St 31 V Gorici, 2.avgusta 1889. „$ot*u iskaja teak petek in telj ,aep0*Upr<*i«ttWva« ali t florid us dm poailjaija: Vae !i*rn.....f. 4.4( Pol Iru.......*.« 6ottrt leu . . . . „ 1 1«-Pri ozuanilih in tako tudi pri „jfw. htnicth" «e j»l»6uje z% navadvu triatoj.. no frsto: 8 kr. ee se tuka 1 krat Zavattirk* po pronto™ ittt SOČA 3ira , 8 kr. v ^l»»Wj|iqak na Stiirijm tr$u iii v Xuftftki ulioi in v prodajalnici G. Ukuija v 'Semeniikili ulicnii \u it. 10. Dopisi B8j bo poSiljajo uttfniitvn, naroCnina pa opravniStvu „8©5*«», Via HMcel<* 19,H. Rok»|»i»i sq uq mUfa dopiai m.j so Miipovoljno frnwkujvjp, — Hela?cpw in drtjgta nopr tea avet zavzel. Qui irrnjo apaJS mnogo easopiaov in moi, ki ae prav pridno brigajo za avojo red. Potem ao ie voiiloom, kakor ae fiuje, vsako-ˇrstne mogoCe in nemogoce reLi obetali. Vendar to ie ni glavai ncrok, da je toliko rolilcev zapustilo starofoiko tastavo. Glavni uzrok jc, kakor piiejo staroleftki liati, Taaflfejeva vlada a itojitn omaho-vanjem in poaebno minister Gautscb, ki je vzol Co-horn tdliko sredojih iot (tudi nam Slovenoem Kra-ojako gimnazijo), da bi bil pa Cekom ustregel v kaki rtdi, k t*mu ga ni bilo moi pregovoriti. Oehi ao to-daj rekli; tt'einu ua&i poslanci la desot let podpi-rajo to vkdo, ako out nima area aa naa ?u V realties Mi jo Taaffe a a?ojim omakovanjem nakopal veliko novarnost. Ako bo tudi pri bodo&h volitvah an driavtii zbor izvoljenth toliko Mladuci-hov, labko je wagoca, da pride aedauja vedina t manjiino, kajti Miado4«bi na#fro*W tej vied*. Labko je pa tudi mogoce, da »e nemiki Hboralci tveiejo a Miadoiehi in settavije liberaloo 'efiioo in libereluo miuiateratvo. Da netniki liberate! pri akiepanju takib avez uho izbirfini, u» prida novejia zgodovina. Tako ho iiKiediti pogodbo z Madjari 1. 1807. in driavo razeepiii na dvoje; pozn«j« ao ae pogodili a Poljaki in ie letok eo ae na Tuolskem zvezali z Labi ter jim obljubilt, da ao pri voijt deielo raacepiti na dvuje. — — vLabko sa torej zgodi, da se zveiejo Hboralci vaeh jezikuT in teiko da bi jim bila koa zuruiena kooserTativoa etranka; Taaffeje?o ministerstvo mora potem odatopiti. Kar amo Tedno trdili, to se zna adaj ureatti6iti: nikfie oe more dvema go-spodoma sluiiti!.... Onje le svoje nasprot-nike gladil, in te&na uradnikor, to videti, je pri vo-litfaii tu drogih priioznoatib rajfii nodpirala nasprot-ntke miniaterstra, nego moi6 od \'adne strankc. Kraijeatvo pa, ki je aamo r aebi ntjedmo, mora pro-paati. Unogo poelaaiikih sedeiev imajo iiberalei sam6 zat6, ker jim tlada ni hotela noapiotOTati, ja ie LISTEK. 6RTICE S POTOVANJA v Sveto deielo. (Da^«.) Spftainjam ae, ko jc priden uCitelj ˇ soli na-meato pridmh utenceT in neeck zabite tupce pred aeboj imei. Miaii wo prevdatja, kaj bi vendar vtegnilo te duievne revfi6ioe vzrok bitt, ali voda, ali zrak, ali podnebje aii kraj. Kar pride ma naprej, da je v neki kemiini knjigi bral, is oeaa da ae alkohol del*. T opaakt m atiani iato knjige najde, da tak alkohol *> kratl a beaedo aganje. M«ni doalej ie nigdar ni priila dcnga tekoelna a beaedo iganje v aaveatje nego it trtnih tropin. Ker aem pa prebral, iz 6eaa da ae alkohol naprarlja, taka atrnpena pija5a, za^ela ae mi je tako gtiuaki, da aena ved kot 100 korakof data inapaarja aaotttil Zgrezilo me je pa aenajboij, ko po otrocih at em, kako da tako nagnusno tekocmo celo na kmetib, v droiinab, po neki priprosti krmidni teoriji napravljajo, ter tako pogubno, atrupeoo pija6o ˇ ktSanaki ielcdec polnijo. Nad Teem tern ie nejbujie je, da ae ceb otroci tej atrupent pijafii privadijo iuo •lokgaao at f tern isnrijo ino postauejo isveritni inapsai}i> VpcaSam, reee, omenjeai g. uiitelj vse So-Jare, fSuitici i doktfce, potejte, ali pa todti kio w podplrala jib je poiredno po avojih uradnikib. ki stoje ljubezni do liberaloe atranke niti akrivali niio. MiSlovenci ob mejah gledamo na ta prjoobrat uekuko ravnoduino: kajti kdor uifi nima, tudi nU isgublti ne more, Za naa zna lo boljie, toSko pa alabejio priti, vsaj ne na dolgo 6ma, Da je vlada odatrnnila ce-aaraka namestnika do P r e t i a a v Tratu in Weberja ? Ltneu, je n a kako znamenjo, da je avojo doaedanjo pot apoznala kot nepravo in noprilifnOt" — — Tako govori ˇHi celoviki „Mii-a, ki iivo ob^uti bude udaroe brezobzinie nemikoliberalno veilne na Koroikom, ki so ubogo male briga za to, da je tretjini prc.bivalstva ua Koroikom slovenikega rodii. Tudi mi cutitno tu v Gorioi boli'<5ine in teiave na-aproti avojim italijaQskim aoma&fianom in lOftedom, zat6 vemo ooniti po pravi vrtdnosti izjave, delovanje in teznje ovojih koroikih bra tor. Iz iitib uzrokov, katere proti konou tnkd lep6 povdarja „Mirw, se tudi mi n« bomo poaebno ogre-vali za Staro^ohe, no bomo ohjokovali njih propadn, —• pa ao tudi zonet ne mnrooio poaebno vi'Hollti u-apenov in zrnag Mlado^ebov. Naio doraato atovennke razmere, naia razoepljenoit mcd ieat pokrajin. z fioi,timi doiolnimi zbori in Stirimi vladami, nas ailijo, da ae i into ailo upiramo glnvtiim teinjam Staro- in MLido2ehotn, Tudi Tjubexen do drugib naftih bratov v Avstrlji, ki imajo znami iate bolefiioo, kakor Uuei v Oalioiji, Cohi v Sl^iji in ua Moravakera ali iSrbi v Dalmaeiji, rilf naa, da' se po evojjh mo66h upiramo tern glnvnim teinjam Starih in Mia* dib tor da ekuiamo ua drug; zakonite nafiine rcfiiti zamotano ndtodno vpruSanjo, pominti nurode iirue douiovine naio ter okrepiti tak6 driavo na znotraj in na zunaj. Te „glavno toicnje", kjer so Staii in Mladi aloXai in jodini, snmo da liot6 Mladt dim proj piiti do tega cilja in bo zat6 toliko bolj ener-eiLui v svojem postopanju, pa je ravno tisto toliko krat imenovano in razpravljano „Ce5ko driavno pravo';, po katerem bi Cehi coearja 8c le rental* za svojega kralja tor v vseb domaiSih zadsvah bill n^odvisai od dr5avne(?a zbora in osrcdojo vladc, 0Le deikega naroda, Palack^, pa j<; bil do konca nasproten upravi, ki ae veze in omejuje na posami5uu deiele, kajti videl je, da bi taka uprava nikoli no bila na svojem meatu v dcielab ; pome-ianim probivalatvom, — kakerine ao v Avatriji ve-(iinoma, najvodkrat pa v.d Stcodo slovonakemu narodu, zlaati pa nam Slovencem. In na to pozabljajo Slari Snapa pije? Skoraj vai zavpijejo da. Sedaj pa obr-nem ter recem: tiati, ktori ioapsa ne pijejo, naj v-atanejo 1 Od 80tih jih je na 10 12 uatalo. Rasumei sedaj, prijateij, od kod pride, da je toliko otrok vze aedaj tako zabitth, ino bedastih P — Ki ni6 cuda, ako ae pri naberi mladine za vojaitvo vojaSka komi-aija cudi, da nima kaj izbirati, da je priraorana na nizjo atopnjo tirjatve za vojasko aposobnost se post a • ˇili. Tako je, kakor ae vie v prvi miadosti boljia aposobnost ino dostojno razvitje zatira ino apodkopuje Glej kam amo v^led morake svetilne zagazili ino zaoiiaijooat ili. Nio ne dc, marvrc dobro je, da na take pogubne napake opozoiujcmo one, ktere tide, dokler je ie 6as. Morda jim zasvetli nevarnoat, i no- Sbo apozoavii, se ie do casa ngnajo ino okrmijo, Bebe in jim zradeuih ne pogubijo. Gotovo je, da ae takim poaebno v cerkvi aveti in ae svarijo. Vie marakje se tako znane druibe trezuosti osiiovane. Resno morajo se dotiLai bnljfi h nasvelov poprijati, in nikakor ne odlaaati, da se stwst tie ^astsir^, da bode o njej veljalo. kar aploh od pijanca velja, da ae v jamo zvrne. Gotovo bode takega io onkr j groba trapila. 0 flvojej popotvauji ptctekloga aprila aem se z amerikanekim Gospodom o raznih dogodbab pogo-varjal. Priiel je tudi pogovor ua enake zaloetiie razmere, kakor prej omenjene, in glej, kako mi prav ginlji izgled pove, kako dalcfi straat pijanievanja za-jgazl V nekem rodu amerikem ae ;e^ro*ajuk» *tw*i mimmmsss+eam in Mladi; oboji pnicajo pri rftievaifo narodnaga vpraianja oBamljone Slovenee, gallike Rme, Srbe In tudi vefik del fielkega naroda, da bl le domi im«)i mogoSno in prvo beiado. Kaj bl pa blto a naml, nt to mnogo ne mlilijo. Da bi ae pa SUfl In Mladi po-prijcll take poti, po kateri bi it t zmlilu § 19. uit. zakona refiilo narodno vpraiauje za via avatrijaka mi-rode jedotko in ob eaem, da b) a poiebnim zakonom izkljudili vsako nadoblaat naroda ntd natodom, na to gospodje ne mlilijo. In kor ao njih fodllna naCela ravno nam Blovenutm najbolj pogubonoina — zato ao ne moromo ogrnvatt ne m prva iu ne za druge, tomvofi hladnokivno ureiojtjmo danaiuje poloKonja, da ne krenemo na krivo pot %% bodoinotit. nMira trdl z druglmi teljAvnlml foinlki vred, da je k zmagam Mladoeebov pripomogel oajvaS Taa*fe a ivojo oroabljivoitio in prevellko koketqoitlo i nemiklmi liboratol. To je rttnfea in to bl moral feak driavniic vedoti ie naprej, Z ubfiudovaojn vradoo po« trpeiljivostjo porlplitll ao pDilancl nail Taaffajovo vlado. Davkl ao naraili do veltke itopnje, katere ni ved modi zvilati; velika mnollca novih obremonu* joiih zakonov, med njlrai iroovojniikt JeaVon, nsjno-vcjSi vojni zakon ltd. vie je areino ipfitil pod dr-lavno atreho. Poslanoi naii go govorili dolge nllplke, kakor najhnjli govomikl protl paitavl — no koneine so gla'sovali in ae izjavlli u postavo. Dail ao pa takd mo<5no akrboli za skupno moi drlave In varnoit proti zunanjim sovraiuikom, pozabljall so, |da prava moi daiave tiii v najveLi meri v tern, da 0 narodl zado-roljni in da z radostjo doprinaiajo vsa one 4rtve. tz strahil pred leviiarji pa imo se moral! Slovaui za-dovoljevatl le s praznimi obljubami, kt se niso nikoli izvriile. KeneCno je priiel ie minister Graatsch a svojimt naredbami — in nezadovoljnost med Slovani je dospela do vrhuaCa. T& nezadovoljnost pokazala je avojo mod v zroagab Mladoiebov. Zriai so ae za* dele o6i odpirati vsem in jasno je eel6 driavnikom, da tak6 ne morejo daijo z driavniin voznm. Ali bod« imet Taaffe dovolj poguraa, da zaioe vrSiti program, katerega je razvil f,a pred dvsetim: leti, to poka^e najbliia bodoSh06t — ie pri ir&cnovanju nasledoikft barouu de Pretisu ali pri imenovanjn deielnega gla-varja za Istro. Ako pa Mladoiehi niso dosegli dru-gega, kakor to, da zatne grof Taaffe resneje mialiti — za obstanek svoje vlade ter d& ae bolj oklene desniec in morebiti ie posobej Slovanov, Ce tudi Starocehov, potem nam ne bodi ial za zadoje de-ielnozbonke volitve. •— pijanievanja v isnskem spolu prav globoko vdomafiila. Med drugim ki je tako pridno ioopsela, du ji ni bilo vec pomifgati; moi je van poskuiil, da bi jo mogel ozdraviti. M«d drugim ga, neki prijateij nauci, kaj naj atori, kadar bode iena pijaaka oraamljena one atrapenine. Bila je navadno 4*6 dni zaporedama po-p >lnoma brez zavosti. Leiala je tarn na tleb kot 2a-kolj. .Takrat", svetnje dobri prijateij zaleatnemu i pobitemu moiu, ko bode nesredna brez zavetja na-pravi jo za pogreb. Poloit jo nv trugo^ okoli deni aveie, kakor navada. Na bin ta, kadar bo po nav^di zadela k zavesti prihajati, vle|i se tuqf ti v ieti aobi na kako mizo; obraz obeli ae si a kredo, tor bodi kakor mvlii. In res, m«4 atori tako. Zena ao vi<*. dobro zav6, ter se ogledujo, kje ina Kaj je. Xagloda moia tani blizn na mizi leieiSega in ga poprasa re-ko6P wVi, moi, kaj aem jas tu" (tarn tana moia in moi ieui vi pravitn). Moi odgpvori: ffVi ate umrli.a wVie davno ? vpraas8 zopet iena. „Moi odgovojrji:" wVi ate pred 14 dnevi umrli." ^Tabo,M odvrae ona. „Pa vi?" nm ona dalje recc, wkaj ste pa Vi$* „On odvrne: Jaz aem tudi umrl." .Koliko 6asja je, odkar ste vi umrli ?* popraSa iena. , Je vie dva meseca od tega," odgovori rao2. nl>Qbro,tt reie iena. MTi ste dalj ea9a v teh krajih, bote naj bolje vedeli, ppvej-tomi, kje prodajajo tu naj boljii Snaps P Aii razumel, krianaki prijateij fiitatolj, do kje seie etrast nezmeruoat), pijapfiame, poseboo pa strapt- V Ktfcirttl, due 28. jutijs. (ObSni sbor .Tolminskega q*iteljskega drmitTa") vrfil se je y Kobaridn 18. t. m. tako prijetaev plo-denoeao ie iinbao,. kakor malokdej popraj, Zbralo 8e jt lepo atevOo u8teljev ia neiteljie is Teak kotov laapioetrasdeaega aaaeg* ©kreja, pa tadi nekaj gostov ia drogih okrajev bilo je aavzofib. Le Boliki sodmj-aki okraj odlikevsl se je po avoji c" *—** jedaega tovarWa alamo Tideli Ne — »!tl bi rokm t# od^dUti «aa silHt, da toomenjamo. SMI sae, da at «wpodje tan^i ii B. sail »Jaa iffl tagasboroveaj*, kerjihjebeje aedka ad odbora* ko? raztalil, ali raaj aakaj iakega da bi se WW pripetilo. Ka bodemo preJekovali, kolfko je as tern maJee, tods isisel ewrimo, da to aJaa asroki, ki bi le koUttaj opravieM take edwtsost. Vaake aaia »-data hi romeriea porarai aaj se t drultvu, tovanii eacii seed aabej aa aa dogeverjajo in pomirjajo, ae obeieti take eteaetake sadeve aa valiki svoe, da ae mm ,diagi« poemehajejo ia se Teaele aaii naslogi. Bodimo Tender mo«>, Id aaajo lofiti oeebnoeti od stTari, sa katero je petreba aknpaaga dela. — Gotovo bi bilo i«] Tsen neeavzotim, da te tega aborovaaja ako odeleiili, ako bi vedeli, kakd lepo, aloioo ia iivaheo ttao tborovali, debatovali ia pretreaavali rasaovrstne naerte, katere to nam poea-sjucaiki predlagaU po koreaiteai premiiljevaoja io dobri sestavi io doma. V to sberovaaje je priilo ie Tie ssaloae godno, arelo ia doviieno, le razliine pojme je trebalo pojasniti proti martikakiai pomialekom. Zanimivo tajnikovo poroftilo podalo nam je le-Vfga srnja, aaaimirik navkov in podatkoT iz reani-enega iivljeoja, kar naj bi id vsak navzod zapisal globoko t irce. TsW delojmo naroda in eebi ˇ ko-riat in boljio bodoeaoet, potem nam ne bo imeia Teit eeea otitati. Poleg rainih toeek doevnega reda, ki to to vr-lila po aploioi draitveai navadi, omanjali nam je po* iciHo o prvem aborovaaja „Zaveze slot. ucit. draifev." Gororil je t obliki priprottega pripovedanja g. It. Xrajnik takd zanimivo, da amo ga do konea poalniali a najteeo pasljivoatjo ia jako prijetno zabavo nam je pripravil a avojist pripoTedoTanjeiii. Ni nam alikal raioib toiek dnevnega reda, ali pa knj da io v Ljab-Ijani aklenili ampkk t pcijetni obliki nam je pripo-TedoTal utiM, katere je prineael aeboj, nazaj iz Ljub-Ijane. Hvala ma na zanimiTem in ze!6 pou^nem po-roiiln. TofarU Iran Krajoik, na5 aastopoik t okr. Sol. tT^tu, je naa poooa in aredni smo, da ga imamo t svoji aredi. Omenjati nam je ie peticije, katero srao po iajoikovem na*5rta aklenili za zboljSaoje gmotnega na-aega atanja. Ta na6rt je bila aprejela ze ,Zavez%u r Ljubljani. Miolimo, da ao vai krogi prepri&ini, da u-^iteljstvo ne more uutreaati Taem zahtevam danaiajega Laaa, da ne more dostojno TrSiti dolinoati arojega atanu ter ai pridobiti t jarnosti tiate veljate, katero mora imeti za pouka in vzgoje dober vspeb. ako se ma ne zboljSa ialoatno gnotao ataoje. Vaak delavec je vreden pla5ila, ramo tak6 uiitelj. Upatao, da ao nam izpoioijo kdaj naSe ielje. Na 6e§kem in Kranj-skem zboljiajo t najbliii prihodaosti, t latri so de-loma i» sboijiali lani, rarno tak6 na Koroikem 1. 1887. Bog daj, da bi kampetentni krogi sprevideli, da bode bolj&e plaoaao aeiteljatTo tadi bolje deloyalo akrbnt biti ako bi ae njih nedolini otrotiti, -J tako pogubni atraali doraali tako, d» bi nobene stiravilo ved ne poroagaloP — Kje je InS na tako nevarmem morja tega Jivljenja? Hornar ima zraven aretilne ktera ga na bregovih opozoraje, Se YiSjo foe* i svet-Jobo; to ^eznaravno lu6 kliLejo morako zTezdo, (Stella mari.), ktera priteoa r pomod njim kterim je fie mar ae pogabe oteti. Ta je tista srezda, ki STeti po Taeh morjib, po eelem aretu, Tsakema LIoTeka, kterema je mar aebe i arojem oteti i reiiti pred Teino pognbo. Popotvanje oziramo se Tedno na neomabljiro ZTezdo. — Ate Maria atella — pozdraYljajmo jo po nevamem morja razbarjenega ziTljenja, da areLno do-apemo t i«eLno aavetje neakaljhega Teselja in ra-doati. Glej, glej, mod naiim tladkim pogovorom pri> plajemo r obSiruom zavetje velikanske lake Alek-aandrijake. Ta so ti odpre na enkrat nota deiela: praT divja gnjeea ie na niski atopnji odgoje zaoatalib Arabeev, ki se derejo po mostovzu na parobrod, drggi se tadi zanaj- moatovaa dvigajo, da Ie koneek vrvi doaezejo, na Telikansko iadijo, da bi zaaaiili po-potnikom popotne sabojiko (baule) ia zeritke takb da je tern Telika akrb aa njtmi hitett, ki je njih ro-potijo pobral. Redarji aicar branijo in prepovedujejo na ladjo iti, ali kaj pomaga ti nimajo druge mofii in ugleda kakor palioo, a katero adrigajo na Tae atrani, po glatah in popletih; pa trdab bufta ter od aolnea prekahana in trda koia ae komaj ehladi pod takim jidtihanjem. Kako to drubal apijo, Wide, bajkiia ierja, t koriat in proapek naroda in da bode tpfiko lose podphalo aarodaa podjerja, ki vedno terjajo irteT tLdi od Ijadakega aetteljatra. Sledila aa navadaa drokrcna poro&'la in ToliUe, kakor tudi teBter delegate k prihodDJema zboroTa-oja .ZaTeze." Odbor aao zopet pceleaUi ˇ Tolminu, za delegate pa je bil izbran totazii A. YrtoTee, u*. t ToIbmoo. — Oaaeajati nam je ae to, da je obfni zbo* preeblastil aeti odbor, da ae t imeam dntitra pokloat aoTodoUeaui r. k. okrejoeara gmrarja wo-korednemn goapoda grofa MiroaUva Slarenzija. Skle-nili amo tadi, da aaj odbor eeetaTi in oddA pri toj priloiooaU nekako apemenim«s t katerej aaj ao iira-zfjo aekatere aaie Wjt*, *'*-ti pa, da bi ae dopiev Tal c k. okr. Sol. atet ataTeaaki Je krajoim iolakiai avetom, ki aazaTiani, ampak tadi poeVajenim iolakiei fodatvom. To amo aamree ie eakrat poprej prosili pri okrajai ni. koaferen«» — pa zaatoaj. Bog daj v prihodnjo bolje, — Ia a tem naj bode zadoati o tem iborovaajn. — Po zboroTaaja amo imeti ie skupen obed pri 2gann( kjer amo v iivahnem razgOTora ia pevaje ae-deli akoraj da — teiera. Med azoirat aapitaieami naj omenjamo le ganljivo aapitaico toTarila It. Kraj* nika ˇ slovd naiemu bivfcmu toTariia g. A. G.v ki cat je zarodi bolehooati zapaatil, kakor tadi odgotor poslednjega, a kateriro jo koaecno eapil alogi in Tzajemooati uiiteljatra z dragiav krogi, da i\m prej pripeljemo natodoi <5o!nifiek do aaielje-nega cilja. — Sklenili amo, da ga bodemo t njego-Tem pribodnjem poklttu podpirali, kolikor Ie premo-rejo naSe moci. __ J. l2 Tolmina, 30. julija. — (BhrSi c. k. okrajni glayar — Poddrainica av. Ctrthi io Metoda). Prejdtijega uaiega ckrajoega glararju je prav Iiudo napala triaSka ^Edinoat*; Litala ma je zaslazene levity ki bi utegaili mnogokaj koriatiti. — Res je, da poprejioji oai glavar 8i ni pridobil aimpattj v ncbeuih krogih io da ae menda ni prat nibiSe pojezil, ko je iital ali aliial oSitno 6itati „Edino«tu. Kdor se ni anal oeltoo izra^ati svqjega reselja, da aaa je zapuatil ta moi in da ga „Ed.« tak6 krepko obira, tak si je gotovo •kriTfii mencnl roki in dejal; „Hrala Bcgu, da je takb prialo!" Dati je znal dobro nai jezik aloTenakt, vender je rabil neraSki t goToru in piamo novaod, kjer je le mogel. Ako bi kdo ne bil Tese* nalema jezikiit ne zatnerili bi. do pa tak moi. ki atovenaki zna, no6e se naiega jezika poflluievati. dokazoje s tem, da prezira naSjeztk, to je jezik tjuddtva, rnetl katerim iivl in poaluje. ITpamo in ae nadejamo, da ojegor naaloiloik, Tiaokoroonl gnapod grof Mareazi, ne bode pobtral za njim stopfnj. ^elimo njemn in nam, da bi ai pridobil mnogo zaalng za nai okraj ia da bi nam bil pravi6en popolncma po §. 19. — aaj smo v tem okraju izkljucuo le Slovenes. Da je pa od Tedenja in didovanja okrajnega glavarja mnogo dragib reLt oivisnib, zlaatt v narotinem oziru, to imamo priloinoat prepriiati ae ta pri naa. Jako euden dob je zavladal t snteligentnih krogih t narodnem oziru, pojavilo se je precej bujazni in zaapanosti. Jeden slnCaj, Ko je zaCela svoje prekom-too delovanje naia dtuzba av. Ciriia in Metoda, osta* navljale ao ae po vaem Sloveuakem nj«ne poidruinice. Veaelc znamenje je to, tnikov, da bi mogli ieveti. Ta dogo-dek je naie ljudi moiao pretreael. Letina je pri nas precej dobra. Belo iito je hogato obrodilo in tudi jwenski pridelki do zdaj lepo kaiejo. Sena imamo voj od lauakega lets, ali vreme nam nagaja, da ga ne moremo lepo ponuSiti. Nadajamo ae, da z viakdanjim kruhom bomo pros-krbljem in da bomo m >gli hvaliti Boga, ki usliluja naie proSnje. Politifini razgled. Cesar jc zdaj na letoviSCu v Iilu, kjer je 26. t. m. sprejel v avdijuttci ministerskega prt-d-sedniks grofa Taafteja in poljedelskega miuistra . Falkenbayna. Minister Bacqaehem je zdaj v Elischau, na Dnnsju pa jedini Schdnborn. Cesarja Franca Josipa bode spremljal v Berolin minister zunanjih zadev grof Kaluoky ; i/, tega sklepajo, da bode imel shod naiega in nemikega cesarja velik politifien pornen. Umrl je grof Bombelles v Rodauno zaplju-Lnico. Po smrti cesarjev.aa Rudolfi bil jc upo-kojen. Tukujsnji „Ecou prioWil je 0 lijera za-niraiv nrodni clanek, ? katerem ga 2ivo slika kot jako svobodomiselnega moza in slabega vz-gojitelja. Y dunajskem mestnem zboru predlagal jc odhornik Haufler, da bi v mestno sluzbo jetnali ljudi le z nemskim imeuom. Mttogi Nemci niso bili zadovoljni a tem predlogom, kajti njih ime jasno kaze slovansko pokolenje. Volitve za dezelni zbor 6c§ki, kjor so si Mladocehi pridobili mnogo mandatov, za&le so skrbeti ceI6 Nraice zunaj Avslrije. V Berolinu so zaceli misliti na t6, da bi z nemskim kapi-talom pokopovali veleposestva na Ce&kem, pridobili si tako. za vselej prvo besedo v dezeli ter jo polagoma ponemiili. Gospodje v Nem&ijt govore in ugibajo o naiih notranjih zadevah, kakor ds bi bila Arstrija 2e vazalns drzava Nemfiije. Tndi ruski car bode obiskal nemikega cesarja, da ma povrne lanski njegov obisk. Ne niski list! aami potrjujejo, da bode to po zadnji carjevi napitnki knezn Lrnogorskema le akt nljndnosti. Pri tem sestanku ne bode niti Qiersa niti Bismarcka. Tndi to nekaj pomenja. 0 dohodn biviega srbskega kralja Milana so raznovrstni evropski casoiki raziicno pisali. Londonski „Timesu je ce!6 trdil, da se hoce zopet polastiti vlade. Milan pa je sam zsvrnil take vesti z dolotno izjavo, da je prisel v Sr-bijo le na obisk k svojemu si'lu; on ne obia-luje, da je odstopil in na zopelno vladanje veC ne misli, regentom in vladi pa popolnoma zaupa. Zares je, Milan je zdaj ves drag moz, pa ma)p SDopisi. Politični razgled. pozno je Srbijo dohitela ta sreca. §el je tudi v Vraojo k Ristidu z regentom Belimarkovtfem in dvema ministroma. — Tadi kraljico Natalijo pridakujejo v Belgradu, kamor pride na paro-brodn .Srbija*; delajo ze priprave za sprejem. Tudi kneza Srnogorskega pricakujejo v Belgradu, ko se kncginja Miiica poro6i s knezom Petroin Nikolajeviceui. Na Francoskem so republican! zgubili pri zadnjih volitvah te dneve 27 sedezev. Boulanger je bil izvoljen dvanajstkrat; ni se mu torej bati za sedez v zbornici, ako ga ne obsodijo; 161 pa je oiih volitev. Evropski mir, trde nam pogosto, ni v ne-varnosti. Koliko smemo temu verjeti, spoznamo iz domaCih in tujih easnikov, ki dan za dnem pripovedujejo o novih vojnih iznajdbali in pri-pravah. Prctekle dneve poskusalo je nemsko topniStvo pod nadzorstvom saskega kralja (ka- teremu je za bodofo morebitno vojsko..... izro- Le»a vaina naJoga) novi stremi prah, ki ne daje nikakegadima. Dandancs namre6 mnogo ovira dobro vojskovanje preveliki dim iz puSek in topov. In ti poskusi so se posreftili — tak6 vsaj trd6 nemski casniki. — Novi strelni prah ima tudi ze mala Srbija; izna&el ga je srbski polkovnik Pan*.eliL in daje le tretjino doiedanjega dima. liuska vlada po-klicala je izuinitelja na Rusko, da bi tudi tarn pokazal avojo iznajdbo. — Tako skrb6 torej bistre glave, kak6 bi v com krajsem casu po-slali tern vefi zdravih, mladih in krepkih ljudij ? veinost. Domade in razne vestl P, n. gg. narocnikom in diugim iisxosnjamo, d» „Socmo* upravnistvo, kateremu nwj so poiiljajo oglati in nerocnine, je od 1. avgusta naprej t Mar-zinijevi hill, Via Mcrcato 12, II. Pri t^j priliki do-voljujemo ti oporaniti, da je vie *n mvsec, odkar •mo saeeli drugo poluletje, a da nekateri goipodja narocnikt nam niso le poalalt doticne narocnine. Proflitno jib nejuljudneje, nnj bi so pozurili i vpla-cJlom, da na bo nikake zamude ali zastanka z do-poiiljeojam list*, kajti obetanje in dobra beseda ne more natfomestitt deoara ni v tiskarni ut pri uprav-iiiitvn. Se poiaba se obraeamo z nujno proiojo do onih gospodor, ki ao dobivali na? list preteklega pol leta ib noida im vac let. oe da bi bili placalt veoto, za katero so ae t&vetali a veprcjemanjeni HaU. Kdor ne tattli ptseevati naroeoine, naj zapiee na littov xa-vitek k STOjeinu napieu besedo: rctoar ter naj odd* list pri evoji po§ti, ki ga sprejme in vroe brex po&tninr. Vaprejvraati list in ne plaLavati, ui po&teno; aato menimo, da vaakdo nam rajai vrue liat, nego di bi nam delal ikodo z zadrievaajero tega, kar nam gre po pr&vtci in po ^oatttTi, xdaj. ko smo na to ooomnili. Sicer imamo pravko tirjati zaatalo naroi-nmo tadi po sodnijaki poti; ali odkri'o povrmo, da •e aramnjemo aameato arojih doliaikov naitopiti to pot, ako aaa aila k tam« ne pripra?i; a sik kola lomi. Nasproti nekaterim hudomugnikom, ki xaale* dujejo ? „SoLi* liberaliiem in framasonatvp, javljamo, da po «Yf»ji aioLi izvriujcmo na^elo, ki ai ga ja poetavil alovenskt narod aa aroje javno delovaoje: ,Vse aa vera, dom. cpsarja", in da po inoieh, ki aam bode na razpolago, je bomo tadi dalje ixYrSc-valt. Omentti pa moramo. da nam delo tnofino ote-iuje, kdor baoi po taem neplemito in nepreviduo a obolim ameienjem, aaaideYanjem, pretiraranjem i-> zavijaojem odtajoje le oao malo moLij, ki ao bile do zdaj aveste naSemu liatu. Tako postopanje je po aasam raueoji podoboo poatopanjo okornega in obo-lega kmeta. ki, da bi odpraTil ix avoje njive plotel, ki ga draii, potrpela in pomaodra too njivo, da ok ietvi nim* a\ plerel* ni iita. Poitene kritike ae ne bojimo, kar nam more le koristiii; ali araeienje, aa-ai6eraBjot aamni^enje, zavijanjo, pretitaranjc, natol« cetanjp, ni kritika, Sfoje sodelovalee proaimo, naj iztrajajo t avojem trudo, »e xmenei ae xa neopra-viLcne napade, ter naj naa podpirajo t naaem avetem boji xa narodne sretinje proti tujim in dandanea, kakor ae kaia, tadi proti domaclm aovrainikom. S trdao vojjo ter a poitenim in vatrajnira delom dose-zemo vse. Obrekovanje utihne, ko ae ooemoglo rax-prii na nasi Txtrajnoati in poStenoati. Kdor 6uti v aebi narodeii ponoa, kdor Ijnbi delo, kdor gori xa idejala, ki naj {ae aresnienjejo t iloTfitvu, naj se nam pridroii. ,MaIo dm je, a smo ljudi*. „Bog i areoa juaaika'* apwnljaw naa bo oa naaih potih ter naa pnvede 4)0 image — a ne brez trade* Osobne vesti. DeZelni glavar kranjski g. dr. Josip Poklukar je imenovan za prvoraestnika v komisiji za pogozdovnnje Krasa. — Dr. Fm\ Mandid je irae-novan «a 0, k. saoitoega ^dravnika, Ouslitamc v.lemu hrvafikpmu doraoljubu! — Dr. Ig. Bmuuje imenovan za 0. k. okrajaega zdravnika v Tolmirm. ¦*- Gregor Jereb, brzojuui'ofiicijal in yrl rodoljub v Tiatu je imenovan za vodjo brzojavnega amda v Paziou. —• Umrl je nos rojak BtaL Fiser, poxnati virtuoz na kontrabaau, v dunajaki bolniini?*. Blag ma spemin. Eadodarni doneski, katere naxnanjamo t syojem liatu, delajo prav ugodcu utls na rodoljube, ki 0 njih berejo, to ji»: vzbajaj»» in ixpodbadajo jFh, da poanemajo dobrotnike, ki ao bili ie imenovani, ter da tekmujejo % njimi. Tako hi* je zgodilo, da nam je ixro&l dunes g. J, B. G-. 15 gld., in sicer za otroi-ki trt v Pevmi 5 g!.( za slovenako dokliako Solo v Oorici 5. gl. in za btroake blagoaljuvljeuja zaitave podpornega draitra 5 gl, Hvala presrdna blagemu goapodu, V Kobaridu jako mar)ji?o in uapeino deluio oddelek n2enake poddruznice dru2bo av. Ciiila in Metoda t Oorici-. Marljive goapice in tudi drugi go-apodje jako us| D» Domače in razne vesti kakd dobro'bi bib to * l*ak»m obfl feeaanik, late* y IXyajgg aft irtTwje aa t. ta teatombre. mnli toga, fcor xdej si bile dob*ligeeke «ei%*, SmuTp* i "mN» w Pfreko afeTaeot t €#i ise i. aigeeta, da bade mm Tw* iaTridenttt, irredeotoYuko r YWm, II Ja fetojo ji»», «to M po nrj po Trata in Trideato, J* ,1a. Tbaa, fse to je le malo .^, Id gfodajo aa take formalnoeti . Mifomort je t Italiji tako »-««—, eV Tbi aWffl, ali ae aptob U da p . JwJ^S^plkw.jiMaikt, ki bi M bil epoetet Malt — i* raxiirjeao ia egroawo ital. *aanikarttTo kwtiket*/* }m*M**H V®**®"* fOfitfoikor vf#MB9 dmiUi finfitl taw* Poftfrrf $|Mri|ae> aradaifcTO inje. aa saaaje, fepffeeja f?, tattle arojega ,Popetaik«o*eg a kol.adarja « aiereeiie aetoge* aa 1990 Ma ia at wHtotfakl oaoeai iatafk (toteetiictn) ˇ toi h-daji poapae ia aaka popohoeti, vabimo tm b. a. atitoQatYo a1 etana laJka vt<eYjeWe, da aaai btagovojrao ae* to ft aa afeaju s 10. affct, 1. ia i M to ieHai lofe aMcomi. tted «. JC toto*: — b) drf 1; Stotile otrek ob koaca tolakeg* lata, ozirema i deer a) ddlkor io deklic, ,_J. t j., kt atojb * staroett _____.. .; de*kot ia deklic, ki ftolo ibieto^ (Etaajaki ia prhwoieki p. a. gg. Todhelji aaj taaifej* vaakdaeje eceece posebej ia poaa*ljaTne fi, Vaa epemembo, ki ao ali a etonm aa aetod earn all gtode uiHeljekega oeobja oa njara vr&ile od 1. aaves bra 1888. do eedej (15. arguata), onroma, ki se bode ˇ kratkeai Ie gotofo triila. Ifaj ae ae po-aabi aft •». eeebe, ki ie f toai Icte h ociteljatva iwto pile (Verok izatopaD — Kar aa je od Tee •traaU i*ekl» lege, aaj bi aenauww aadrfej tudi ˇpokajaia vUMim flpeba, Uko pro»imo, da ta aan wwaiya tndi. 3. iaieaa, karakUr ia sledoj* tluiU tor n«Ua. «aa adicaia Ukih ^pakejeqik gf. torariiav, ki eiea-tttelae t iIof«i«kett okxoijn prebirsjo. 4, Tudi te m ia saabUi ipremeoilo k»j glada »dnje poite ttd. V drogi vwti — ia pOMboo — pro-•imo pe vet tiste iaatito tonuriif* ia fyri>eznjive to-tariiite, gkdk kattrib ta nahajajo v III. letoiku .Pop. kojodarja* kakortoi koli aapa6oi podotki, aaj blago-ˇalijo aam dotiSna aedostatke aato6oo obfoaoUi, tor credaittra pripomo^Si, da je popraTi. Splob ss Tfako dobrobotno opasko ia za ˇ«ak nasvet bTftleiai tor tu-di aaaj onndi, abo Jc ae prakoraii okttrjo, v kate real ae nata je gibati. Ker oaia je maogo sa teai, da aaglada .Popota, koledar za bIot. uiitclje* sa 1890. L ie vsaj meaeca aovetabra t. 1. beli dan, pad aajae proaino, da aa dotiSni popravki, oiiroma podat-ki dopoiyejo aajpozaeje do 18. avgu^ta t. 1. podpiaa-aama ttredaiatro, katece ae aa vsako oslugo vie aa-prej sahva^ige. Haribor, dae 25, jaiija 1889. VrednBtvo 9Popotoika'. Betaeratraaae 8. Javna zalivala. Vaem onim {loTekoliubim goapodom ia Gorice ia Kormina, ki m blagOToIjoo apremiii do hlado^ga gruba, truplo nasitga ob2aI6vanega atrijca, gospoda B*rsanca X-*enar^i6-a» ageota javna uiitaine r Korroinu, izrekamo arojo najtoplejo zabtalo. Poaebe pa se aabvaljojeino goapoda Jakopa Sterka, raruatelja aiitaiaakega arada, za ajego? prijaani ia poirtofalni trod. Y Kormino, 31. jaKja 1889. Paslano. Y aadi^am iaaii so wdobri prijatelji* ne aejaa t Ug okoliei, ampejk tadi po celi Soaki dolini fii«eaii i|rif| mm «* se^ ss a?ojliB pr«BoS«BJeiB pri kiajit eili ^a mi moj arak Ivao Krajnc aUtt pooeatvo na. bobfa aa tirjatef t zoatka 6000 gld. Kw pa to ai ^aDi4ao m *> poaebno ker aw ta «at budo diakrediioje in Skoduje pri mojih kapiijab, priai-Ijen aem s temt rratiosmt objavit; resni^ai pololaj. I^novani iiiDJ arak je hael tirfali rsfega sknptj 4600 g», od leh bt bilo do daaea pladjifiL 2500 gld, _____ 2900 gM. pa imaai pleM v afSrib enakih letni «broMb tokaem ad 24. janjs 1889 aaprej! Nagkiati pa Moraaa, da ae iaaa ad gori reieae tajatre odbiti aojo Mefiaiijater ˇ maska od 9000 gld giede katereje waiaTlaaVaa, ia poteafakeai gro t«s brap aa boraib 500 gld., glade katarib pa ai atraha. da bi cae ap«avil aa bebea. To ao reaaieae ranaeta attd bmboj io asojim avakoaa Ivanoas Krajaceai; ia ker ae sliSi, d» oa aeaniiafa proda^i »tojo tirj«!eY, oporarjaaa m tern doti€aoya kapea aa laojo god •aTedeau prutttirjaiar, da ae pride ˇ Skodo. Glede na to in po^eboo tndi z osiroai aa tred-nost mojegi lepegA po^eatva, ^rosUa, aaj sUvao obejasUo aodi, koliko ufttfaosti inp ia koliko Tare tasluii gori oawnjeaa pi iko*lei-!jnib obrtkovuleih raatroieo* aereaiuioa »eat. Z odliiriui hpoilovanjcm L GABUUKL DEVBTAK, " poMla k te to»ti!»Ww. V Kebaride, due 30. jubya 1889. Za attari pad agimyim luatoroM araJa&ta *i adga*on*. Gesireifte and karrirte Sei-dcnstoffe ra *0 fcr. *\l^p„L. Daw.) — vara, fobea- ami stSekneMe porto- *stl znUTrai daa F«brik-D#put «. Hmnetorg (K. a K. HoP.ief), Z«ricb. Haatar matgakiwi. Briefs k»«le» 10 kr. Porto. WfjtliM ft*wrw«L** h+mk% wWfmtJL Cast aam je aaaoaoiti, da je prav ' Tthni aattop aaSega aa?oda aa Gorko ia Ctoriake gospyd Andrej Gabr§cek in da ae piaaroa ajegove nabaja t Marzioijevi hfif, Via del Mercato It, 12 t II. nadetropjt. f. t. obfiinitvo prosipio, aaj nm je itaklonj >no ia naj se v vaeh sade?ab, ki ae ticejo baoke „Slftfije"f iavoli obraLati do njega, V UUBLJANI, doe 1. a^gusta 1889. kinlai mfaffi mjimo nimbi tufa nSknjr ˇ PBAOL PRO^NJA Priporocam ae p. d. ubginatTU, zlasti pa avojim xnaneem in prijatetjem, da bi me podpirali ia mi na* kloniH Stojo dobrobotiiost t aoti raoji aluibi. Zaradi bdlezni, katero aem dobil pri zadojih josenakth voja-ikib vajah in earitdi nMtopivSe bolebaoati sem moral xapnatiti poprejinji aroj atan ter ae prcaelil v Gorico, kjer sem sprejel vrhni zaatop „SIavije". (Da bi ne bilo keke sdaporaaamnoatr, naj tern potom oa-inaQJam, da je bivSi prov. zaatopnik G. UK AII pre-obloien a arojim poalom m ai mogel ie oadalje ob-driati toga aaatopa). P. a. gg. »a?arovance pa pro-aim, naj ae r vseh arojjh zaderah, tikajofiih ae banke ^Slavije*, ssopno obradajo do mene. Zlaati pa proatm aa praro prijateljsko in odbri-toaidno oakloDJenost, zanpucst in soporood v vseh zadevab — kajti !e s edraienimi moiirni, prijatelj^ko potrpeiljivostjo in prizanesljivostjo bodemo koristili domoTioi, Id bolj kako.r kdaj paprej potrebaje no-aebidaege, po2rtvoTal?ega, aloinega in TZtrajnega dele. Y GORICI, dne 1. argusta 1889. Andre] 6atrlcek, yrhiii aaatopnik baake »SIavije' sa Oorlco in Goriako. G. CEIST0F0LETTI1 [aafa?Bih| c K. DYORNI ZALA6ATEW ltgiii|, timaTslogivsa domaea ia zantojA tdtovila, . vedno itvezn. nriataft in \z pPve roke, ise mineralne Yode, sdrafatrene dtfiare in atvari J^ a gumilaatike. « Priporo^a se poseboo goapodom odje- & maleeitt z dezele ter jam6i z% bitro in na-^ tandno izvrfitev vaakega narodila. Iz^jatelj ANP. od^oYPfjw arednik H Ravuokar so na novo izile in se dobitrajb po well butrvarnkah zt niije razrede ljudskih §ul. Spisal dr. Frid. J. Knecht. Poslovenil Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. S 47 podobami. —Z dovoljenjem koezo-§kofovskega Lavantin^kega, Ljubljaoskega in KrSkega ordinarijata. —Drugi natis, 12°. (|V in 95 str.) 20 kr. av. ?elj.; vezane v pofuplatno 26 kr. av. vclj. (Drogi natis slovenske izdaje Knechtovib BZgodeb sv. pisma"). AOOOC X Sj Q 300 knt ulii 30OOL SAHARIN, 300 krat 8laj&j od aladkorja^ odllkovao v I>oo-dontt^in Aatverpon 1885., oa veltki zdravitreni razttati v Ostendi 1888. je izdelek tvrdke Fahlberg, List & Comp. Westerhiisen na tabi. Jako je tg^en kakor *dravilo aam n ae in kakor primei za j»Of|njanje lekerakib izdelkotr, siropov, Tin. likvorov, limonad, kon* aerv, Lolcij (gelatin), aadnih aokov, nademe. Wuje on dudeeen nntin aladkcr is pese ter ie nporablje pri ndelovanja alaloie, pri izde* levanjtt fiumpanjra, itd. itd. ia odlikujc ie tndi po evoji nntiaetiSni laatnoati. Zalogo in razprodajo za Gorico in de-zelo ima ANTON ORZAN, trgoveo t Oorioi. feooocz----- VarstTen* zwHakn. JelodCne bolezni ia apodnjib tetataih dolor, jater in vranioe, ulata iila, aaortJ», todonioa in kroniSna drilled »dra-vi ho najv«peinaje n PiceolUcTO „Kaeneo za zelodec", koja je tadi izrnitno srodntvo proti gU-•tam. Poiilja jo izdelarateli lo-•karnar .,Picoo)i" y tjubb'ani (nn 0un»j»ki ce»U) proti pofitnemu potzetju. — V steklentcah po 15 kr. nahftja se r vaoh lokarnah r Oorioi, Tolminu, Cerfigtianu, Grado, OradiMi, Triici, r Tntu, oa Sujeiskem, Koroikom, Kranj-»kem, Hrvafikem, y Dulnuciji, Istri in na Tirolskem. f.. Ill P*P'r 'n Yse drage plane potrebS&ine prodaja jl| W po znizaniii ceuah JJj |1 JOSIP PALLICH, L Hi traoTee a knifcami la a uao1rl«ni ill -----------------------@a@ Yaakoyratne tiskovioe za slavne sloven- j||] II! ske obLinske urade, kakor tndi raznovraten ill 1 trgoTec a kajfgani ia ¦ papirjem tor tiakar v Gorici, Mi aa Xravnikn. k. it 6. Ifcr— H Zelodfcnc bolezni B bitro in gotoro ozdr&vi jerozalemski balzam ediao ia nepreaegijiro ielodeno adrayilo. Izbrati t nunih telodtmh bolainih admriIot katero bi y resnici odgorarjalo nameaa, ni lahka atrar daadanaa, ko se prodajajo Taakomtna taka sdrarila. Yeeji dot onih kapljic, isliekoT itd itd., ki ao onanjajo in priporoiajo ob^uutra a riaoko lotooinri bOMdaiDi, ni drozega ko prevan*, pogotto ie ikodljira. 8aaa jernzalemaki balzam, nle davno znan po ttoji pripnwti aestavi In po oitTijajooi.ivoJ! ntoSina ioledina lirce, ai jo pridobil proiaoat pjrad raaaii dra-pau do zdaj uaanimi poaoiki, kar potrjnje njogora razprodaja, ki rodno raato. Ta balzam, bogat kreplajoSe iboei kinelkega ra-toufeara, korenike, ki je tploh znana po srojem p* e-bavaaai aapobn, daje gotow ¦redttTo proti ftetaitaia ¦iaboatiiB, izrirajoL2m is noredaega prebarljania- Zato Steklenica, a podukom 30 kr. Glavna zaloga t lekarni G. B. PouWni t Gorici. ^ V TR8TU pri ft. R Botfa, * KOBMINU pri A* Faaazoai, t TOLMISTJ pri C. Paliaea. — fiUgr|jiu»)» tfeteftift v Itottok § LEKARNA ^