Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke
V Ljubljani, pondeijek dne 10. decem'> s
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 3U*—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
LetoN 1.
Izhaja razen nedelj in praznikov 3*1-j... vsak dan opoldne. =====
UredniStvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. ------
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. ==
Stev. 124.
K splošnemu miru!
Baljševiki korakajo od atnage do zmage,. Med tem ko se vrše na Izhodni fronti v nemškem glavnem stanu mirovna pogajanja, j© pri* Sel k Trockemu amerikanski general Johnson; da bi zopet pridobil Rusijo za sporazum. Sporazum, se je zarotil s Ker jenskim, Kaljedi-nom In Kornjilom proti revolucionarnemu ruskemu proletariatu; Rusiji so pretili z vojno napovedjo, ji zaprli ves dovoz, generala Du-honlna shujskali k uporu — in sedaj morajo uvideti, da se ne da zatreti mirovna volja ruskega naroda z nikakršnim nasilstvom; prilagoditi se moralo, se pogajati z vlado, ki se je otresla njih jarma, tajne dogovore objavila in jih razveljavila. Pričela je pogajanja z Nemčijo in Avstrijo kljub protestu sporazuma! J3a morajo mogočne Zedinjene države vladi delavskih m vojaških svetov dati danes sporočiti, da je čas protestov in groženj proti oblasti svetov minil, da morajo danes Rusijo vpraševati, če se ne mora pogajati o miru obenem z njimi, to dokazuje, kako krepka in nedvomna Je že oblast boljševikov v Rusiji. Vlada delavskih in vojaških svetov, vlada, ki hoče dati svetu mir, je trdna — to dokazuje predvsem, ker se ji skušajo približati Zedinjene države. Ruski proletariat je popolen gospodar velike Rusije.
To dejstvo krepi znatno nade na mir pri vseh narodih. Pokazuje se že, da vpliva trdni sklep ruske vlade, ki hoče napraviti konec vojni, mogočno tudi na druge dežele. Ni pa presenetljivo, da se skušajo zopet približati Rusiji najprej Zedinjene države. Ko so vstopile v vojno, so mislile namreč, da bo dovolj, če bodo zalagale ruske vojake z vsemi potrebščinami, da bodo mogli biti amerikanške bitke. Taka naloga bi bila prav po okusu ame-rikanske denarne aristokracije, ker bi ji nesJe dobave Rusiji velikanski dobiček; in ameri-kansko meščanstvo bi se ne bilo prav nič branilo prepuščati ruskim kmetom in delavcem, da prelivajo kri. Sedaj je pa stvar popolnoma drugačna, če hoče Amerika vojno nadaljevati, mora žrtvovati kri svojih lastnih sinov; in namesto mastnih dobavnih dobičkov prete kapitalu visoki davki, ki bi bili potrebni, če bi hoteli poslati ln vzdrževati milijonsko amerikan-sfco vojsko na evropskih tleh. Opažajo Ln zavedajo se, da pojenjava vojno navdušenje polagoma tudi v Ameriki; da, tudi tam ne bi bili nezadovoljni, če bi se mogli izmuzniti iz krempljev vojne. In če bi se Zedinjene države za to odločile, bi bilo tudi konec vojne povsod. Zakaj brez Amerike m brez Rusije, bi Anglija, Franclja1 in Italija vojne ne mogle nadaljevati.
Zadnje dni se je marsikaj dogodilo, kar priča, da pridobiva mirovna misel po vseh deželah na vplivu. Govori Lansdov/nejevi in Hendersonovl na Angleškem, Nittisov govor v Italiji, članki Renaudela m Sembata v »Hu-manite«, preganjanje pacifistov na Francoskem — vse to so dobra znamenja. Zmaga demokracije v Rusiji je zbudila zadoščenje v demokraciji vseh dežela; angleški delavci, francoski socialisti in amerikanski demokrati so nasprotni od prvega dne, da bt nastopali sovražno proti ruski republiki, ki je nastala iz krvavih bojev. Vsa ideologija vojne se je pri sporazumu jela majati; če sklene radikalna ruska demokracija mir z Nemčijo in Avstrijo, ne bo vojna britskega, amerikanskega in francoskega imperializma mogla navajati kot Dovod v<wu nič drugega kakor boj zveznih demokracij proti reakcionarnim državam. Tako vplivajo mnoge okoliščine ugodno na razmerje k splošnemu miru. Ker se je skušala Amerika približati Rusyi, je očitno, da bo sedaj mnogo lažje doseči splošni mir nego kdaj prej.
listek.
DR. H. TUMA:	1
Jugoslovanska deklaracija.
(Dalje.)
Meseca aprila 1917 so se vršile konference v Londonu, na kateri so se opredelili zahtevki Poljakov ,Čehov in Jugoslovanov. Odtod razpotje Čehov, naj se odloči usoda češkega naroda pri mirovnih pogajanjih, ker je češko vprašanje obenem evropejsko vprašanje. češki poslanec Štfibemy je javno priznavaj, da je 5eška deklaracija naperjena, ne to-hko na avstrijsko vlado, kakor vnanjemu sveto. Nemški socialist Quessel označuje jugoslovansko deklaracijo »kot princip dualizma, ki presega celo zahtevke češke deklaracije, ker zahteva novo jugoslovansko državo kot samostojnotvorbo. Jugoslovanska deklaracija ni le politična izjava, marveč je tudi vojna listina, katera se ima uveljaviti pri' mirovnh obravnavah«. Ce tudi slovenski poslanci niso dali izraza enakemu stališču, sledi Iz vsega njih obnašanja in tolmačenja jugoslovanske deklaracije, da je ozadje iste bodoča svetovna mirovna konferenca.
Jugoslovanska deklaracija od 30. maja \917 ja torej plod vojnih dogodkov, ni samorasla lueja slovenskega in hrvaitskega naroda, ni zaključek realne, premišljene akcije jugoslovanskih politikov. Radi tega je tem boli ne-
NAPtU. It m 19 decembri 1917.
Osrednje držav« skrivajo 5e vedno svoj* mirovne pogoje kot tajnost. Govora Czernl* nova nista podala jasnosti Toda zvedeli bomo prav kmalu, kaj hočejo osrednje države. Troskij je rekel amerikanskemu generalu, da zahteva Rusija javna mirovna pogajanja. Nem-, čija in Avstrija bosta morali torej pred vsem svetom povedati, ob kakšnih pogojih hočeta skleniti mir. Ta javnost bi utegnila biti v enem. primeru velika nevarnost; če bi namreč Nem-čja in Avstrija stavili zahteve, ki ne bi bile sprejemljive za nasprotniško koalicijo, bi take zahteve vojno razpoloženje po vseh deželah iznova okrepile ln onemogočile konec vojne, če pa srednje države pri mirovnih pogajanjih z Rusijo predlagajo mir, ki je sprejemljiv za vse narode, če z dejanjem dokažejo, da nimajo zahtev do Rusije, ne na Balkanu, ne v Belgiji, ki bi odpravljale samostojnost kakega naroda, ali le omejevale, bo to mogočno vplivalo na narode; potem se bodo vsi narodi vprašali, zakaj naj se vojna še nadaljuje. Odločitev .je torej v rokah nemške in avstrijske vlade; obravnave z Rusijo morejo vsakršno nado na bližnji mir pokopati; dovesti pa morejo tudi prav kmalu do mirovnih pogajanj za splošni mir. Zavedajo naj se vlade grozovite odgovornosti, ki jo imajo v tem trenutku! Odgovorne bodo zgodovini, odgovorne narodom svojih lastnih dežel.
Nemško-avstro-ogrska zveza in mirovno vprašanje.
Izjava grofa Czftrnina.
Dunaj, 6. decembra. (Kor. urad).
Minister vnanjih zadev grof C z e r n i a je v odseku za vnanje zadeve ogrske delegacije izvajal:	Grof	Tisza	je	v svojem govoru
stavil vprašanje, je-li in v koliko se je z Nemčijo doseglo sporazumiljenje glede vojnih ciljev. Na to vprašanje lahko pozitivno odgovorim. Z Nemčijo se je dosegel sporazum in sicer na podlagi, ki velja za Nemčijo in Avstro-Ogrsko, na podlagi obrambne vojne, na podlagi, ki se pri nas splošno odobrava, ki je v Nemčiji določena kot zavrnilo za vojne cilje in kal ero je državni .tajnik pl. KiihLmamv v enem svojih zadnjih govorov jasno preciziral rekoč; Razen Alzacije-Lorene ni nobene ovire za mir.
Seveda ne smemo, če naš položaj primerjamo s položajem našega nemškega zaveznika, pozabiti, da se nahajamo mi v gotovem oziru v boljšem položaju kot on. Mi imamo cel naš teritorij v naši posesti. Nemške kolonije pa so danes v rokah sovražnika. Sarno-obsebl je umevno, da Nemčija ne bo hotela skleniti miru, dokler ni'sigurna, da dobi svoje kolonije nazaj. Če se mi z gotove strani očita, da me »slabotnost« moje politike sili, nadaljevati vojno dalje, in da se bojujemo za nemške osvojitve, moram na te argumente odgovoriti s kategoričnim; ne! Bojujemo se za obrambo Nemčije ravno tako, kakor Nemčija za našo. V tem oziru ne poznam teritorialnih mej. če kdo vpraša, da-11 se bojujemo za Alzacijo-Loreno, odgovorim: da! Mi se bojujemo za Alzacijo-Loreno ravno tako, kakor se bojuje Nemčija za nas. V tem oziru ne poznam nobenega razločka med Strassburgom in Trstom. Ce bi v splošnem okviru vojne nastale druge konstelacije, kar ni izključeno, in če bi na drugih frontah nastopili veliki dogodki, potem bi — jaz to očito priznam — jaz pozdravil moment, ko bi se tudi na drugih frontah borili skupno z našimi zavezniki, če se pri en-tenti še najdejo ljudje, ki mislijo, da nas bodo ločili od naših zaveznikov, potem ne morem
razumljivo, da se posamezni pripadniki, po največ intelektualci, češke in jugoslovanske socialne demokracije ne morejo otresti vplivov nacionalističnega stremljenja, ki je nastalo vsled deklaracij od 30. maja 1917.
Jugoslovanska socialna demokracija še vedno stoji na stališču svoje resolucije od novembra 1909 in balkanske konference od decembra 1910. Nima najmanjšega povoda opuščati pričete poti svojih idej, katere je spočela iz realnega mišljenja in stremljenja po svobodi ljudstva, katero hoče doseči po akciji in gibanju zavednega delavstva samega ter vidi v pravilni rešitvi narodnostnega vprašanja le sredstvo za uspešen boj združenih narodov za blaginjo ljudstva. Te višje ideje jugoslovanska socialna demokracija tudi danes ne sme zatajiti, kakor ne pozitivne metode, po 'kateri hoče rešiti narodnostno vprašanje kot neobhodno sredstvo za daljši razvoj internacionalnega boja in stremljenja. Jugoslovansko vprašanje socialna demokracija raz-motruje iz sociologičnega, gospodarskega in zgodovinskega stališča, brez predsodkov, brez prenapetega čustvovanja, vedoča, da je stvarna rešitev mogoča le v sporazumljenju združenih narodov samih. Socialna demokracija zato stoji na stališču absolutnega miru in kompromisa v svetovni vojni udeleženih držav. Socialni demokraciji mora biti pri tem odločitev po orožju ne le postranska stvar, marveč se mora taki rešitvi postaviti v bran ■t vso silo, ker je pravilna rešitev jugosiovan-
reči drugega kot; Tisti, ki to v*rujejo, slabi psihologi Ln naivni ljudje.
Na vprašanje grofa Andrassyja glad® Va-lon» ln Italije izjavi minister, da bi se bila Italija lahko ognila tej nepotrebni vojni ter dosegla arangement, kakršnega danes v svojih najsmelejših sanjah pač ne upa več doseči. Italija je od onega časa zgubila dvanajst bitk in stotisoče mrtvih, zgubila je miljarde vrednosti in velik del svojega teritorija, ki je prišel .v našo posest. Italija sme danes v najboljšem slučaju upati, da doseže status quo ante bel-lum. Če bo Italija — jaz to javno povem, da bodo slišali v Rimu — vojno, lahkomišljeno nadaljevala, bo imela pozneje mnogo neugodnejši mir. To smo dolžni našim četam in našemu zaledju. Grof Karolyi naj ve:: Jaz imam samo en cilj in ta cilj je: skorajšen časten mir. Zato ne bom dovolil našim sovražnikom premirja za nadaljevanje vojne.
Glede vojne napovedi Združenih držav je Izjavil grof Czemin: Doslej še nepotrjene vesti javljajo, da namerava Amerika napovedati vojno nam in našim zaveznikom Turčiji in Bolgariji. Če se to tudi zgodi, ne bomo mogli obžalovati ničesar, kar smo storili v preteklosti. Zaradi naše zvestobe napram Nemčiji smo morali računati z nasprotstvom Amerike. Če bo Amerika izvajala te konsekvence, bo to mučno zaradi Avstrijcev in Ogrov, ki bi v Ameriki prišli v težaven položaj. Na končni izid vojne pa to ne bo vplivalo niti najmanje. Današnji govor Wilsonov kaže pomenljiv napredek v tem obziru, da izjavlja; Amerika ne namerava oškodovati Avstro-<Ogrske. Naša stvar ni, baviti se z institucijami narodov. Želimo le, naj svoje zadeve velike in male države same urede.
Napram nazorom, katere skuša ententa širiti v monarhiji pod geslom samoodločeva-nja narodov, je današnje pojmovanje znaten napredek, katerega pozdravljamo.
Politični pregled.
= Odstop ministrskega predsednika? V
parlamentarnih krogih širi vest, da ministrski predsednik dr. pl. Seidler v kratkem odstopi in da postane namesto grofa Polzerja ravnatelj cesarjeve kabinetne pisarne. Nagod-ba z Ogrsko je bila baje zadnje njegovo delo. Seidlerjev naslednik bo menda poljedelski minister grof Siiva-Tarouca, ki je iimel v zbornici po glasovanju o nagodbenih predlogah programatičen govor o našem kmetijstvu.
= Baron Buriau o bosanskih razmerah. V delegacijskem odseku za Bosno in Hercegovino je skupni finančni minister baron Burian pod<il svoj eksposč. Glede bosanskega sabora je Burian omenjal, da je precej glasen klic po Bosni in Hercegovnii po oživljanju sabora. Prizna, da se bo moralo nekaj ukreniti. Nove volitve zavrača, a da bi oživel stari deželni zbor, o tem tudi neče nič slišati. Vlada da študira nove gospodarske reforme, ki naj jih sklepa »novi deželni zbor«; te so: ustanovitev kmečkih občin, ureditev desetine, zakon o prostovoljnem odkupu kmetov ter ureditev občinskih gozdov in pašnikov. K sklepu svojega govora Burian naglaša, da monarhija, u-poštevajoč junaštvo Bosancev in Hercegovcev na bojnem polju, mora deželo preurediti v tem zmislu, da dobe Bosanci priliko izvrševati tudi take državljanske pravice, ki segalo čez okvir ožjih interesov njihove domovine. Obljublja revizijo obstoječih razmer. »Pri tem — pravi minister — pač ne bo mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si političnih stremljenj, pač pa bomo mogli usodo Bosne in Hercegovine postaviti na trdna in jasna tla, kjer
skega vprašanja po zmagi in uničenju enega ali druzega naroda nemogoča.
n.
Jugoslovanska ideja torej v splošnem ni nova.
Politična zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov nam dokazuje, da se je po nastopu konstitucionelne dobe med jugoslovanskimi narodnostmi ta ideja izrekla sedaj v tej, sedaj v oni obliki. A do danes se ni zastopala enotno pri posameznih celotnih narodih in v združenih strankah. Izhodišče jugoslovanske ideje je instinktivni občutek Slovencev, Hrvatov in Srbov posebej, da je vsak narod zase kot gospodarska in kulturna skupina prešibek, da si obvaruje svoj obstoj, še bolj pa, da si izviša svoje blagostanje in kulturo.
Prvi temelj jugoslovanske ideje je bil ilirizem, zveza Slovencev in Hrvatov, ki se je polagoma razširila na zvezo slovensko-hrvat-sko-srbsko. Dr. Knaflič prav poudarja: »da jugoslovansko idejo, bistvo katere je izrekel škof Strossmayer, zastopajo napredne jugoslovanske stranke, ki so: socialna demokracija, srbsko-hrvatska koalicija in slovenski naprednjaki. Dnevnik »Slovenec« je še mesece marca m maja 1914 zavzemal svoje posebno stališče glede klerikalne slovenske stranke, piše: »ujedinenje Srbske in črne gore je lep Ideal, pristaši ujedinjenja se sklicujejo na isti jezik, na isto vero in isti narod, samo na dinastično vprašanje so pozabili! Ml in Hrvatje
naj bo zadoščeno narodnemu čuvatvovanju, domoljubja in napredku bosansko-hercegovskegj* prebivalstva ob skrbnem zavarovanju skupnih interesov avstro-ogrske monarhije. Po nejasni ministrovi izjavi sodeč namerava vlada Bosno In Hercegovino priklopiti Hrvatski pod ogrsko nadvlado. Da sabor ne bo mogel pritrditi taki rešitvi, je pač popolnem jasno.
= Zveza Poljske s centralnimi državami. Varšavska »Gazetta Poranna« objavlja obširen članek o kraljevini Poljski, v katerem naglaša, da se je regentski svet izjavil za vojaško, politično in gospodarsko zvezo s centralnimi državami. Kraljevina Poljska — pravi list — pristopi kot peti zaveznik centralnim državam.
= Mirovno gibanje v Angliji. Vodilno glasilo angleških liberalcev, »Daily News«, poroča, da so voditelji liberalne stranke pritrdili znani mirovni izjavi lorda Landsdowna in izjavili, naj se vojni cilji zaveznikov in pogoji za konec vojne revidirajo. Isto glasilo objavlja oklic članov zbornice lordov, ki se zavze:na za oficielna pogajanja za sporazumen mir. — Javno mnenje v Angliji se torej izpreobrača k miru.
= Iz Rusije. Vlada boljševikov je postala gospodarica položaja.'To kažejo zlasti odločni ukrepi, ki jih hoče izvajati napram sporazumu, dasi ta noče priznavati nove vlade. Kakor poroča »Daily Mail« iz Petrograda, je ruska vlada zahtevala, da Anglija izpusti na Angleškem internirane sodruge. Anglija na to zahtevo niti odgovorila ni. Zato pa izjavlja Trockij, da ne sme noben angleški državljan zapustiti Rusije, dokler Anglija ne ustreže zahtevi! Trockij je rekel v petrograškem svetu, da morajo končno spoznati sovražniki in prijatelji, da hoče nova vlada varovati neglede na politično prepričanje vse ruske državljane. — V Rusiji je prebivalstvo mnenja, da se vojna vsekakor konča. Vlada namerava vse vojne ujetnike čim-prej vrniti. — Vrhovni poveljnik Kriljenko je razglasil v posebnem manifestu na vojaštvo in pomorstvo, da je glavni stan v rokah boljševikov in apelira na slogo in disciplino, zakaj tudi to dejstvo nam zagotavlja bližnji mir. — Kakor poroča »Pravda«, je Trockij odločno protestiral, ker sta zastopnik pri ruskem generalnem štabu major Kerth in voditelj francoske misije poslala note in dopise odstavljenemu vrhovnemu poveljniku Duhonjinu, v katerih hujskata proti sedanji vladi. Sedanja vlada ne zahteva, da jo priznajo poslaniki in agenti zedinjenih sil, opozarja jih pač, da tega ne bo trpela ter da ne prevzema nikakršne odgovornosti za težke posledice, ki bi utegnile nastati zaradi tega.
Dnevne beležke.
— Za izločitev Kranjske iz vojnega ozemlja, Uspeh naše ofenzive proti Italiji je pomaknil fronto naših armad daleč v sovražnikovo deželo. Vendar pa na naših pokrajinah še vedno leži težki pritisek, ki ga morajo nositi vojna ozemlja, z vsemi posledicami: kakor prometne težave, potovalne ovire, pisemska in brzojavna cenzura Itd. Nobenega praktičnega razloga ni za to, da bi se to stanje še dalje obdržalo. Zato so poslanec Jarc in tovariši stavili v poslanski zbornici na celokupno ministrstvo interpelacijo, je-H vlada pripravljena, z vsem poudarkom pri vrhovnem armadnem poveljstvu delovati na to, da se oela štajerska in Kranjska izloči iz vojnega ozemlja?
— Vzdrievalnlna. Upravno sodišče je razsodilo o pritožbi M. S. sledeče: 27. avgusta 1916 je bil vpoklican kolarski pomočnik Alojzij S. v aktivno vojaško službovanje. 25.
smo etični nositeljl katolicizma med jugoslo-vani kot najvišji kulturni cilj. Jugoslovanska ideja se dd izvršiti le na podlagi historičnega hrvatskega državnega prava v habsburški državi«. Konštatirajmo torej, da tik pred izbruhom vojne niti med Slovenci ni vladala enotna jugoslovanska ideja, in posebno ne v stranki, kateri je pripadal dr. Krek. Se manj velja, da je bila jugoslovanska ideja kdaj živa med celim narodom slovenskim. Jugoslovanska ideja se je Izražala v različni obliki in po razni večji ali manjši vsebini, izprva le med slovensko politično inteligenco, kakor svoj čas ilirizem. Slovenci sploh do leta 1897. niso imeli izrazitih političnih strank, šele s tem letom lahko konšiatframo organični nastop socialno-demokratične in slovenske ljudske sranke, do-čim moramo tudi še danes prišteval tretji liberalni stranki vse one politične elemente, ki niso zastopani ne v prvi, ne v drugi skupini. Ne imenujemo te stranke narodne ali napredne ,ker sl laste atribut narodno tudi pristaši dr. Krek-a in ker so pač najnaprednejši po svojih idejah socialni demokrati. Ako se torej govori o jugoslovanski ideji kot enotni ideji vseh strank Slovencev, potem je dejanski šele z deklaracijo 30. maja 1917 jugoslovanska ideja postala Ideja celo-skupnega slovenskega naroda, katero tudi slovenski socialni demokrati pozdravljamo iskreno, če tudi. se deklaracija znatno loči od stališča socialne demokracije.
septembra 1916 se je priglasil njegov oče Martin S. za vzdrževalnim), ki jo je zahteval zase, za svojo soprogo in dva otroka. Komisija je zavrnila njegovo prošnjo, čeprav je Martin S. dokazal, da zaradi svoje starosti in bolehnosti ne more več sokrbovati sam ne svoje obrti ne posestva. Upravno sodišče je pa sedaj zavrnilo razsodbo komisije, ker ta ni upoštevala razlogov, ki jih je navajal M. S., zlasti ne tega, da M. S. ne more več opravljati svoje obrti, ker je odšel njegov edini sodelavec, sin Alojzij, k vojakom.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 25. novembra do 1. decembra: Novorojencev 12, umrlo je 44 oseb, od teh je bilo 15 domačinov in 29 tujcev. Na tifuzu je umrla 1 oseba, na jetiki 6 oseb, med njimi 3 tujci, vsled samomora 1 oseba. Za infekcioz-niml boleznimi so oboleli: Za tifuzom 1 domačin in 12 vojakov, za grižo 22 vojakov, za vratico 3 domačini, in 1 tujec.
— Brezposelnim zaradi pomanjkanja premoga 1 Ker nastaja po industrijah vedno vičje pomanjkeije premoga in prometne ovire, utegne nastati večja brezposelnost v vojni industriji. Vojno ministrstvo je izdalo za ta slučaj posebno naredbo z dne 1 decmbra 1917, ki določa odškodnino za delavce ki bi morali prekiniti delo zaradi pomanjkanja premoga. Po tem odloku dobe delavci in delavke za ta čas do zaslužka 8 K na dan polno mezdo, tisti ki imajo nad 8 K pa 75 7o- vendar ne manj kot 8 K na dan. Ncj-višja odškodnina ne sme znašati več kot 17 K na dan. Za podlago zaračunania zaslužka se vzamejo zadnji štirje tedni pred 20 novembrom 1917 in se vračunaio vsi prejemki: vojne doklade, draginjske ia druž nske d 'klade. Čczurno in nedeljsko delo se ne všteva. Število brezposelnih delavcev in delavk (ločeno po imenih) se mora naznaniti takoj in fitma. Mnogo delavcev zlasti potrjenih bo vpoklicanih, vendar se bodo porabljali tako, da jih more podjetnik dobiti zopet nazaj, če se obrat zo^et vrši.
— Vojna čevljarna. Kakor znano, je zavod za pospeševanje obiti ustanovil v Ljubljani v »j-no čevljarno, ki ima namen, brez dobičkanje skrbeti za ohranjevanje obutev, da se tako po mož nosti odpomore poman kanju usnja. Ta čevljarna ki se nahaja v Sodni ulici štev. 1, sprejema kot vzorna delavnica za popravila z nadomestili vsakovrstna popravila. Podplati iz kombiniranega usnja ali pregibijivega lesa; pete usnjate ali z nadomestki. Izvršujejo se popravila tudi iz blaga, ki ga stranke prinesejo same Stare rab jene in obnošene čevlje sprejima vojna čevljarna v račun pri popravilih ali pa jih tudi odkupuje. P. pra vila se spiejemajo ob delavnih dneh od 8 do 9. zjutraj.
— Zadušil se K V Šelenburgovi ulici št. 4 v Ljubljani (Slajmerjeva hiša) je stanoval hišnik s svojo ženo že skoro tri leta v hlevu, ker mu gospodinja ni dala drugega stanovanja. Ker je bilo mraz, sta prinesla v hlev škaf, ga obložila z opeko in kurila v njem z ogljem. V nedeljo zjutraj jih ni bilo na spregled, zato so odprli hlev. Hišnik Briško Fraic, ki je bil sicer v službi pri Gospodarski zvezi, je bil že mrtev, žena pa v nezavesti. Odpeljali so oba v bolnico in morda še rešijo hišnici življenje, upanja pa ni mnogo. Zastrupila sta se z dušilnim plinom .Dogodek je sicer nesreča, morda nepremišljenost, v prvi vrsti pa malomarnost bogate gospodinje, ki ne preskrbi svojim uslužbencem primernega stanovanja.
— Zagorje ob Savi. Dne 2. decembra ob 3. popoldne se je vršil pri nas v dvorani gosp. K, Mihelčiča prvi mirovni shod v Zagorju z dnevnim redom: »Delavci in mir«. Poročal je sodrug Cobal. Govornik je omenjal, kako so hujskali pred izbruhom vojne vojni hujskači. Navajal je, kako je na eni strani francoska vojna industrija, na drugi strani nemška vojna industrija podkupovala razne časopise in priobčevala hujskajoče članke. Nadalje omenja, da je bilo tudi v Avstriji nekaj takega časopisja, ki se mu je pridruževal časih tudi naš »Slovenec«, ter kako so delali razni diplomati, ki so hoteli imeti vojno. Omenjal je govornik razne procese v Rusiji, ki so pokazali, da so ruski diplomati brez vednosti carja pognali miroljubni ruski narod v vojno. Kritizira hujskače v rajhu in pri nas, ter omenja hujskanje proti Slovencem ob početku vojne. Koliko nedolžnih žrtev je romalo v Oberhollabrutm in koliko mesecev so sedeli po nedolžnem ljudje po zaporih. Dalje je govoril govornik o razvoju vojne in o postanku ruske revolucije, ki je izbruhnila v mesecu marcu t. 1. Rusko delavstvo se je trudilo pod vodstvom soc talno-demokratične stranke za svetovni mir, in sicer mir .s sporazumom, časten mir za vse, ki bi bil tudi trajen mir. Ruski socialni derno-kratje so se najprej morali bojevati, da so odpravili tirana carja in njegove brezvestne svetovalce; potem pa so se bojevali z raznimi imperialističnimi nacionalci, ki so hoteli izrabljati ruski demokraični narod za nadaljevanje, vojne v korist angleškega in francoskega kapitalističnega imperializma. Ko je sodrug Čo-bal^omenil, da zadnja poročila pravijo, da so nehale puške pokati na ruski fronti, je trajalo več minut glasno odobravanje med zborovalci
Predsednik sodrug Repovš je prečital znano resolucijo, ki jo je shod enoglasno z odobravanjem sprejel. Sodrug Cobal je navdušil 'sodruge k nadaljne-mu boju ter priporočal, da naj se naročijo na naš dnevnik »Naprej« in ga razširjajo.
— Primorsko namestništvo zopet v Tistu. S'daj še v Opatiji se nahajajoči oddelki primorskega namestn štva se z dne 1. januarja 1918 premeste zopet v Trst tako da bo od trga časa dalje celotno primorsko namestništvo poslovalo zopet v Trstu.
— Nesreče vsled eksplozije. Nesreč v Gorici vsled eksplozij je vedno dosti. Marsikdo
zadene po nesreči na kako eksplozivno reč, drugega prižene radovednost do tega, ua vzdigne kako reč, pt eksplodira m nesreča je tu. Neki dan je bilo v novi cerkvi ob Leopardijevi utici kar 8 mrtvecev hkratu, katere so usmrtile take nevarne reči, kakršnih je v Gorici še polno po cestah in raznih kotih.
— Ruski ujetniiii v Lebringu za mirovno akcijo boijševikov. Graški »Arbetterwille« prinaša sieueči dopis iz Lebringa: V nedeljo 2. decembra so se zbrali ruski ujetniki iz taborišča v Lebringu, da podpro s svojimi glasovi mirovna stremljenja sedanje ruske vlade. Kljub temu, da je buo viharno in deževno vreme, se je zbralo 500 ujetnikov. Neki ruski ujetnik je nagovoril svoje brate v trpljenju, ki so mu glasno pritrjevali. Predlagal je končno resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno-. Resolucija se glasi: »Vojni ujetniki pozdravljajo novo rusko vlado delavcev in kmetov in se vesele njihove nepopustljivosti v boju za mir, za razdelitev zemlje in za pravo svobodo. Strahotne izkušnje vojne so poučile vse narode, da cenijo mir višje nego osvojevanja. Naj se sedaj sovražni narodi kmalu združijo v mirnem delu. V Lebringu, 2. decembra 1917, Ruski vojni ujetnik X. V., št. 35.541.
. — Karte za tobak se uvedejo s 1. januarjem 1918. Tozadevna posveotvanja so že v teku. Z uvedbo karte se hkratu ustavi izdelovanje nekaterih vrst smotk, cigaret, tobaka za pipe in cigarete. S tem postane obrat enostavnejši in se tudi sceni ter se dosedanje zaloge ohranijo za dlje časa. Finančna uprava in tobačna režija predlagati, da dobe karto za tobak le moški, ki svečano zagotove, da so sami kadilci. Ženske ne dobe na noben način karte za tobak. Vsak dobi na teden približno 20 cigaret ali primerno število smotk. Tobak za cigarete v škatljah izgine popolnoma iz prometa.
— Draženje sode. Iz raznih krajev se vozijo cela krdela v Hrastnik ob Savi, koder kupujejo sodo kar po 100 kg in še več. Ker vlada splošno pomanjkanje sode, jo spravijo hitro v promet. Sodo dobivajo ljudje v Hrastniku po 30 vin. 1 kg, prodajajo pa jo za 1 K do 1 K 20 vin. kg!
— Cene špiritu zvišane. Cene rafiniranemu špiritu so se zvišale na 340 kron, cene špiritu za kuho pa so se zvišale na 178 kron 50 vinarjev.
— Odškodnina za begunsko podporo. Državni zbor je sprejel v odseku zakon za begunsko podporo. Ker pa so begunci vendar veliko pretrpeli ter se močno zadolžili v dveh in pol letih, ko niso prejemali begunske podpore, je državni zbor sedaj sklenil dogovorno z vlado, da prejmejo begunci za ta čas enkratno odškodnino v gotovem znesku 500 kron.
— Obcui zbor uuvtnaiske zveze bo me: seca maica 1918 na Duna u.
— Mnogo pozdravov pošljamo bralcem »Napreja« slovenski fantje iz rumunskega bojišča: desetnik Filipič Franc Sežana, četovodja Seničar Jakob Mors Remčija, desetnik Cotar Franc Dornberg, desetnik Cekada Franc Opatija, desetnik Maver Josip Dolina, infanterist Pavin Andrej Selce, imanterist Penko Franc Parje, infanterist Premrov Josip Cirknica.
— Dva slovenska uietnika v Siamu. Iz vzhodno azijskega kraljestva Siam se je oglasil spodnještajerski rojak inžener F. Lupša, ki se nahaja v Bangkoku kot vojni ujetnik. Lupša se je bil pred leti preselil v Siam, kjer je zavzemal odlično mesto v državni službi. Mariborski »Straži« naznanja, da je ž njim tudi F. Ivančič, doma pri Mali Nedelji. Pravita, da od začetka vojne nista dobila še nobenega obvestila od doma.
Vojna.
Dunaj, 7. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na italijanskem bojišču so čete feldmaršala barona Conrada izvojevale v napadanju nadaljnje uspehe. Avstroogrski strelski polki so po večurnem srditem boju iz bližine strli sovražni odpor na Moonte Sisemolu. S padcem te trdnjave, katero so Italijani več tednov žilavo branili, je izgubil sovražnik nad 1000 ujetnikov in velike množine bojnih sredstev vseh vrst. Skupno število od 4. decembra vzhodno Asiaga privedenih ujetnikov je naraslo na 15.000. Zvišalo se je tudi število uplenjenih topov. Na ruski fronti premirje. -— šef generalnega štaba.
Dunaj, 8. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Naše hrabre čete so včeraj z naskokom vzele utrjene italijanske pozicije Sten-fle vzhodno Asiaga ter jih trdno obdržale nasproti ljutim sovražnim napadom. Število od 4. decembra privedenih ujetnikov znaša že nad 16.000 mož. Včeraj živahni zračni boji, v katerih smo sestrelili 6 italijanskih letal. — Sef generalnega štaba.
Dunaj, 9 .decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na italijanskem bojišču mestoma živahno artiljerijsko delovanje. Na ruski fronti počiva orožje. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 9. decembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana:	Na	Flanderskem ži-
vahno artiljerijsko delovanje. V bojih z ročnimi granatami pri Graincourtu smo potisnili Angleže za par sto metrov nazaj. Ponovni sovražni napadi pri La Vacquerie so se izjalovili. Vjeli smo 53 Angležev, med njimi 2 častnika, ter vplenili dva topova in 15 strojnih pušk. — Na italijanskem bojišču vzhodno Asiaga živahno artiljerijsko delovanje. — Pl. Ludendorff.
Angleži na italiianski fronti.
Bern, 9. decembra. »I)aily Chronicle« poroča od italijanske fronte: Angleški pomožni zbor je menjal prve strele z nemškimi četami.
Zadnje vesti.
Vojna napoved Amerike.
Washington, 7. decembra. Poslanska zbornica je sprejela s 363 glasovi proti enemu
socialističnemu glasu resolucijo za vojno napoved Avstro Ogrski. Vojno stanje prične to tj 7 decembra zvečer. Po kratici debati je spr< iei tudi senat z vsemi glasovi enako resolucijo. Wdsou je podpisal vojno napoved.
Revolucija na Portugalskem.
Amsterdam, 9. decembra. (Reuter.) Glasom brzojavke iz Oporta je izbruhnila v Lizboni revolucija. Podrobnosti še niso znane. Tudi v Oportu so bili 5. t. m. nemiri. Poulična drhal je oplenila pekarije. Dve osebi sta bili ubiti, 78 oseb je aretiranih. Množice so burno pozdravljale vojaštvo, ki ni hotelo nastopiti proti njej.
London, 9. decembra (Reuter.) Revolucija v Oportu je končala z uspehom revolucionarjev. Vlada je demisioaiirala. Alfonzo Costa je sestavil provizorično vlado, katere član je tudi bivši portugalski poslanik v Berlinu Paes. V Lizboni In v Oportu vlada mir.
Pariz, 8. decembra. (Havas.« »Temps« poroča iz Madrida: Iz Lizbone še niso znane podrobnosti. Gibanje je menda začela unionistična stranka, čeprav so njeni voditelji ugovarjali. Latentna ministrska kriza je bila že dlje časa. Costa je sklenil vsled hudih napadov, da odloži svoje mesto. Kabinet je bil nato prenovljen in je sestavljen sedaj iz demokratov. Kriza še ni rešena. Položaj je postal vsled agitacije maksimalističnih elementov še bolj zamotan. Ti elementi nasprotujejo udeležbi Portugalske v vojni in so izrabili nezadovoljnost, ki vlada med prebivalstvom vsled pomanjkanja in draginje.
Vojna napoved Amerike.
Washington, 7. decembra. Obema zbornicama kongresa predložena resolucija pravi: Državni departmd izjavlja, da obstoja od danes opoldne med Združenimi državami in Avstroogrsko vojno stanje in da se odreja uporabljanje vseh sil armade in mornarice v vojni proti tej državi. Wilson je izjavil v kongresu, da je zato priporočal vojno napoved Avstroogrski, ker je potrebno, da se odpošljejo ameriške čete v Italijo.
Pariz, 8. decembra. »Matin« poroča iz Nujarka: Vojni napovedi Avstro-Ogrski bo sledila takoj akcija ameriške mornarice v Sredozemskem morju s sodelovanjem ameriških letalcev na italijanski fronti.
Ukrajina in ententa.
B e r n , 8. decembra. Ukrajinski čašmški biro poroča iz Kijeva: Diplomatje entente so izjavili 7. t. m. v ukrajinskem centralnem svetu da priznajo njihove vlade ukrajinsko republiko, obstoječo jz vseh nacionalnih ozemelj, če se Ukraj nci zavežejo, da nadaljujejo vojno ob strani aiiirancev. Na to ponudbo je ( Ogovoril ukrajinski parlament da hočejo izvrševat Ukrajinci neistrožjo nevtralnost, da si ohranijo prijateljstvo obeh vojskujočih se strank.
Rusija In Franclja.
S t o c k o I m , .Djelo Naroda* izve, da francoska vlada ne namerava pretrgati zveze z Rusijo, če sklene Rusija separatni m r z Nemčijo. Potreb io je, da se uvažajo živila skozi Rusijo v Romunijo.
Državni bankrot v Rusiji.
Amsterdam. 8. dtcembra „Daiiy Tele-gra h' poroča iz Petrograda: Danes objavljeni dekret razglaša razveljavljenje vseh inozemskih posojil ter ustavlja tudi izplačilo obresti za la posojila.
Mesto Halifax porušeno. '
Gen e ve, 9. decembra. Agence Hivas poroča: Mesto HahLZ (veiiko industrijsko rnesto na Angleškem, ki šteje nad 100000 prebivalcev) je vsied eksplozije skoraj popolnoma razrušeno. Severni del mesta gori. Cez 1000 oseb mrtvih in ranjenih
Aprovizacija.
Krompir za II. okraj dobe stranke iz skladišča pri Mllhleimu na Dunajski cesti po sledečem redu; V tiri k dne 11. t m. dopold e od
8 — 9 št. 1 — 100; od 9 — 10 št. 101 - 200;
od 10—11 št. 201—300; popoldne od 2 — 3 št. 301 - 400; od 3 — 4 št. 401 - 500; od 4 -5 št. 501 — 600; v sredo dne 12 t. m eri 8 —
9 dopoldne št. 601 - 700; od 9 — 10 št. 701 — 800; od 10 — 11 it 801 — 900; popo dne od 2—3 št 901 — 1000, od 3 —4 št. 1001 do — 1100, od 4 — 5 št 1101 - 1200; v četrte« dne 13. t. m, dopoldne od 8 — 9 št. 1201 - 1300: od 9 —10 št 1301 - 1400 od 10—11 št 1401 do konca. Vsaka oseba dubi 10 kg kromp rja po 30 h. Pripravite vreče.
Špeh za I. okraj Mesina aprovizaciia bo oddajala š eh stranKam I < kraja št. 1 do 800, v torek, dne II. t. m na Poljanski osti štev 15. D"iočen je tale red: od pol 1. do 1. štev. 1 do 100 od 1. 0o pol 2. št 101 do 200 * d pol 2 do 2. št. 201 do 300 od 2. d poi 3 št v. 301 do ,400, od poi 3 do 3 štev. 401 do 500 od 3 do pol 4 št 501 do 600 od pul 4. do 4. š t 601 do 700, od 4. do pol 5. šiev. 701 d 8l0. Vsaka osiba dobi 1 kg kil. giam tane 9 loon. Vsaka stranka dobi le na lastno izkaznico špt h, ako kdo pošlje drugo stranko po Špeh, mora ji izročiti pravilno pr oblastiio, katero ?e stranki od vzame. Za ostale sirarihe se spored objavi po zn e je
Oddaja prekajenega mesa za Moste". Snan-ke iz Most ki imaj-r rumeni izk znce, zaznamovane s črko B in C dohijn prekajeno me-" v torek, dne 11 t. m popold e v c< rkvi sv. J h fa v Ljubljani Določen je tale red: <d 1. do ali 2 pop. Idne stranke z rumenimi izkaznicami B šte.. 1 do kunca, od 8/« 2 pnpo dne stranke z rumenimi izkaznicami C št 1 do konca 1 o^tb« dobi ’/< ks« 2 osebi '/* 11 g. 3 1,1 4 osebe */* kg, 5 in 6 ostb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 ■/« kg, več oseb 1‘ * kg Kilogram stane 4 K.
Oddaja prekajenega mesa za Vit Stranke iz Viča. ki imajo rumene izkazu c zaznamovane s Črko B in C prejmejo prekajeno meso v torek, dne 11. t. m. popoldne v cerkvi sv Jožefa v Lju-
bljani. Dol čen je tale red: od 3. do 3/i 4. stranke z ru nenirni izkaznicam', zaznamovanimi s črko B, štev 1 do konca, od 3/i 4. do 5. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do konca 1 oseba dobi l/4 kg 2	osebi	‘/a	kg, 3 in 4 osebe	3/< kg,
5 m 6 oseb 1	kg, 7	in	8 oseb 1 */« kg, več oseb
1 V2 kg. Kilogram stane 4 K
Oddaja sveč. Ker stranke niso dobile petroleja niti za mesec oktober, bo mestna apro-vizacja oddajala v telovadnici I mestne deške šole na Ledini Komenskega ulice sveče po sledečem redu: I okraj: torek dne 11. t. m. od 8 do pol 9 dopoldne št. 1 do 200 od pol 9 do 9 št 201 do 400 od 9 do pol 10 št. 401 — 600 od pol 10	do 10	št	601 d> konca. II	okraj
od 10 do pol	11 št.	1	do 200 od pol 10	do 11
št. 201 do 400 popoldne od 2 do pol 3 št. 401 do 600 od pol 3 do 3 št 601 do 800, od 3 do pol 4 št. 801 do 1000 od pol 4 do 4 št 1001 do konca.
Izkaznice za mast in krompir. Prav pogosto se oglašajo v aprovlzačnem uradu stranke z zahtevami, da bi dobile novo Izkaznico za mast ali krompir, češ, da so izkaznico izgubile. Na izkaznicah za krompir in mast je izrečno pripomnjeno, da se duplikati ne izdajajo. Mestni aprovizačni urad odslej tudi res ne bode izdajal principielno nobenih duplikatov več, ker so _se stranke posluževale z duplikati ■raznih goljufij. Kdor bo odslej izgubil izkaznico, naj si posledice sam sebi pripiše. To nikakor ne gre, da bi se nekatere stranke posluževale izgovorov, da so izkaznice izgubile, sa-•mo da pridejo do duplikatov m na ta način k dvem izkaznicam. Vsem strankam priporočamo, da na izkaznice napišejo razločno in natančno svoj naslov. Če ima izkaznica natančen naslov, jo je vsaj v slučaju, če je kdo našel izgubljeno izkaznico, mogoče vrniti pravemu lastniku. Končno opaža aprovizačni urad, da stranke nikdar ne naznanijo raznih družinskih izprememb. Navadno se zgodi, če stranka izgubi enega ali dva svoja družinska člana, nikdar ne naznani aprovizačnemu uradu zmanjšano število družine. V nasprotnem slučaju pa ,če dobi družina novega člana, takoj zahteva od aprovizačnega urada za novo osebo zvišano izkaznico. Na ta način se število izkaznic samo zvišuje in nikdar pa ne zniža. Da se stranke obvarujejo kazenskih zasledovanj, naj takoj naznanijo vse spremembe v svojih družinah. Tudi če se stranke preselijo ali zapuste Ljubljano, morajo vselej to naznaniti aprovizačnemu uradu na Poljanski cesti štev. 13, I. nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tskaine” v Liubljani.
Najbolj zanimiv In najboljši slov.
ftastrovanl tednik so:
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih Slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pe9mi, povesti,
jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
.TEDENSKE SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
.TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte .TEDENSKE SLIKE* povsod in pridobivajte naročnikov.
.TEDENSKE SLIKE” stanejo četrt leta K 3'8<* pol leta K 7'50 in celo leto 15-— K. Naročite si .TEDENSKE SLIKE* takoj I
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko .TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista »TEDENSKE SLIKE“
Ljubljana, Frančiškanska nlica 10,1
I
Ljublja na Fra čiškanska ul. 6,
r«0lstrovana zadruga * otnajenp zavezo.
Ttikovine za Sole, županstva in urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, musikallj Itd.
Stereotipna. Litografija.
V
prodaja založba in brošure 30°/o sprejema uprav?
ja“ knjige ,6. Naročila reja“ v. Ljub.
m