LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Leto 1929.	Ljubljana,	6.	decembra	1929.	Štev.	8.
68.
Petletne škofove fakultete.
Sv. konzistorialna kongregacija je z reskriptom z dne 6. marca 1929 štev. 101/24 podaljšala prevzvišenemu gospodu škofu ljubljanskemu z nekaterimi spremembami fakultete, objavljene v Škofijskem listu ; 1925 str. 17—23. Trajale bodo do konca 1. 1933.
Spremembe so te-le:
Ex Suprema S. Congregatione S. Oficii:
1. Concedendi non ultra triennium, licentiam legendi ac retinendi, sub custodia tamen ne ad aliorum manus perveniant, libros prohibitos et ephemerides, exceptis operibus haeresim vel schisma ex professo propugnantibus, vel etiam ipsa religionis fundamenta evertere nitentibus nec non operibus de obscoenis ex professo' tractantibus, singulis christifidelibus sibi subditis, nonnisi tamen cum delectu et iusta ac rationabili causa (cfr. can. 1402, § 2, Cod. 1. C.), iis scilicet tantum, qui eorumdem librorum et ephemeridum lectione sive ad ea impugnanda sive ad proprium legitimum munus exercendum, vel iustum studiorum curriculum peragendum, vere indigeant.
2. Ta točka je izpadla.
Ex S. Congregatione de disciplina Sacramentorum:
4. Sanandi in radice matrimonia nulliter contracta ob aliquod ex impedimentis iuris ecclesiastici maioris vel minoris gradus, exceptis iis provenientibus ex sacro presbyteratus ordine et affinitate in linea recta, matrimonio consummato, si magnum adsit incommodum requirendi a parte, ignara nullitatis matrimonii, renovationem consensus, dummodo tamen prior maritalis consensus perseveret et absit periculum divortii; monita tamen parte conscia impedimenti de effectu huius sanationis et debita facta adnotatione in libro baptizatorum et matrimoniorum.
Ex S. Congregatione Concilii:
Vse ostane.
Ex S. Congregatione Religiosorum:
3. Dispensandi super aetatis excessu pro admittendis ad habitum ieligiosum, quatenus a Constitutionibus Instituti requiratur, praevio, in singulis casibus, consensu Superiorissae Generalis, vel Provincialis et res-pectivi Consilii, dummodo postulantes aetatem 40 annorum ne excesserint et polleant caeteris qualitatibus requisitis.
4. Dispensandi, etiam pro Religiosis exemptis, super defectu aetatis canonicae ad S. Ordinem presbyteratus, scilicet:
a) super eiusdem defectu usque ad duodecim menses, dummodo Oi-dinandi a suis Superioribus litteras dimissoriales acceperint et ceteras habeant qualitates a sacris canonibus requisitas ac praesertim curriculum theologicum expleverint ad normam canonis 976, § 2 C. I. C.;
b) super eodem defectu etiam ultra duodecim menses at non ultra sexdecim, dummodo alumni ne gaudeant vel indigeant alia apostolica dispensatione, servatisque ceteris conditionibus, ut sub lit. a).
Ex S. Congregatione Rituum:
4.	Quando in Missa Hebdomadae Maioris dicitur Passio, pro sacerdotibus, qui, praehabita facultate, binas Missas rite celebrant, legendi in una Missa tantum ex Passione postremam partem (Altera autem die, etc.) praemissis: Munda cor meum, etc.— Sequentia sancti evangelii secundum (Matthaeum).
6.	Celebrandi Missam de Requie lectam semel in Hebdomada ab Ordinario in proprio Oratorio; dummodo non occurrat Festum ritus duplicis, primae aut secundae classis, Dominica aut Festum de praecepto etiam suppresso, necnon Octava privilegiat$, Feria Quadragesimae^ Quatuor Temporum, II Rogationum, Vigilia aut Feria in qua anticipanda vel primo reponenda est Missa Dominicae: servatis de cetero Rubricis.
Ex S. Poenitentiaria:
Na novo dodano:
IX. Dispensandi ab irregularitate ex homicidio voluntario aut abortu, de qua in can. 985, § 4, sed ad hoc dumtaxat ut poenitens ordines iam susceptos sine infamiae vel scandali periculo exercere queat; iniuncto eidem poenitenti onere intra mensem, saltem per epistolam, per alium vel per se, reticito nomine, docendo de omnibus casus circumstantiis, et praesertim quoties delictum patraverit, ad S. P. recurrendi et standi eius mandatis.
X. Concedendi, suetis sub conditionibus:
A. Plenariam Indulgentiam, lucrandam a christifidelibus, qui
a) Missae, in Pontificalibus ab Ordinario celebratae, die ab ipsomet Ordinario semel in anno in singulis dioecesis locis designanda, adstiterint;
b) ecclesiam vel publicum aut semipublicum oratorium, in actu quo ibi Ordinarius pastoralem Visitationem peregerit, devote visitaverint;
c) tempore dioecesanae Synodi, visitaverint ecclesiam, in qua ipsa Synodus habetur;
d) die generalis communionis, semel in anno in ecclesia cathedrali vel alia ecclesia ab Ordinario indictae, sacris Epulis ibidem reficiantur;
e) tempore Missionum, quae de Ordinarii licentia in dioecesi habentur, saltem dimidium sacrarum concionum audierint;
B. Partialem Indulgentiam CC dierum, acquirendam ab iis, qui cuilibet ex concionibus, de quibus supra sub lit. e), devote interfuerint.
Facultates additionales S. Congregationis S. Officii:
3.	Sanandi in radice matrimonia attentata coram officiali civili vel ministro acatholico a suis subditis etiam extra territorium, aut non subditis, intra limites proprii territorii, cum impedimento mixtae religionis aut disparitatis cultus, dummodo consensus in utroque coniuge perseveret, isque legitime renovari non possit, sive quia pars acatholica de invalidi-
täte matrimonii moneri nequeat sine periculo gravis damni aut incommodi a catholico coniuge subeundi; sive quia pars acatholica ad renovandum coram Ecclesia matrimonialem consensum, aut ad cautiones praestandas, ad praescriptum Cod. I. C. can. 1061, § 2, ullo modo induci nequeat; exceptis casibus: 1.® in quo pars acatholica adversatur baptismo vel catholicae educationi prolis utriusque sexus natae vel nasciturae; 2.° in quo ante attentatum matrimonium, sive privatim sive per publicum actum, partes se obstrinxerunt educationi non catho'icae proHs, uti supra: dummodo aliud non obstet canonicum impedimentum dirimens, super quo Ipse dispensandi aut sanandi facultate non polleat.
69.
Instrukcija o sv. maši in sv. Rešnjem Telesu.
V veliki skrbi, da naj se daje božjemu Zveličarju v Najsvetejšem Zakramentu v vsej katoliški Cerkvi dolžno češčenje, je izdala Sveta Kongregacija zakramentov posebna navodila1 glede daritve svete maše, glede svetega obhajila in glede shranjevanja presvetega Rešnjega Telesa. Gospodje duhovniki naj se vestno in natančno držijo teh navodil. Glasijo se takole:
Sacra Congregatio in plenariis Comitiis die 23 Martii 1929 habitis, omnibus mature perpensis et discussis, Rmis Ordinariis haec praescribenda esse censuit:
1. Ordinarii, attentis animadversionibus, praeceptis, et decisionibus huc spectantibus, ea quamprimum statuant, sedulissime servanda a Rectorilbus ecclesiarum, et sub horum ductu ab aliis altari inservientibus, ut omne nullitatis periculum a Sacrificio altaris amoveatur, et omnis irreverentiae occasio arceatur.
2. Curent proinde ne in singulis dioecesibus vel civitatibus aut oppidis, pro natura locorum, idoneae desint personae, omnique suspicione maiores, praesertim religiosi utriusque sexus sodales, a quibus ecclesiarum rectores utramque Sacrificii et Eucharistici Sacramenti materiam, nisi apud se habeant, comparare possint, tuta conscientia adhibendam.
3. Item circa ea quae hostiarum confectionem spectant, iidem rectores advigilare debent, ne in istis fragmenta facile haerentia maneant, efficiantque ut, antequam Missa litetur, caute ac sedido ea amoveantur, et saltem cribro leviter excutiantur, si ingens hostiarum nuir.erus parandus erit.
4. Pervigilem adhibeant ipsi curam ut hostiae nonnisi recenter confectae consecrentur, et sacrae particulae, in pyxide adservatae, frequenter renoventur (Can. I. C. 1272, et Rit. Rom., Tit. IV, cap. I, n. 7); ad quem finem studeant ut tabernacula, u'bi sacra collocatur Eucharistia, quantum fieri poterit, ab humido vel a nimio rigido aere sint defensa: humore siquidem exstante, facile hostiae marcescunt, algore autem friabiles fiunt.
5. Iu diribenda fidelibus sacra Communione, praeter, ante communicantes extensum, linteum albi coloris, iuxta rubricas Missalis, Ritualis, et Caeremo-nialis Episcoporum, patina erit adhibenda, argento aut metallo inaurato confecta, nullimode tamen artificiosa arte intus exsculpta, quae ab ipsis fidelibus subter eorum mentum erit apponenda, excepto casu, quo sacra Eucharistia ab Episcopo ministratur, vel a Praelato Pontificalibus utente, vel in Missa solennii, adstante sacerdote vel diacono, qui patenam subter communicantium mentum teneat.
1 Aela A.post. Sedis, Anu. XXI. 4. Nov. 1929. Num. 14. pag. 631—639.
6. Monendi sedulo erunt fideles ne, dum suo apponunt mento patinam, et Sacerdoti dein tradunt, aut alteri fideli eain porrigunt, ita eamdem flectant aut invertant, ut, si quae adsunt, fragmenta decidant et disperdantur.
7. Fragmenta autem quae in patina post sacram fidelium Communionem exstabunt, quoties haec intra Missam fuerit diribita, in calicem sedulissime, digiti ope, iniiciantur; in pyxidem vero, si extra Missam sacra Synaxis a fidelibus recipiatur.
Mens autem Sacrae Congregationis non est eas reprobare patinas, cuius-modi demum sint formae, quae modo adhibentur quibusdam in Ecclesiis, dummodo ex metallo sint confectae, et intus non sculptae, quaeque sint aptae sacris fragmentis colligendis.
8. Ordinarii denique satagant ut ecclesiarum rectores diligentissime munda servent altaria, una cum sacris supellectilibus, illa praesertim quae sacris Speciebus excipiendis inserviunt, et sciant super observantia praefatarum praescriptionum graviter onerari eorum conscientiam.
9. Quoad asservandas sacras particulas, infirmis ministrandas postremo hebdomadae sanctae triduo, Ordinarii locorum perspectam habeant Rubricarum et Decretorum Sacrae Congregationis Rituum intentionem; scientes easdem asservari non ad publicam venerationem, imo hanc prohiberi; tamen magnopere satagendum esse, ut Eucharistiae Sacramento, habita in primis ratione loci, non desit obsequium congruentis honoris et decoris.
Emi Patres praeterea mandarunt ut locorum Ordinarii, intra annum a recepta hac Instructione, S. H. Congregationem certiorem reddant de his quae decernere censuerunt, in executionem praescriptionum heic contentarum, et ad abusus forte inolitos convellendos.
In Audientia diei 25 Martii 1929 Ssmus D. N. Pius Pp. XI, audita relatione infrascripti Secretarii H. S. Congregationis, eamdem Instructionem approbavit atque edi iussit, mandans ut mittatur ad omnes locorum Ordinarios et Praelatos regulares, ad hoc, ut sacerdotibus et religiosis sodalibus respective eam ipsi communicent.
Tem navodilom dostavlja tajnik Svete Kongregacije zakramentov od svetega Očeta potrjene pripombe »Adnotationes«, v katerih našteva, kaj so storili poslednji papeži: Leon XIII., Pij X., Benedikt XV. in Pij XI. v proslavo in počeščenje presvetega Rešnjega Telesa, ter nadaljuje:2
1. Dum itaque maxime laetandum quod ex huiusmodi excitato studio erga Ssmam Eucharistiam uberes capiantur fructus, prudentia suadet ut pericula irreverentiae erga tantum Sacramentum arceantur. Ad hunc finem haec sacra Congregatio de Sacramentis, cui munus commissum est Sacramentorum tuendi disciplinam, illorum memor quae sive iuris canonici Codex, sive Concilia, sive Tridentina praecipue Synodus in recipiendo tanto Sacramento praecipuuut, hanc edi Instructionem curavit. Quanta siquidem reverentia idem Sacramentum tractari et suscipi debeat, Catechismus roinanus ex decreto sacrosancti Concilii Tridentini editus his praeclaris enuntiat verbis: »Quemadmodum ex omnibus sacris mysteriis, quae nobis tanquain gratiae certissima instrumenta Dominus Salvator Noster commendavit, nulluin est, quod cum sanctissimo Eucharistiae Sacramento comparari queat: ita etiam nulla gravior alicuius sceleris animadversio a Deo metuenda est, quam si res, omnis sanctitatis plena, vel potius quae ipsum sanctitatis auctorem et fontem continet, neque sancte, neque religiose a fidelibus tractetur« (De Eucharistiae Sacramento, caput IV).
2. Ad sancte itaque tractandum, religioseque suscipiendum divinum sacramentum, eadem sacra Congregatio iure optimo normas hac Instructione
1 Op. cit. pag. 641 in 642.
praebere studuit, respicientes tum altare, iu quo sanctum Sacrificium perficitur, tum mensam, in qua Eucharistia sumitur, tum tabernaculum, ubi sacra custoditur hostia, tum materiam, qua idem conficitur, panem scilicet et vinum, quorum primus tiiticeus esse debet, alterum e genimine vitis eductum. Horum itaque confectio ad quodvis invaliditatis et irreverentiae periculum avertendum sedulo curanda, quemadmodum ipsa mantilia, quibus altare tegitur, et alia, quae inibi adhibentur, integra mundaque sint oportet.
3. Eadem ratione sacra Congregatio altaris administros urgere 11011 desinit, ut in sanctissima Eucharistia fidelibus diribenda periculum dispergendi fragmenta amoveant, ideoque praecipit, ut in ea ministranda patina adhibeatur. Itemque caveant ut triduano mortis D. N I. C. tempore, decenti custodiae Ssmae Eucharistiae consulatur, eam scilicet sancte religioseque servando.
4. Prudenti vero parochorum industriae relinquitur, ut in Ecclesiis magnarum praesertim urbium, altare ubi tabernaculum collocatum est, Sanctissimum excipiens Sacramentum, prae coeteris indubio et conspicuo signo facile a fidelibus dignoscatur, irreverentiam etiam vitandi causa, ipsosque ad hunc finem hortentur, ut Ecclesias ingressuri, potiorem, uti par est, cultum Eidem praebeant.
5. Rogantur denique iterum iterumque Rmi Ordinarii tum locorum tum personarum, sacerdotesque utriusque Cleri, ut diligentissime efficiant, ne aliquid ex iis quae in hac Instructione statuta sunt, ad sancte religioseque Sacramentum tractandum, in irritum cedat, cum detrimento Eiusdem, cui caetera referuntur sacramenta, et prout Ssmus Dominus Noster Pius Papa XI suprema Sua auctoritate, ut haec omnia serventur, sanxit.
70.
Konference Sodalitatis Ss. Cordis Jesu.
L. 1927.
Ljubljana (mesto): 4 konference. — Sv. Janez od Križa (prof. dr. Perne Franc). — O trpljenju sv. župnika Janeza Vianneya (prof. dr. Žagar Jakob). — Čegav je dekalog? (prof. dr. Slavič Matija). — O srbski cerkvi (prof. dr. Grivec Franc).
Ljubljana (okolica): 8 konferenc. — O delavstvu in o časopisju (Gabrovšek Franc). — O sestanku dekanijskih voditeljev Marijiniii družb (dekan Zabret Valentin). — O sežiganju mrličev (župnik Erjavec Ivan). — Fantovske Marijine družbe (dekan Zabret Valentin). — Duhovnik kot spovednik (p. Ausser Atanazij). — Otroik kot spovedenec (p. Appej Arhangel). — Konkurenčna obravnava (župnik Kajdiž Valentin). — Pomen praznika Kristusa Kralja (dekan Lavrič Andrej). — Smernice modernega dnevnika (stol. vikar Zabret Franc). — Noveliranje beroodkupnega zakona (župnik Hauptman Peter).
Cerknica: 4 konference. — O časopisju (stol. vikar Zabret Franc). — To in ono o cerkveni umetnosti (župnik Švigelj Viktor). — Ali je v nevarnosti cerkveni zakon? (župnik Martinčič Andrej). — Officium divinum-attente et devote (župnik Lovšin Ivan).
Kamnik: 4 konference. — Delo v Marijinih družbah (kaplan Frančič Janez). — O misijonstvu (župnik Mrkun Anton). — Duhovnik in sodobna kateheza (župnik Tomažič Ivan). — Duhovnik v boju zoper alkoholizem (župnik Mrkun Anton). — Razna poročila in dekanijske zadeve.
Kočevje: 2 konferenci. — Marija, mati in učiteljica resnice (župnik Erker Jožef). — Marija, premagalka zmot vsega sveta (župnik Erker Jožef).
Kranj: a) cerkljanska skupina: 3 konference. — Češčenje presv. Srca Jezusovega (kaplan Oražem Jožef). — Turistika in dušno pastirstvo (župnik Piber Janez). — Razno iz duhovniškega življenja (župnik Lakmayer Franc);
b) kranjska skupina: 3 konference. — Apostolstvo mož (kaplan Govekar Leopold). — Verskoi gibanje katoličanov na Nizozemskem (kaplan Simcnčič Pavel). — Skrb za duhovski naraščaj (katehet Žužek Josip). — Disciplina v dušnem pastirstvu (župnik Škrbec Matija). — Duhovnik in previdnost v govorjenju (župnik Seigerschmied Josip). — Cerkveni jezik v srbski pravoslavni cerkvi (župnik Koblar Anton). — Kako navajati mladino k pobožnosti (župnik Škrbec Matija). — O gmotnem položaju duhovščine (župnik Mikš Janez).
Leskovec: 2 konferenci. — Adveniat regnum tuum eucharisticum (župnik Žust Jakob). — Samopomoč duhovnikov in preureditev Duh. podpornega društva (dekan Kurent Alojzij). — Vpliv judovstva v časopisju (župnik Filipič Janez). — Apostolstvo sv. Cirila in Metoda (dekan Kurent Alojzij).
Litija: 3 konference. — Vzgoja ministrantov (župnik Širaj Andrej).
— Duhovne vaje lajikov in dušno pastirstvo (župnik Dolinar Janez). — Marija in meška mladina (dekan Rihar Matej). — Stališče voditelja v kongregaciji (župnik Širaj Andrej). — Deloi za treznost (beneficiat Pleša Franc). — Razni pastoralni razgovori.
Loka: 9 konferenc. — Kako naj postopa dušni pastir s konvertiti in prozeliti (župnik Klopčič Josip). — Verski in politični momenti v ra^ko'u (župnik Logar Josip). — Nekatere zanimivosti oi papeštvu (župnik Mikuž Janez). — Onanizem pri otrocih in odraslih (kaplan Lamovšek Matija). — Veroučitelj (župnik Breceljnik Alojzii). — Sport in naša društva (župnik Pfajfar Anton). — Spoved malih grehov (župnik Šušteršič Franc). — O sv. maši (upravitelj Kos Matej). — Krščanska mora’a in mora’a komunistov (župnik Brajec Jožef). — Več poguma (župnik Gogala Ivan). — Pravila cerkvenega govorništva (upravitelj Poljanec Ivan).
Moravče: 3 konference. — Sv. maša in občestvo svetnikov (župnik Kepec Janez). — Razne pastoralne zadeve, cerkvene družbe in bratovščine, gmotni položaj duhovništva, škofijske in druge naredbe.
Nova mesto: 4 konference. — Mrliška knjiga (prošt Čerin Karel). — Pogrebna štola (župnik Vole Alojzij). — Dva zanimiva poročna slučaja (župnik Terškan Štefan). — Poročna štela, mašne intencije, listine (župnik Vole Alojzij). — Smernice modernega katoliškega dnevnika (Gabrovšek Franc). — Razne pastoralne zadeve in poročila.
Radovljica: a) mošenjska skupina : 5 konferenc. — 0 tridesetletnici Sodalitete (župnik Bleiweis Franc). — Preganjanje katoličanov v Mehiki (župnik Oblak Valentin). — Cerkev, duhovnik in premoženje (župnik Zorko Franc). — Zakaj širim Kraljestvo božje« (kaplan Gostiša Vincencij). — Nezabranjena trgovina s sredstvi za preprečevanje spočetja (župnik Zorko Franc). — O duhovnikovi ponižnosti (župnik Ahačič Matej).
— Dekanijski katoliški dnevi in pevske tekme (župnik Kastelic Anton in kaplan Gornik Anton). — O sv. Tereziki kot duhovniški zavetnici in njenih slikah v Sloveniji (kurat Hafner Anton). — Vpeljava Družbe treznosti (dekan Fatur Jakob). — Terezija Neumann (dekan Fatur Jakob). — Duhovniška samopomoč (župnik Lavtižar Jožef). — O slovenskih dnevnikih (stolni vikar Zabret Franc);
b) jeseniška skupina: 3 konference. — Samopomoč duhovnikov (kaplan Kastelic Jožef). — Shod katoliških mož v zvezi s prosvetnim dnevom na Jesenicah (župnik Kastelic Anton). — Katoliška akcija (kaplan Markež Franc). — Razni pastoralni razgovori.
Ribnica: a) ribniška skupina: 6 konferenc. — Sedanja gasilska društva in dušno pastirstvo (dekan Skubic Anton). — Predpisi gasilske zveze glede na društvene veselice (dekan Skubic Anton). — Potreba svetovne zveze katolikov, posebno z ozirom na preganjanje v Mehiki (župnik Škulj Karel). — Katoliška akcija (dekan Skubic Anton). — Pomen romanja Slovencev na Velehrad (dekan Skubic Anton). — Papeževa enciklika o sv. Cirilu in cirilmetodijska ideja med Slovenci (dekan Skubic Anton);
b) velikolaška skupina: 6 konferenc. — Gmotni položaj duhovnikov (župnik Hiti Franc). — Življenje svetnikov in vodstvo duš (župnik Hiti Franc). — Družba treznosti (župnik Krumpestar Franc). — Ali smo zadovoljni z molitvijo naših vernikov? (župnik Hiti Franc). — Jutranja in večerna molitev (župnik Hiti Franc). — Branje sinode in razni pastoralni razgovori.
Semič: 3 konference. — Samopomoč duhovnikov in Duhovsko podporno društvo (dekan Pavlovčič Jakob). — Statistika katoliškega časopisja v dekaniji (dekan Pavlovčič Jakob). — Smernice modernega dnevnika (Gabrovšek Franc). — Razna poročila in pastoralni razgovori.
Šmarije: 4 konference. — Samopomoč duhovnikov (dekan Pešec Franc). — Priprava za birmovanje (dekan Pešec Franc). — Razni pastoralni razgovori.
Trebnje: 3 konference. — Nadaljnje bogoslovno izobraževanje dušnega pastirja (kaplan Flajnik Peter). — Marijanske kongregacije in naš čas (kaplan Hönigman Franc). — Žena in njen apostolat v dušnem pastirstvu (župnik Oblak Anton). — Razni pastoralni razgovori.
Vrhnika: 1 konferenca. — Samopomoč duhovnikov (dekan Kete Jan.).
Žužemberk: 6 konferenc. — Kateheza o Jezusovem roijstvai (kaplan Lončar Janez). — Stanje in razširjanje katol. časopisja (stolni vikar Zabret Franc). — Kako spraviti može in fante v cerkev (župnik Petrič Gabrijel). — Vodstvo duš k popolnosti (župnik Podlipnik Jožef). — Poročilo o tvarini s shoda dekanov (župnik Petrič Gabrijel). — Razvoj in pomen časopisja (kaplan Raztresen Janez).
L. 1928.
Ljubljana (mesto): 3 konference. — Vita Jesu Christi socialis (prof. dr. Levičnik Alfonz). — Katoličani in društvo narodov (prof. dr. Fabijan Janez). — Razna važna določila v zadnji okrožnici papeža Pija XI. (kanonik Stroj Alojzij).
Ljubljana (okolica): 4 konference. — Preganjanje katoličanov v Mehiki (župnik Košir Franc). — Misiionstvo (dekan Lavrič Andrej). — Usluž-benski davek (župnik Klemenčič Janez). — Unio apostolica sacerdotum saecularium (dekan Zabret Valentin). — Molitev brevirja (župnik Poljak Martin). — Razni pastoralni razgovori.
Cerknica: 5 konferenc. — Avktoriteta duhovnika kateheta (župnik Ježek Matej). — Evharistično življenje v župniji (kaplan Kirar Franc). — Marija v Cerkvi (kaplan Bergant Janez). — O nalaganju pokore pri spovedi (župnik žužek Karel). — Psalmi (župnik Švigelj Viktor).
Kamnik: 5 konferenc. — Delavska organizacija v dekaniji (dekan Lavrenčič Ivan). — 0 tisku (Gabrovšek Franc). — Prosvetno delo v de-
kaniji (župnik Tomažič Ivan). — Poročilo o sestanku dekanijskih voditeljev Mar. družb (kaplan Špendal Ivan). — Sestanek fantov v dekaniji (dekan Lavrenčič Ivan). — Marija in duhovnik (kaplan Špendal Ivan). — Misijonsko delo v dekaniji (župnik Zabukovec Ivan). — Razstava kamniškega prosvetnega okrožja (župnik Tomažič Ivan). — Marijanski dan na Šmarni gori (župnik Janc Peter). — Uslužbenski davek (dekan Lavrenčič Ivan). — Prosvetna razstava v Ljubljani (župnik Tomažič Ivan). — Katehetske zadeve (kaplan Ambrožič Franc). — Unio apostolica sacerdotum saecularium (kaplan Ambrožič Franc). — Versko življenje naših ljudi v Argentini (župnik Mrkun Anton).
Kočevje: 1 konferenca. — Dogma o božjem materinstvu (župnik Erker Jožef).
Kranj: a) cerkljanska skupina: 6 konferenc. — Kako preprečiti pijančevanje pri različnih slovesnostih (dekan Dolinar Franc). — 0 časopisju (stolni vikar Zabret Franc). — De defectibus et erroribus in missae celebratione (dekan Dolinar Franc). — Kako mladino vzgajati k pravi pobožnosti (kaplan Vavpetič Franc). — Kakoi ravnati z otroki v spovednici (beneficiat Rajčevič Franc). — Moč sv. Duha in Vianney (župnik Ogrizek Jakob). — Kakšno bodi razmerje med kaplanom in njegovim tovarišem (upok. župnik Jakelj Valentin);
b) kranjska skupina: 5 konferenc. — Kršč. ženska zve7a (kaplan Simončič Pavel). — Katoliški kulturni svet (župnik Koblar Anton).
— Patronat verskega zaklada in prispevanje za zgradbo in popravo cerkvenih in nadarbinskih poslopij (župnik Mikš Janez). — Organizirana skrb za izseljence (kaplan Simončič Pavel). — Duhovniki med seboj (kaplan Vovk Anton). — Kateheza o Marijinem oznanjenju (katehet žužek Jožef).
— >>Vi ste sol zemljec (upok. župnik Jemec Anton). — Postopanje župnika pri sklepanju porok (župnik Škrbec Matija).
Leskovec: 3 konference. — Delo za katoliško časopisje in Mohorjevo družbo (dekan Kurent Alojzij). — Katoliška akcija in župnijski kulturni sveti (dekan Kurent Alojzij). — Boj pijančevanju, preklinievanju in nenravnosti (dekan Kurent Alojzij). — Unio apostolica sacerdotum saecularium (župnik Frančič Janez). — Družba treznosti, uspehi in neuspehi (dekan Kurent Alojzij).
Litija: 2 konferenci. — Stanje našega tiska (Gabrovšek Franc). — Razmere industrijskega delavstva (beneficiat Pleša Franc). — Razlaga himne: Ave maris Stella (dekan Rihar Matej). — Kongregacija-šola čistosti (župnik Širaj Andrej). — Kongregacija in žensko dostojanstvo (župnik Dolinar Janez). — Razgovor o gmotnem položaju duhovnikov, razni pastoralni razgovori.
Loka: 6 konferenc. — Neomaltuzianizem (župnik Gogala Ivan). — Teratologija in sv. krst (kaplan Skubic Anton). — Mašne rubrike (žuonik Šušteršič Franc). — Razmerje med češčenjem presv. Reš. Telesa in češče-njem presv. Srca Jezusovega (upravitelj Tomž Aluvzij). — Cerkveno ljudsko petje (upravitelj Mevželj Janko). — Tiskovni teden (dekan Mrak Matija). — 0 rubrikah sv. maše (župnik Klopčič Jožef).
Moravče: 4 konference. — Cerkvena država in katoličani v državi SHS (Komlanec Anton). — Naiše časopisje (stolni vikar Zabret Franc). — Cerkveno ljudsko petje (župnik Rihtaršič Janez). — Pouk otrok v krščanskem nauku (župnik Rihar Tvan). — 0 občevanju v svetih rečeh v odnosu do pravoslavnih (Komlanec Anton). — O misijonih (Komlanec Anton).
Novo mesto: 6 konferenc. — Nekaj misli o daljnih vzrokih cerkvenega razkola (kaplan Ravnikar Anton). — Kulturni sveti (vikar Kek Franc). —
Gratiarum actio post missam (prošt Čerin Karel). — Družba treznosti (župnik Vovko Franc). — Razkristjanjevanje (kaplan Komljanec Janko). — Skrb za izseljence (prošt Čerin Karel). — Apostolstvo mož (kaplan Komljanec Janko). — Govori za Marijine družbe (prošt Čerin Karel). — Uslužbenski davek (prošt Čerin Karel in upok. davčni nadupravitelj Ipavic Alojzij).
Radovljica: a) mošenjska skupina: 5 konferenc. — Rane na telesu našega naroda (dekan Fatur Jakob). — Slovstvo zoper začetek novega življenja (župnik Lavtižar Josip). — Nadležni mladi brezdelni prosjaki (župnik Zevnik Mihael). — Jugoslovanska strokovna zveza (dekan Fatur Jakob). — List »Ogenj«, stališče Krekove mladine«, list »Križ na gori« (župniki Kanduč Franc, Avsec Franc in Lavtižar Josip). — Cerkveno ljudsko petje (kaplan Gostiša Vinko). — Družba treznosti (kurat Hafner Anton). — Krščanska ženska zveza (dekan Fatur Jakob). — 0 duhovnikovi svetosti (žuonik Ahačič Matej). — Testament (dekan Fatur Jakob). — Večna luč (župnik Juvan Franc). — Poročilo o našem časopisju (dekan Fatur Jakob in župnik Ocepek Josip). — Šolska mladina in dramatične predstave (kaplan Gornik Anton). — Razna poročila in pastoralni razgovori;
b)	jeseniška skupina: 4 konference. — Kristus-Kralj znanosti (župnik Kramar Janez). — S kom naj duhovnik občuje (župnik Demšar Anton). — Marijina družba za može (župnik Pečarič Franc). — Postopanje proti adventistom. — Razna poročila in praktični pomenki.
Ribipca: a) ribniška skupina: 6 konferenc. — Razgovori o tvarini z dekanskega shoda: Katoliška akcija. — Družba treznosti. — Patronat verskega zaklada. — Skrb za izseljence in Rafaelova družba. — Apostolstvo mož in posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu. — Misijonsko delo DŠV, ACM, misijonski praznik. — Kršč. ženska zveza. — Samopomoč duhovnikov;
b)	velikolaška skupina: 6 konferenc. — Družba treznosti (po Škof. listu). — Kulturni svet (po Škof. listu). — Apostolstvo mož in posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu (po »Škof. listu«), — Cerkveni ključarji (župnik Krumpestar Franc). — 0 plesu in pijančevanju (razgovor). — Akcija treznosti v župniji (župnik Škulj Karel). — Unio apo-stolica sacerdotum saecularium (kaplan Nahtigal Franc).
Semič: 3 konference. — Cerkveno ljudsko petje (upravitelj p. Bitnar Pavlin). — Družba treznosti (razgovor). — Proslava 700 letnice črnomaljske župnije (upravitelj p. Bitnar Pavlin). — Katoliška akcija (upravitelj p. Grobljar Rafael). — Poročila in razgovori.
Šmarije: 5 konferenc. — Poročilo o časopisju (Gabrovšek Franc). — Krščanska ženska zveza in Marijine družbe (razgovor). — Pesnik Oton Župančič (Neubauer Franjo). — Samopomoč duhovnikov (župnik Texter Konrad). — Srbskohrvatski spor (Neubauer Franjoi).
Trebnje: 2 konferenci. — O časopisju (stolni vikar Zabret Franc). — Nova pota slovenske katoliške mladine (kaplan Flajnik Peter). — O razmerah ruske mladine (kaplan Cuderman Kristijan).
Vrhnika: 3 konference. — Poročilo o dekanskem shodu (dekan Kete Janez). — Evharistični kongres za vrhniško dekanijo (razgovor). — Štolni red; uslužbenski davek (dekan Kete Janez). — Uprava cerkvenega in nadarbinskega premoženja (dekan Kete Janez).
Žužemberk: 6 konferenc. — Kateheza o 6. božji zapovedi (župnik Porenta Anton). — Knjiga »Manete in dilectione mea« (župnik Podlipnik
Jožef). — Cerkev, mistično telo Kristuscvoi (kaplan Perko Viktor). — Cerkveno ljudsko petje (župnik Petrič Gabrijel). — Unio apostolica sacerdotum saecularium (kaplan Mali Gregor). — Socialne razmere in vpliv na versko življenje (Košiček Jožef).
71.
Ocena o delu na pastoralnih konferencah v letu 1929.
Do današnjega dne sem dobil zapisnike o poteku letošnjih pastoralnih konferenc in zapovedane pismene elaborate prav od vseh dekanij. Zato sem mogel pravočasno vse pregledati, oceniti in gg. dekanom poslati končno rešitev, ki naj jo o pravem času priobčijo vsem udeležencem.
1.
Vsem gospodom bo gotovo všeč, ako sporočim, da so se pomladanske in jesenske konference udeležili skoro vsi gospodje, razen prav malega števila onih, ki so se zadostno opravičili. V Ljubljani so se udeležili konferenc tudi nekateri univerzitetni profesorji. V krajih, kjer so moški samostani, so prihiteli h konferencam tudi zastopniki redovnikov ter se razprav in razgovorov udeleževali.
Za pomladansko konferenco je vložilo pismene odgovore 46, za jesensko pa 56 gospodov. Očitno moram priznati, da so se gospodje zares potrudili podati zadosten, točen in korekten odgovor. Kar občudoval sem večino elaboratov, pisanih ne samo v lepem jeziku, temveč tudi logično in vedno z ozirom na naše življenjske razmere. Le par gospodov je prineslo bolj pomanjkljive, deloma nekorektne odgovore; toda moram naravnost priznati, da je temu vzrok izredno velika in neprestana zaposlenost dotičnih v dušnem pastirstvu. Ocene, zapisane na elaboratih, so jako ugodne.
2.
Zapisniki o poteku zborovanj so vsi zadostni, večinoma jako obsežni in pregledni, da se more iz njih posneti prava podoba konferenc.
Prav vsi gospodje dekani so vodili konference točno po škofijskih navodilih (Potek 3. sinode str. 35—37). Gotovo je- bilo vsem udeležencem všeč, da so se prečitale in v spomin poklicale razne cerkvene in državne naredbe, ki posegajo v dušnopastirsko delovanje in so marsikatere prepotrebne za korektno vodstvo župnih pisaren, matičnih knjig itd. Kako hitro človek naredbe pozabi! Hitro se prečitajo, malokdaj se rabijo, pa izpadejo iz spomina. Zgodi se pa tudi, da kak gospod iz vnemamosti dotičnih stvari ne prečita, ali jih pa odloži in tako nanje pozabi.
Na več krajih se je razpravljalo o šolskem vprašanju. Na toi točko sem dotičnim dekanijskim uradom sporočil v rešitvi, kaj je episkopat tozadevno dosegel, ko je po treh škofih posredoval v Belgradu.
Skoraj pri vseh konferencah se je govorilo tudi o katoliški akciji. Gotovo so vsi gospodje pazno prečitali razprave in navodila o njej v zadnjih >Škofijskih listih«. Ne zadostuje pa, preleteti jih v naglici, ampak treba jih
je vprav preštudirati. Zadeva je važna in vestna. Zavedajmo se, da nam bo katoliška akcija izredna opora v dušnem pastirstvu.
3.
Zapisniki dokazujejo, da so se za razprave skoraj vsi gospodje močno zanimali, zato so bili razgovori večinoma obsežni, poučni in živahni.
Na pomladanski konferenci se je obravnavalo vprašanje o sodelovanju duhovnikov pri upravi tuje lastnine. S tem vprašanjem naj bi se opozorili vsi gospodje a) na potrebo sodelovanja, b) na velike nevarnosti in c) na dotične cerkvene predpise, da se nevarnost odstrani. Referenti so to razumeli in o vseh točkah razpravljali obsežno in temeljito. Nekateri so prav lepo razvili dotično zakonodajstvo od Leona XIII. do Pija XI., in dali tudi pregled o dotičnem razvoju v naši škofiji do tretje sinode. Soglasno so trdili, da so nekateri gospodje imeli pri upravi te lastnine nesrečo zato, ker so v svoji dobroti postopali samovoljno in se niso držali točno tozadevnih pravil.
Pri tej priliki opozorim gg. dekane in župnike na navodila naše tretje sinode, ne le na str. 161—164, ampak prav posebno na str. 23—24, na kar so se le nekateri referenti spomnili, a so ta navodila vendar izredno važna.
Na jesenski konferenci se je obsežno in s posebno ljubeznijo obravnavala prebogata tvarina o vsestranskih dolžnostih v zakonu. Res je, kar so nekateri gospodje omenili, da bi se o tej tvarini mogle napisati knjige. So pa referenti dctično tvarino lepo pregledno sestavili, kar dokazuje njihovo zadostno umevanje stvari. Debate so bile obsežne in so nekateri starejši gospodje marsikaj praktičnega, iz vsakdanje izkušnje vzetega pripomnili.
Neizmerno žalostna je okolnost, da se evitatio prolis« kar tiho. toda naglo širi iz mest na deželo. Poprej naši očetje in matere tega strašnega hudodelstva niso poznali, marveč so se zavedali svetosti zakona in njegovega prvega namena, ki je sprocreatio proMs«. Pač pa so se s to hudobiio omadeževali pred zakonom oni fantje in dekleta, ki so živeli v dolgotrajnih, grešnih zvezah. Gospodje! Navduševali ste se za boj. za neizprosen boj zoper to grehoto. Rog dai mnogo uspeha, da rešite naš narod pogina in ga obvarujete strašnih božjih kazni!
4.
Oba »casusa sta praktična. Prvi je terjal od gospodov, da so- poiskali v cerkvenem zakoniku kanone o nekaterih zakonskih zahtevah in zadržkih. Gospodje so dotične določbe res poiskali in jih pri odgovorih uporabili.
Drugi »casus« je pa od gospodov zahteval, da so ponovili precejšen del moralke in dotične določbe konferenci predložili. Res, nekaterim se je vprašanje dozdevalo preobsežno, pa so ga vendarle z veliko potrpežljivostjo obdelali. Držali so se navadno kar teksta v dotični učni knjigi, kar je popolnoma prav.
5.
Prav in koristno je bilo, da so gospodje še nekatera druga praktična vprašanja obdelavah. Rešitev dobe v oceni.
V Ljubljani, dne 3. decembra 1929.
+ Anton Bonaventura,
škct.
Delitev nadarbinskih dohodkov ob spremembi nadarbinarja.
Ker se vedno množe pritožbe glede delitve nadarbinskih dohodkov ob spremembi nadarbinarjev, se dekanijski uradi opozarjajo na škofijski predpis o delitvi nadarbinskih dohodkov v Škofijskem listu« 1907, str. 65.
Naroča se naslednji postopek:
Prednik naj napravi natančen razdelilni predlog. Ob izročevanju temporalij naj g. dekan vpričo prednika (ali njegovega zastopnika) in naslednika ta razdelilni predlog prebere. Naslednik naj se prepriča, ali je predlog primeren ter prijavi svoje pomiselke. Ako se zedinijo, podpišejo vsi predlog z morebitnimi spremembami kot poravnavo.
Ako bi naslednik ne bil zadovoljen s predlogom in se poravnava ne more doseči, imata oba, prednik in naslednik pravico v teku 14 dni staviti protipredloge, katere rešuje dekanijski urad.
Proti tej dekanijski razsodbi se smeta prednik in naslednik pritožiti na škofijski ordinariat, katerega razsodba je končnoveljavna.
V Ljubljani, dne 12. novembra 1929.
+ Anton Bonaventura,
škof.
73.
Resignacije na župnije.
Letos se je opetovano ponovil slučaj, da so nekateri gg. duhovniki resignirali na podeljene jim župnije v trenutku, ko bi jih bili morali nastopiti, kar je v vsakem slučaju povzročilo precej zmede in zadrege. Zato se vsi gg. duhovniki opozarjajo, da se poslej nobena taka resignacija ne bo več sprejela.
Kdor misli kompetirati za kako župnijo, ki je razpisana, naj si jo v roku razpisa, ki je vedno zadosti dolg, dobro ogleda, naj dobi o njej točne informacije in naj na podlagi tega potem preudari in presodi, če ie zanj primerna. Šele nato naj vloži prošnjo zanjo.
Nenadne in objektivno neutemeljene resignacije na župnije delajo le zmedo v upravi škofije, škodijo pa tudi redu in disciplini.
V Ljubljani, dne 19. novembra 1929.
f Anton Bonaventura,
škof.
74.
Cerkveno ljudsko petje.
V zvezi s sestavkom o cerkvenem ljudskem petju v letošnji 4. in
5.	štev. Škof. lista« odločam sledeče:
1.	Dekanijskim nadzornikom organistov naročam, naj posvečujejo posebno skrb gojitvi cerkvenega ljudskega petja. Natančno naj zasledujejo
zapisnike skladb, ki se pojo po župnih in drugih cerkvah. Istotako naj pregledajo notni arhiv.
2. Cerkvenim predstojništvom naročam, naj sama oskrbujejo note za cerkveno petje. Žalostna izkušnja kaže, da mora pri mnogih cerkvah notni materijal nabavljati organist sam, ki pa z njegovim odhodom tudi ves izgine, da njegov naslednik najde prazno omaro.
3. Gospodom župnikom naročam, naj z vsemi močmi skrbe za uspešno gojitev ljudskega petja.. Ob priliki kanonične vizitacije naj vsa cerkev pokaže, kako so verniki dotične župnije v ljudskem petju napredovali.
4. Prosvetni oddelek velikega županstva sem naprosil, naj izda odlok, da bi se tudi po šolah in intenzivneje učilo tudi nabožno petje. Gospodom katehetom naročam, naj svoječasno to zadevo po šolah toplo podpirajo.
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1929.
f Anton Bonaventura,
škof.
75.
Proslava zlatomašniškega jubileja papeža Pija XI.
V zvezi z določilom v »Škofijskem listu« 1929, str. 8, ki odreja, naj se v nedeljo, dne 22. decembra 1929, v vseh cerkvah opravi prav slovesna sv. maša s prazniku primerno pridigo in naj se po sv. maši zapoje »Te Deum«, se določa naknadno, naj se za to sv. mašo vzame formular, kakor za praznik Cathedrae s. Petri Romae (18. januarja), cum Gloria, unica Oratione pro Papa: Deus omnium..., cum Credo et Praefatione Apostolorum.
76.
Dekanijske spremembe.
Na ponovne prošnje dotičnili župnih uradov so se iz razloga lažjih komunikacijskih zvez izvedle nekatere dekanijske spremembe.
Od dekanije Moravče so se odcepile župnije Dol pri Ljubljani, Ihan in Sv. Helena. Župniji Dol in Sv. Helena sta se priključili dekaniji ljubljanske okolice, župnija Ihan pa dekaniji Kamnik.
Od dekanije Vrhnika sta se odcepili župniji Polhov gradeč in C r n i vrh nad Polhovim gradcem. Prva se je priključila dekaniji ljubljanske okolice, druga pa dekaniji Loka.
Dekanija Moravče obsega torej sedaj 14 župnij, dekanija ljubljanske okolice 21 župnij, dekanija Kamnik 20 župnij, dekanija Vrhnika 13 župnij in dekanija Loka 20 župnij.
Sprememba je bila potrjena z odlokom škof. ordinariata z dne 6. decembra 1929, št. 4444, in stopi v veljavo z dnem 1. januarja 1930.
Seznamek birmancev v letu 1929.
Dekanija Kranj: Cerklje 371, Šenčur 227, Trboje 28, Zapoge 24, Smlednik 100, Mavčiče 44, Kranj 334, Velesovo 49, Kokra 38, Jezersko 61, Preddvor 108, Trstenik 51, Goriče 47, Predoslje 116, Šmartin 161, Sv. Jošt 28, Besnica 43, Naklo 98, Duplje 40, Tržič 377, Lom 43, Križe 152, Kovor 41, Podbrezje 80. — Skupaj: 2661.
Dekanija Radovljica (desni breg Save): Zasip 59, Gorje 201, Bled 193, Boh. Bela 59, Boh. Bistrica 213, Srednja vas 209, Koprivnik 40, Kamna gorica 54, Kropa 58, Dobrava 52, Ovsiše 68, Koroška Bela 235, Ribno 68. — Skupaj: 1569.
Mesto Ljubljana: binkoštno nedeljo: dopoldne 1256, popoldne 550, torej 1806; binkoštni ponedeljek 236. — Skupaj: 2042.
Dekanija Novo mesto: Novo mesto 392, Št. Peter 136, Bela cerkev 156, Brusnice 183, Šmihel 370, Podgrad 86, Stopiče 191, Toplice 251, Poljane 47, Črmošnjice 133, Soteska 27, Prečna 187, Vavta vas 135, Mirna peč 314. — Skupaj: 2608.
Dekanija Trebnje: Trebnje 300, Mirna 156, Št. Rupert 264, Št. Janž 278, Sv. Trojica v Tržišču 201, Trebelno 216, Mokronog 204, Št. Lovrenc 122, Sv. Kri^ pri Litiji 168. — Skupaj: 1992.
Posamezni: V škofijski kapeli 4, Stična 1. — Skupaj 5.
Skupaj celo leto: 10.877.
78.
Razne objave.
Berilo vino in trošarina. Škofijski ordinariat je prosil, da bi bilo berno vino oproščeno trošarine, ker je berno vino všteto v fasijo in del službenih prejemkov dušnih pastirjev. Finančno ministrstvo, oddelek za aavke, pa je z odlokom z dne 14. novembra 1929, št. 103.584, izdalo naslednjo rešitev: »Saopštiti škofijskom ordinariatu u Ljubljani, da su sve-štenici odnosno crkve dužni placati državnu i oblasnu trošarinu na ono vino, koje dobivaju kao oibvezan bir ili dobrovoljno od svoje pastve i da se ne mogu osloboditi plačanja trošarine na to vino, pošto zato nema zakonske mogučnosti.«
Lelopis za 1. 1930. Po novem letu prejmejo župni uradi na vpogled in v popravek pole o podatkih posameznih župnij za Letopis 1. 1930. Župni uradi se že vnaprej opozarjajo, da te podatke skrbno pregledajo, popravijo in jim potrebne dodatke pripišejo. Zlasti naj navedejo kolikor mogoče natančno število prebivalcev. Navedba pravilnega števila prebivalcev je važna že radi raznih nabirk, prispevkov župnij itd., važna pa tudi radi znanja o faktičnem številu duš škofije. Uradno štetje prebivalcev se nikakor ne ujema s podatki v Letopisu. Zato naj se ljudje, ki soi več ali manj stalno odseljeni, nikar ne štejejo. — Popravijo naj se tudi razdalje župnišč od najbližnje železniške postaje, ker so pri nekaterih župnijah v zadnjem Letopisu (1928) navedeni nepravi podatki. — Dostavijo naj se povsod oblastva (okrajno glavarstvo, sodnija in davkarija), ki so merodajna za kraj župnišča.
Cerkvene tiskovine. Opozarjamo na seznam, ki ga je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ob priliki svoje 50 letnice. Ta seznam obsega poleg knjig tudi seznam predpisanih cerkvenih tiskovin, potrjenih od ško-fijstva in škof. sinod. Seznam (katalog) pošlje knjigarna vsakomur, ki se zanj oglasi, brezplačno.
Tečaji duhovnih vaj v Domu duhovnih vaj v Ljubljani bodo v prvem četrtletju 1930 naslednji: Za m 1 a d e n i č e od 1. do 5. februarja; od 8. do 12. marca; od 22. do 26. marca in od 29. marca doi 2. aprila. Za rekrute od 8. do 12. februarja. Za »Krekovo mladino« od 3. do 7. januarja. Za m o ž e od 18. do 22. januarja; od 15. do 19. februarja in od 15. do 19. marca.
79.
Slovstvo.
Sveto pismo novega zakona. Po naročilu dr. Antona Bonaventure Jegliča, ljubljanskega škofa, priredili dr. Jere Franc, dr. Pečjak Gregorij in dr. Snoj Andrej. Ljubljana 1925—1929. Izdala Bogoslovna Akademija kot 7. in 9. knjigo. — Prvi del: Evangeliji in Apostolska dela. Dodana je harmonija dogodkov iz življenja Jezusa Kristusa, kazalo mašnih evangelijev in dva zemljevida. Str. XVI + 430. — Drugi del: Apostolski listi in Razodetje. Dodano je kazalo mašnih beril in evangelijev ter en zemljevid. Str XVI + 352. — Novi prevod je prirejen po grškem izvirniku in podaja božjo besedo točno, v lepem in gladkem, zares slovenskem jeziku. Razdelitev in vsebino snovi kažejo med besedilo vpleteni naslovi. Pod črto so dodane kratke, kritične opazke, ki pojasnjujejo težja mesta. Papir je najfinejši, tisk jasen in pregleden. Gg. duhovnikom toplo priporočamo nabavo obeh knjig, predvsem zase, a tudi za vernike. Velika škoda je, da se v slovenski hiši tako malo ali nič ne čita božja beseda. Naj sv. pismo zopet najde pot v slovensko družino, naj leži na mizi in naj ga ne bo v družini, ki ne bi teden za tednom iz njega bral. Ljudstvu naj se posebej priporoči čitanje evangelijev, inteligentnejšim čitanje obeh delov. Ti naj bi naročili oba dela skupaj vezana, enako tudi gg. duhovniki za rabo na prižnici. — Cena vsakega dela posebej po različnosti vezave je: 48, 60, 84 in 128 Din. Cena obeh delov skupaj vezanih pa je 96 Din ozir. 180 Din. Popusta 25% dobi, kdor naroči najmanj 10 izvodov skupaj naravnost pri Bogoslovni Akademiji v Ljubljani (Rožna ulica št. 11).
Misijonski koledar za leto 1930. Naroča se v Misijonišču v Grobljah, p. Domžale. Cena 10 Din. — Cenen, a dober koledar s pestro, zelo zanimivo vsebino. Misijonskim prijateljem in vsem drugim bodi toplo priporočen.
80.
Konkurzni razpis.
Razpisuje se župnija Sela pri Kamniku, stoječa pod patronstvom nadžupnika v Kamniku. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na patrona in jih poslati na škof. ordinariat. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 31. decembra 1929.
w
Škofijska kronika.
Cerkveno odlikovanje. Za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja je bil imenovan Mrak Matija, župnik in dekan v Stari Loki.
Podeljena je župnija Sv. Križ nad Jesenicami Krasni Francu, župnemu upravitelju istotam.
Resigniral je na podeljeno mu župnijo Sela pri Kamniku Milavec Ciril, kaplan na Igu.
Imenovana sta bila: Pavlič Anton, kaplan na Raki, za upravitelja župnije Sela pri Kamniku, in dr. Pogačnik Jožef, kaplan v Kranju, za vikarja istotam.
Konkurzni izpit so dovršili: Cuderman Jožef, kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani; Knafelj Janez, kaplan na Jesenicah; Lončar Janez, kaplan v Horjulu; Markež Franc, kaplan v Zagorju ob Savi; Strah Jožef, kaplan v Mokronogu, in Štrus Janez, kaplan v Črnomlju.
Umrla sta duhovnika misijonske družbe sv. Vinc. Pav. v Ljubljani: Pogorelec Adolf Alojzij dne 8. novembra 1929 v starosti 83 let in I) r a š č e k Alfred dne 5. decembra 1929 v starosti 26 let.
Naj v miru počivata!
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 6. decembra 1929.
Vsebina: 08. Petletne škofove fakultete. — 69. Instrukcija o sv. maši in sv. Rešujem Telesu. — 70. Konference Sodalitatis ss. Cordis Jesu v 1. 1927 in 1928. — 71. Ocena o delu na pastoralnih konferencah v 1. 1929. — 72. Delitev nadarbinskih dohodkov ob spremembi nadarbinarja. — 73. Resignacije na župnije. — 74. Cerkveno ljudsko petje. — 75. Proslava zlatomašniškega jubileja papeža Pija XI. — 76. Dekanijske spremembe. — 77. Seznamek birmancev v 1. 1929. — 78. Razne objave. — 79. Slovstvo. — 80. Konkurzni razpis. — 81. Škofijska kronika.
Izdajatelj in odgovorni urednik Dueta! Josip. — Za Jugosl. tiskarno v Ljubljani OeC Karel.