropske unije in druge mednarodne organizacije smo tudi Slovenci pridobili možnosti, da okrepimo varnost pred nesrečami. "Doslej smo poskušali to odgovornost uresničevati predvsem s humanitarno pomočjo, kar pa je gotovo premalo. Možnosti, ki jih imamo glede na številčnost, opremljenost in usposobljenost različnih reševalnih enot in služb, so še neizkoriščene. Prav bi bilo, da del tega uveljavimo že v prihodnjem letu, ko bomo predsedovali Evropski uniji,"\e zaključil Klavora. Zdenka Mihelič Foto Ladislav Mate PREBUJENJE >5 DUHOVNE ZAVESTI Zavest je povezana z znanjem, intelekt je presojanje. Ko se želja iz podzavesti preseli v zavest in pride do intelekta, ta prepriča: Jej sladoled. Preseli se v čutilo za okus - jezik. In vi si zaželite jesti sladoled. Kupite ga in prinesete domov. Žena reče, da ga ne smete jesti zaradi grla. Tako je želja ostala neizpolnjena, premakne se v podzavest in se še večkrat dvigne, a okoliščine ne dovolijo. Zato se te neizpolnjene želje pojavijo v sanjah, npr. da je vaša žena prinesla sladoled. Žlička že potone v sladoled, ko bi ga morali okusiti, zazvoni budilka in sladoleda ni več. Celo v sanjah niste mogli uresničiti želje. Nekega dne se bo izgubila njena oblika, a še vedno bo obstajala. To so oblike v življenju. Strah vas je, pa ne veste zakaj, od kod. Neizpolnjene želje so psihični problemi, ki potonejo globoko, v muladhara ali korensko čakro, v nezavedno. Niti predstavljamo si ne, kaj hranimo v tem skladišču, ki je še globlje kot podzavest. Um dviga naše želje iz podzavesti v zavest in jih spet vrača nazaj. Zato je tako nemiren, se spreminja, zdaj je tu, čez sekundo je že čisto drugje. Naj zaključim ta izsek iz predavanja z mislijo, da dokler bomo živeli tu, v stiku z zunanjim okoljem, se bodo porajale želje in poželenja, s tem seveda tudi misli, dobre in slabe. Zato se je potrebno sprostiti in umiriti, prisluhniti sebi in svoji tišini. To je treba delati zavedno, se odločiti namerno, ker živimo v civilizaciji, prepolni hrupa, informacij, gibanja, novosti, ki jim že ne zmoremo več slediti. Prepričani smo, da se mora stalno nekaj dogajati, posebno mladi. Tako vse preveč energije pokurijo za zabavo, zmanjka pa jo za vlaganje vase, v znanje, zdravje. Mladost akumulira za prihodnost, za kasnejšo žetev. Tudi kasneje se da še marsikaj postoriti. Predvsem je pomembno prečistiti in dvigniti vsak svojo raven zavesti, da se bomo zavedali svojih dejanj, vzrokov, ki vedno obrodijo posledice, čemur rečemo karma. Tako bomo imeli vedno manj nejasnih situacij in bomo vse redkeje uporabljali besedo usoda, vse pogosteje pa besede modrosti. Ta vodi h kozmični zavesti, ki edina vidi eno samo resnico, pravo resnico. Pot zna biti dolga. Nič zato. Važno je, da smo na poti. Z leve: Janez Pužeu in Metod Puceu sta bronasti znak prejela na pobudo svojih občin. Prvi izhaja iz ribniške, drugi pa iz sodraške. Čestitamo! ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega Vinka Prelesnika iz Nemške vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala župniku Antonu Berčanu za opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, in Komunali Ribnica. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Rešeto 3l ■ r>u ■■*>< i » DOBRODELNI JOŽEFOV KONCERT 20 plavalcev meri na najboljša mesta v državi Na Velikih Poljanah so 24. marca priredili dobrodelni Jožefov koncert, na katerem so zbirali denar za obnovitev fasade župnijske cerkve sv. Jožefa, ki je bila zgrajena leta 1900. Koncert, ki so ga pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora Velike Poljane pod vodstvom zborovodje Ivana Koširja odprli s pesmijo o zavetniku cerkve, je bil razdeljen na dva dela. V uvodnem je članica župnijskega pastoralnega sveta Marija Oblak na kratko orisala zgodovino župnije, nato pa se zahvalila nastopajočim glasbenikom, ker prav noben ni odklonil sodelovanja. Prav gotovo je to posledica tudi tega, da je vzdušje v sami župniji prijetno, za kar gre zasluga župniku Antonu Mastniku, je dejala. Mastnik je župnijo prevzel leta 1999, ko je praznovala 100. obletnico obstoja. Na koncertu so sodelovali: mlada flavtistka Patricija Virant, pevka Manca Arko in kitarist Vid Oblak, Tamburaški orkester iz Sodražice pod vodstvom Alojza Sterleta, Velikolaška vokalna skupina z zborovodkinjo Martino Kovačič, Cerkveni mešani pevski zbor Velike Lašče z Ladko Deterding, prav prijetno pa so presenetili pevka Katarina Gačnik, Pavla Lušin na kitari in Blaž Podobnik na električnih orglah. Tudi Nonet Vitra je zopet navdušil polno cerkev sv. Jožefa. Pesem Tvoj srček bi rada' so nonetke izvedle z violinistko Ksenijo Abramovič Grom in s Slavico Marinkovič na harmoniki. Predstavili sta se nam še Tea Lovšin in Mirjana Pajnič, ki sta v duetu zapeli Mozartovo Ave Marijo. Oktet Gallus se je med drugim predstavil v drugačni priredbi pesmi 'Marija skoz' življenje', župnijski pevski zbor pa je kot zadnji nastopil z Marijino pesmijo. Prav presenetil je duhovnik Franc Juvan, ki je ob kitari zapel znano pesem o vdovi, ki je darovala dva novčiča. Dobrodelnemu koncertu je prisostvovalo tudi veliko duhovnikov, med njimi prošt stolnega kapitlja v Ljubljani Jožef Lap, ki je bil prvič na Velikih Poljanah in po dolgih tridesetih letih tudi v naši Dolini, s seboj pa je prinesel pozdrave ljubljanskega nadškofa Alojzija Urana. "Pevci in pevke dvigujejo duha naših src. Mislim, da gre ravno slovenskemu in cerkvenemu petju, pesmim ter pevovodjem, ki so vse to povezovali, zahvala, da je slovenski narod obstal in pogumno stopal naprej skozi stoletja!" je zanosno dejal prošt Lap in čestital še vsem mamicam ob materinskem dnevu. Na koncu koncerta se je župnik Mastnik zahvalil vsem sodelujočim in dejal, da so vsake pomoči še kako veseli. Pomoč bodo sprejemali tudi nadalje, in sicer v župnijski pisarni, tisti dan pa so zbrali 1500 evrov. Dela na fasadi so v začetku marca že pričeli. Ob zagnanih ljudeh lahko uspe vsaka najmanjša stvar in na Velikih Poljanah to vedno znova dokazujejo. Spremljala in sodelovala ZDENKA MlHEUČ Foto Matej Okorn PK Inles Ribnica seje v plavalni tekmovalni sezoni 2006/07 udeležil vseh treh zimskih državnih prvenstev Plavalne zveze Slovenije, ki so potekala v mesecu februarju. Čeprav so se plavalci na vseh tekmovanjih odrezali odlično, bi bili rezultati še boljši, če ne bi bilo nekaterih viroznih obolenj določenih plavalcev pred samimi državnimi prvenstvi in med njimi. Tudi pogoji za delo v ribniškem bazenu letošnjo sezono niso bili optimalni, saj že od samega začetka obratovanja bazena, od meseca oktobra, v samem bazenu ni delovala klima, kar je bistvenega pomena za sam šport, kot je plavanje, kajti gre za aerobni šport, kjer je bistvenega pomena kisik. V Mariboru se je najbolje odrezala Rebeka Babnik, ki je osvojila bronasto kolajno v članski kategoriji v disciplini 200 metrov hrbtno. Rebeki se je uspelo uvrstiti tudi v finale med osem najboljših tudi v disciplini 100 metrov hrbtno, kjer je zasedlo končno 5. mesto. Samo Jeranko in Toni Valčič sta pokazala največ od moškega dela. Valčič je v finalu na 50 m prosto le za malo zgrešil stopničke in zasedel odlično 4. mesto. Čeprav se je od njega pričakovala borba za kolajne v treh disciplinah, se je moral zaradi bolezni zadovoljiti s 5. mestom na 50 m in 6. mestom na 100 m prosto. To pa je na koncu še vedno odličen dosežek. V Celju sta se najbolj odrezala Maja Guduraš in Chad Andoljšek. Od 24 slovenski klubov jih je v Celju nastopilo 22. Ribniški plavalni klub je zasedel ekipno končno visoko 10. mesto. Velja pa poudariti, da na tekmovanje zaradi bolezni nista odpotovala Patrik Dvorščak in Veronika Oražem, ki sta trenutno 2. plavalca po kvaliteti. Z obema plavalcema bi končna ekipna uvrstitev ribniškega kluba bila še višja (okoli 7. mesta). V Kranju so se najbolje odrezali Anže Pavlin, Jan Zajc, Jan Mate in Lucija Kous, ki so se v svojih disciplinah uvrstili v A - finale in borbo za najvišje uvrstitve. Anže Pavlin je s tremi bronastimi kolajnami na 50 m prosto, 200 m hrbtno in 50 m hrbtno dokazal, da še naprej ostaja v samem slovenskem vrhu te starostne kategorije. Poleg treh bronastih kolajn je osvojil 4. mesto na 50 m delfin ter 6. mesto na 100 m prosto. Jan Mate je v mlajšem letniku v slovenskem vrhu suveren v prosti tehniki, saj je osvojil druga mesta v disciplinah 200, 400 in 1500 m prosto, poleg tega pa še tretje mesto v disciplini 100 m prosto. Za vsemi tremi plavalci pa nič ne zaosta- ja tudi Lucija Kous, ki je v hrbtni tehniki trenutno v samem vrhu slovenskega plavanja v kategoriji deklic, a jo je v popoldanskih finalih izdala trema in je tako zasedla končno 5. mesto na 200 m hrbtno in 6. mesto na 100 m hrbtno. Posebej velja poudariti moško štafeto v postavi Jan Mate, Jan Zajc, Anže Pavlin in Juš Weinberger, ki je v disciplini 4 x 100 prosto zasedla odlično 4. mesto in le malo zgrešila kolajno, ter 4 x 200 prosto, kjer je osvojila končno 5. mesto. Velja poudariti, da gre za odličen uspeh, saj je PK Inles Ribnica premagal veliko večje klube: Triglav iz Kranja, Olimpijo iz Ljubljane, Radovljico in druge srednje velike klube. Rezultati zimskega dela plavalne sezone so pokazali, da imamo v PK Inles Ribnici 8 do 10 plavalcev, ki so v samem vrhu slovenskega plavanja v svojih starostnih kategorijah, in 4 do 6 plavalcev, ki se vrhu vztrajno bližajo. Tekst in foto DARKO PETKOVIČ Anže Pavun, 3 medalje na DP-zima 2007 NAVAL NA RIBNIŠKO MAZORETNO PRVENSTVO Rekli so od 600 do 800, zdaj prijavljenih že 810 mažoret Ko so nam organizatorji evropskega prvenstva mažoret, ki bo jeseni v Ribnici, januarja dejali, da pričakujejo rekorden obisk skupin, si novinarji nismo znali pojasniti, na kaj merijo, saj je naša športna dvorana premajhna za podiranje kakih rekordov. Zdaj ko se zbirajo predprijave, pa se je pokazalo, da želi semkaj priti kar 810 mažoret. Z Nizozemske bi radi prišli kar z 12 avtobusi in okrog 100 bi jih tu kar dopustovalo in prišlo kakih 10 dni prej v Slovenijo in si jo dodobra ogledalo. Namestitvene kapacitete tod okrog so že zasedene in za zdaj kaže, da bo ta regija, s pomočjo Ljubljane, zmogla uresničiti izjemno velik športno-družabni projekt. Ribnica ga po mnenju organizatorjev podpira in Občina bo pozvala k večji ureditvi kraja v predjesenskem času, saj nas septembra čakajo semenj, Ugar in mažoretno prvenstvo. Delo, ki je potrebno, da bo vse brezhibno, bo v pretežni meri zaupano domačim ljudem, je povedal Janez Pajnič, eden od članov ožjega organizacijskega odbora. Sponzorji se že odzivajo, ker sem ne bodo prišle samo mlade deklice, temveč tudi njihovo spremstvo, in to je številčen skupek ljudi iz raznih evropskih držav, s katerimi naša podjetja že sodelujejo ali bi si to želela v bodoče. Izdelovalci domače in umetnostne obrti se bodo tudi pokazali na stojnicah, duri pa so še vedno odprte za vse zainteresirane. Mednarodna delegacija, ki je prišla v Ribnico na izvidnico, se je prepričala, da bo naš kraj lahko ustregel pričakovanim merilom. V primeru, da bo tekmovalk preveč, se bo tekmovanje raztegnilo še na petek in kak obiskovalec manj bo prišel do vstopnice, vendar omejitve števila udeleženk ne bo, so povedali organizatorji. Alenka Pahuue ŠD Velike Poljane organiziralo 2. turnir v taroku Športno društvo Velike Poljane je 2. marca organiziralo že drugi turnir v taroku, ki se je odvijal v koči na Grmadi. Turnir se je začel ob 18. uri, ko se je v koči zbralo 15 tekmovalcev in nekaj gledalcev. Igrali so po trije igralci, zato so bili tekmovalci razdeljeni na 5 skupin. Sedežni red se je izžrebal pred vsakim krogom posebej. Odigrani so bili štirje krogi, v vsakem krogu pa 12 iger. Po dveh krogih je upravnica koče pripravila odlično večerjo, pečenico z ajdovimi žganci in kislim zeljem. Nato sta sledila še dva napeta kroga 12 iger. Kmalu po polnoči se je igralni del turnirja zaključil, čakala nas je le še podelitev pokalov in praktičnih nagrad najboljšim štirim. Zmagovalec letošnjega turnirja je bil Blagoje Blagojevič (Ribnica), drugo mesto je zasedel Aleš Pirnat (Velike Poljane), tretji je bil Jože Andolšek (Velike Poljane), na četrtem mestu pa je pristal Janez Ambrožič (Bloke). Ko so bili pokali podeljeni in opravljeni stiski rok, smo se z mislijo na naslednji turnir odpravili proti domu. Jože Andolšek APRIL 2007 Datum: SOBOTA, 14. Kam: na pohod po RIBNIŠKI PLANINSKI POTI (IV. DEL) Odhod: iz Ribnice, izpred veterinarske postaje pri Riku Načrt poti: Ribnica - Francetova jama - Sv. Ana -Grmada - Ortnek (prevoz za nazaj bo organiziran) Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 6 ur Akontacija in prijave: torek pred pohodom, to je 10. aprila, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, palice in varen korak Vodja pohoda: Andrej Drobnič Datum: SOBOTA, 28. Kam: na STRUŠKO (1944 m) Izhodišče: HE Javorniški Rovt Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 7 ur Akontacija in prijave: torek pred pohodom, to je 24. aprila, ob 19. uri, v pisarni PD Ribnica Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, palice in varen korak Vodja pohoda: Andrej Drobnič MAJ 2007 Datum: SOBOTA, 2. 5. 2007 Kam: na KOLESARSKI IZLET PO RIBNIŠKI DOLINI Izhodišče: Ribnica, izpred veterinarske postaje pri Riku Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 4 ure Prijave: do nedelje pred pohodom, to je 29. aprila, pri vodji pohoda Potrebna oprema: Potrebni so primerna kolesarska oprema, pijača, hrana Vodja pohoda: Marjana Rozman PLANINSKO VABILO: PD Ribnica obvešča vse ljubitelje gora, planinske koče pri Sv. Ani in narave nasploh, da bo občni zbor društva v petek, 13. aprila, ob 19. uri, v gostilni Pildar. Pred začetkom bo Milan Mlakar predaval o Pik Leninu - vzponu, doživetjih in naravi. Občnem zboru sledi družabni del, kjer bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Vabljeni! ZDENKA MIHEUČ ■ p*<>«■<-,' Pogled v babičino skrinjo Piše: Alenka Pakiž *T*z pripovedi mojih sogovornikov I sem spoznala, daje imela obleka «JLveč pomenov. Z boljšo obleko so ljudje na zunaj pokazali svoj premoženjski položaj. Zakrivala je dele telesa tako, kot seje v starih časih spodobilo. Ločevala je oblačenje po spolu. Dolge hlače, ki so po današnjem mišljenju lep kos ženske garderobe, so bile včasih izključno moško oblačilo. Še pred petdesetimi leti je veljalo za sramotno, če je prišla v Ribniško dolino ženska, oblečena v dolge hlače namesto v krilu. Če je bilo to domače dekle, je bilo svojce sram in sojo "špotal"'. Obleka je varovala pozimi pred mrazom in v vročini pred soncem. Med nošo starejših in mlajših so bile vidne razlike: ko starejši ostajajo zvesti dolgim krilom, rutam, telovnikom, ravno krojenim širšim hlačam in klobukom, mlajši sprejemajo krajša krila, kratke rokave, odprte vratne izreze in opuščajo pokrivala. Delovna obleka je imela svoj pomen. Morala je biti primerna za posamezna opravila. Pri delu so se oblačila zamazala, prepotila in večkrat tudi strgala. Zato so zanje uporabili cenejša blaga in enostavnejši kroj, pa tudi zakrpana in pošita so dobro služila svojemu namenu. V pasu nabrano delovno krilo s prsnim delom in bluzo spodaj, je omogočalo nemoteno delo. Ravno krojene moške hlače s širšimi hlačnicami in zadaj podaljšanim pasom za naramnice, srajca in telovnik, vse iz cenenega blaga, so služili možem pri vsakdanjem delu. Ena delovna obleka je pri različnih opravilih služila po več let. Menjavali so se predpasniki, rute, v mrazu ogrinjala in pleti, moški suknjiči, brezrokavniki in pokrivala. V isti obleki se je opravljalo gospodinjska dela, delo na njivi in v hlevu, delo v gozdu in domačih delavnicah. Obleko so si varovali s predpasniki, narejenimi iz grobih domačih materialov v rjavkasti, sivkasti ali zamolklo zeleni barvi. Krojeni so bili preko bokov, za določena opravila do pasu, za druga pa s prsnim delom "scela". Posamezni obrtniki so pri poslu uporabljali bele predpasnike, drugi po potrebi usnjene. Rute in moška pokrivala so varovala pred soncem ali pa pred mrazom. Naglavna ruta je v hudi vročini vpijala znoj. Nekatera opravila so poleti opravljali bosi, zvečine pa so bili obuti v močnejše visoke čevlje 'za zavezat1. V hladnih dneh so nosili tudi škornje. XVIII. DEL za pomoč. Odzval se je vsak, kdor naslednji dan ni imel nujnejšega opravila. Kosci so začeli kosit ob dnevu. Starejši so se še oblekli v srajce iz lanene preje. Delane so bile iz tanjšega domačega lanenega blaga. Mlajši so radi nosili svetle in tanke srajce iz kupljenega blaga. V rabi so bile tudi tovarniško narejene. Ene so bile šivane brez ovratnika, druge z ovratnikom, iz rahlo črtastega bombažnega blaga. Delovne hlače iz sukna so bile krojene s pasom in ravnimi širšimi hlačnicami. Pas je bil zadaj krojen višje, da so se lahko pripele naramnice. Malokdo je nosil pri delu hlače brez naramnic. Če je bil kateri nemaren pri oblačenju, je hlače zavezal kar s štrikom. Obuti so bili v visoke kmečke čevlje z navzkriž zavezanimi vezalkami. Klobuk ali slamnik so nosili zjutraj zaradi rose in meglice, kasneje pa za zaščito pred soncem. Zjutraj so preko srajc oblekli lajbič, kasneje so ga eni slekli. Ded ga ni nikoli odložil. Kosci so se razporedili v vrste. Najboljši kosec je kosil naprej, da je bila vrsta ravna. Pri Cvarovih je vedno ded kosil v redje , za njim sinovi in najeti kosci. Kadar je prišlo veliko koscev, so pokosili Veliki laz do poldneva. Pri košnji sem bil zadolžen za vodo. Koscem sem jo prinašal izpod Velike gore. Laz, kjer so kosili, je bil v nasprotnem bregu. V barigli sem nosil vodo, pa je komaj zadostovalo za žejno vrsto. Velikokrat sem moral teči ponjo, da so se kosci sproti odžejali. Dekleta so okoli poldneva prinesla za kosce malico. Lepo jih je bilo videti, ko so stopale v pisanih širokih kiklah in svetlih firtahih s koši in jerbasi proti lazu. Za grabljenje so se lepše opravile, tudi rute so bile malo boljše, po navadi zavezane zadaj na tilniku v štucko ruto. V vročini so rute obvarovale grabljice pred sončno pripeko. Po starem izročilu je veljalo, da se seno dobro suši, če imajo grabljice bele firtahe, zato so si dekleta zavezala fir-tah in ruto bele ali vsaj svetle barve. Med delom so se pogovarjala, zapela ali hudomušno odgovarjala fantom, če so imeli pripombe na njihovo delo. V prijetnem vzdušju je šlo delo hitreje od rok. Dekleta so z grabljami najprej razmešala rede, nato pa pograbila travo v ograbek. Čez dan so jo večkrat obrnile, da se je hitreje in lepše sušila. Ko je bila trava suha, so jo pograbile v kopice. Fantje so mimo vlekli seno in če se je le dalo, dekle porinili na kopico. Malo jeze, malo smeha, pa je delo hitreje minilo. Če je bila trava stara in bolj suha, se je v hudi vročini še isti dan posušila. Z laza so posušeno travo vlekli do ceste na bukovih vejah. Večje veje so položili navzkriž, nanje naložili travo v obliki velike kopice in vlekli. Ko je bilo že pozno, so seno naložili na voz, vpregli konja in odpeljali domov v skedenj. Takrat me je ded posadil na vrh naložene trave in sem se peljal domov." Alojzij Arko - Jernejev iz Vinc, je bil od petega leta dalje zmeraj zraven pri košnji v Zamostcu, na kar je ohranil spomin: "Materin oče, Ivan Čvar, je bil poznan kot dober kosec. Pri košnji so mu pomagali sinovi in najeti kosci. Večer pred košnjo so me poslali k sosedom. Od hiše do hiše sem spraševal, ali bodo lahko drugo jutro navsezgodaj prišli pomagat. Tudi v sosednjih vaseh Sinovici, Preski in Zamostcu sem se oglasil in povprašal V vaseh okou Ribnice so se pri delovnih oblekah dolgo ohranile STARE NAVADE. V DANAH JE SORODNICA IZ AMERIKE V NOVEMBRU LETA 1959 FOTOGRAFIRALA VAŠČANE! URŠULO ILC, MARICO IN ANGELO OGRINC, IVANO Lesar-Sudatovo. Francko Zobec - Boltetno in Nežko Zobec-Šimano-vo. Tako je ohranjen oblačilni videz izpred petdesetih let, ko so STAREJŠE ŽENE ŠE NOSILE DALJŠA KRILA IN SO BILI KLOBUK, LAJB'LC IN DOLGE, ŠIROKO KROJENE HLAČE V VSAKDANJI RABI PRI MOŽEH. Nepogrešljiva sta bila ženski predpasnik in ruta na glavi. Obuvauso MOČNE, ROČNO IZDELANE ČEVLJE 'ZA ZAVEZAT' DO GLEŽNJEV. SPREMEMBE SO VNAŠALE MLAJŠE VAŠČANKE S KRAJŠIMI KRIU IN KRATKIMI ROKAVI. Opustile so rute, obuvati so začele "k'pivne" čevue. ČE DOMA HRANITE KAKO STARO FOTOGRAFIJO O DELOVNIH OBLEKAH VAŠIH PREDNIKOV, VAS NAPROŠAMO, DA TO SPOROČITE GE. ALENKI PAKIŽ NA TEL: 041/ 804 510. 54 Hešeto Kaj rabi RIBNIŠKA DOLINA ZA SKLADEN RAZVOJ PROSTORSKO - URBANISTIČNEGA NAČRTOVANJA Nadaljevanje s strani 6 - grafični prikaz predloga novih cest (delitev je bila potrebna zaradi nazornejšega grafičnega prikaza) JA/bHtCAr /•totzbUxs wavitf cääv- ■ mmmtsrs'-. y/.fzsm Lz>0£>L^h\HA: '‘2t»y f-LeSAK. Vflš L£&£=N&\-: WM NOVA. aLAVUA Gts&TAr Mave- UPKALNEOBs/e fiöacfAr U^-Afv ‘uoah \ QcorfetsW zavpd Slovenile d d I 01 ' I