208
Novičar iz raznih krajev.
Telegrafne naznanila pravijo, da 25. dan t. m. 00 prišli presvitli cesar v Zlo cev, 26. opoldne pa v Tarno-p o 1; povsod so bili s serčnim veseljem sprejemanj. Iz L v o v a 90 24. junija razglasiti dali armadno povelje 9 v kterem med drugim stoji, da, kakor hitro bo moč, se bo zmanjšala armada in reservi 3. in 4. kardela bojo razpuseni. — Govori se, da austrijanska vlada tiste vojaške konje, kterih bi ne utegnila zdaj potrebovati, misli proti primerni najemšini kmetovavcem in grajšakom v najem dati* — Ministerstvo notrajnih oprav se nek posvetuje, kako bi se po izgledu kupčijskih in obertnijskih zbornic dale tudi kmetijske zbornice napraviti. — Ministerstvo nauka je določilo, da nima ravno nič zoper to, ako profesor pri preskušnjah god-nosti vprašanja na listke zapiše in si potem vsak učenec svoj listek potegne, al velelo je, naj profesor tako ravna, da preskušnja potem ne pride ob znanstveni značaj in se ne preverže v zgol raboto. — Da je, kakor se je tam pa tam govorilo , austrijanska vlada prepovedala, da iz solin gališkib, posebno iz Viličke, ne sme nič soli na Rusovsko, ni res in tudi ne more res biti, dokler ni Austrija z Rusijo v vojaki.
Austrijanska vlada ima namreč od leta 1815 posebno pogodbo (kontrakt) z rusovsko, po kteri ji je zavezana, vsako leto iz solin Bohnije in Viličke 700.000 centov kamnitoe soli po ceni, kakor je takrat njo stala, namreč cent po 50 kr. dajati. Res je, da sedaj, ko je vse dražje, so tudi de-lavci v solinah dražji, tako, da sam pridelk centa soli današnji pride na 1 fl. 22 kr. Al austrijanska vlada je zavezana v uno nizko ceno od tistega časa, ko je te soline v svojo last dobila. Ko je namreč leta 1809 ce-ar Franc s cesarjem Napoleonom mir sklenil, je bila pravica do Viličke in njenih solin med austrijansko vlado in med tadaojo Vojvodino Varšavo razdeljena; kmalo pa je Vojvodina o s k e r b-ništvo solin sami Austrii proti temu izročila, da naj vsaka izmed nju polovico solnih dohodkov vživa. Ko se je leta 1815 rusovsko poljsko kraljestvo vstvarilo, je dunajski zbor izgovoril, da naj bojo Vilička in njene soline lastinaAu-strije, samo da se ta zaveže, za poljsko kraljestvo potrebno sol iz teh solin rusovski vladi po pridelovavni ceni dajati. Tako stoji ta reč. — Od povodinj v T i r o 1 i h se dalje sliši, da ne le polje je pokončano, temuč tudi mnogo hiš po vaseh se je poderlo in tudi marsiktera cerkev, — Novice iz vojske v Krimu segajo do 26. t. m., pa ne povejo nič posebnega. S pokopovanjem merličev so imeli zavezniki in Rusi veliko opraviti. Francozi in Angleži so že naznanili, koliko ljudi so v hudi bitvi 18. dan t. m. zgubili, Rusi pa še svoje zgube niso oznanili. Francozka armada šteje IS mertvih, 133 ranjenih, 17 pa vjetih oficirjev, vojakov je padlo 1544, ranjenih pa je 1644. Angležev je mertvih in ranjenih skupej 1295. Pelissier pravi, da angležki vojskovodja je kriv, da pri napadu Malakovega turna ste ze-dinjene armadi tako slabo opravile, ker Angleži so pozabili svet poprej ogledati, potem pa so prišli nenadoma pred Re-danom na graben in niso mogli naprej. Na to se je zadnje dni francozko ministerstvo posvetovalo: ali bi ne bilo prav, da bi se Peilisier-u dala pravica, da bi smel, če bi treba bilo, na svojo roko kaj početi brez dogovora z lord Ra-glan-om in Omer-pašom; cesarju Napoleonu je nektamieel všeč, sklenjeno pa vendar še ni bilo nič. — Rusovska armada na Černaji je nek silo močna. — Da ni nemogoče sovražniku v Sevastopolj priti, terdijo zdaj Francozi prav za gotovo, ker 7. kakor 18. junija je prišlo več Francozov v mesto (pervikrat biizo 500, zadnjikrat kakih 50). — Govori se, da od francozkega deržavnega zbora, ki se bo 2. julija snidel, bo terjala vlada dovoljenje, da sme spet 300.000 novincov (!) v vojaško službo sklicati. — Minister Pal-merston unidan v deržavnem zboru vprašan: ali hoče an-gležka vlada porok biti za turški zajem? ni hotel na to odgovora dati. — V Broselji v Belgii bo začel prihodnji mesec izhajati nov časnik v francozkem jeziku pod imenom „Le Nord" (Sever), kterega namen je, braniti Rusijo krivic, s kterimi jo napadajo mnogoteri časniki, in pa Europi razodevati politični, verski, obertnijski in narodni stan rusovskega carstva. Izdajatelj tega časnika je doživel mnogo over, preden je mesto dobil za izdajanje njegovo, ker v tterolina, Draždani, Hamburgu itd. mu ni bilo pripušeno.