M
VETERAN
VOJNE ZA SLOVENIJO
11
Glasilo Zveze veteranov vojne za Slovenko julij 2000
Uporniki z razlogom Priznanje MSNZ
Častni naziv "Slovenska družina"
PRAPOR ZA KRCANE
Krško je društvo svečano r
t 90/91
Območni odbor veteranov vojne za Slovenijo Krško je bil ustanovljen že v letu '96 in je do lanskega leta deloval zgolj v obsegu samega predsedstva in pokrajinskega odbora ZWS za Posavje. V lanskem letu so društvo registrirali kot samostojno pravno osebo, torej kot območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, kar sovpada z reorganizacijo krovnega združenja v zvezo. Veteranski zanesenjaki so tako združili vse udeleženke in udeležence
glede na politična prepričanja in svetovni nazor, ki
h Na slovesnosti so za prijetno razpoloženje v mali dvorani Kulturnega doma v Krškem najprej poskrbeli gojenci Glasbene šole Krško in Gimnazije Brežice z glasbenimi vložki in recitacijami. Sledil je uradni del Zbora veteranov, kjer so prisotni veterani potrdili poročilo o delu za leto '99 in potrdili načrtovane zadane naloge.
G. Rudi Smodič, predsednik OZVVS Krško, je med
"Preteklo je deset let od ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite in poskusa odvzema orožja TO Slovenije, ki se je delno tudi uresničil. Ta razorožitev je sprožila in pospešila pripravo na vojno. Maja 1990 orožja ni oddalo le 13 občin v vsej Sloveniji, med njimi je bila tudi Občina Krško. Dejstvo je namreč, daje bila slovenska vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, v tem primeru dveh sil: TO Slovenije, milice in
^ slovenskega naroda proti armadi. Izid te vojne pa je v celotni zgodovini slovenstva edinstven: zmaga, samostojnost, neodvisnost. Pri tem se mora naša generacija zavedati, da imajo velike zasluge za današnjo suverenost in samostojnost tudi tisti, ki so se za naše ideale borili že v prejšnjih vojnah, bodisi z orožjem, bodisi s peresom in na takšen ali drugačen način dvigovali narodno zavest. Ne pozabimo teh rodoljubnih mož in žena ter jim priznajmo, kar jim gre, nam pa seveda v čast in veselje, da smo to doživeli! Danes ugotavljamo, da je enotnost vseh političnih in domoljubnih sil iz začetka devetdesetih let postopoma izpuhtela, nekoč prijatelji in tesni zavezniki so danes politični nasprotniki, da ne rečem sovražniki. Pojavljajo se afere, podtikanja, neresnično pisanje o takratnih dogodkih, mnogokrat iz ust tistih, ki so v letu 1991 čakali doma za zapečkom, kaj se bo zgodilo, ali celo razmišljali, kje imajo najbližje sorodnike - v
lovali na drugi strani, pa se jim tega da
Krškem začutili potrebo, da se organiziramo, povežemo, javimo okolju, da smo še vedno tu...!" Veterani Krškega še niso uspeli priboriti društvenega prostora in ga opremiti, kar je neločljivo povezano s
G. Rudi Smodič, predsednik OZVVS Krško in g. Drago Bitenc, generalni sekretar ZWS ob razvitju prapora
Kljub temu pa so bili aktivni tudi v preteklem letu, saj so se udeležili spominskega pohoda na Triglav, sodelovali pri akciji "Avtomobil za Ivana" in se odzvali na protestni shod na Medvedjeku.
V tekočem letu želijo poglobiti vezi in sodelovanje s sorodnimi društvi, predvsem posavskim združenjem policistiv Sever, urediti in povečati članstvo, nuditi
organizirati več družabnih srečanj in izletov.
R. Zorko
OBVESTILO
ZWS vljudno naproša člane, da zadeve v zvezi s članstvom, članarino, spremembo naslova bivanja in podobnimi zadevami v najkrajšem možnem času sporočijo na naslove območnih združenj oz. njihovim zastopnikom, ki so objavljeni v glasilu. Le ti so dolžni spremembe podatkov sporočiti na sedež ZWS Ljubljana.
C, predsednik ZWS
UPORNIKI Z RAZLOGOM
v Ljubljani
državna proslava.
Prireditelja slovesnosti v počastitev zgodovinskega projekta MSNZ, iz katerega je zrasla današnja Slovenska vojska, sta bila Generalštab SV in Generalna policijska uprava. Nekdanje sodelavce sta nagovorila pobudnik MSNZ in njen načelnik g. Tone Krkovič ter Vinko Beznik, ki je od koordiniral delo in sodelovanje organov za notranje zadeve v strukturi MSNZ. Oba sta orisala takratni zgodovinski trenutek in posebej izpostavila izjemno vlogo tistih poveljnikov občinskih štabov Teritorialne obrambe, ki po 15. maju 1990 niso predali orožja TO v skladišča JA.
Maneversko strukturo narodne zaščite kot pomemben
Iztok Podbregar - načelnik generalštaba SV: "Danes vemo, da je ustanovitev Manevrske strukture ena najbolje organiziranih aktivnosti v novejši slovenski zgodovini in pomemben mejnik v nastajanju samostojne slovenske države. Skupaj smo dokazali Sloveniji, takratni Jugoslaviji in svetu, da se svoji domovini, samostojni Sloveniji, ne bomo odrekli. Kako pomembna in prava je bila takratna odločitev za samostojnost, so nam potrdili kasnejši dogodki - vojna za Slovenijo, vojne na Balkanu, še posebej na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini ter na Kosovem. Pa ne le to - Manevrska struktura narodne zaščite je tudi eden izmed temeljev današnje Slovenske vojske. Zato, spoštovani pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite, dovolite, da se vam še enkrat zahvalim za zapuščino, ki ste jo zapustili tudi pripad-
Zagotavljam vam, da bo tudi v prihodnje Slovenska vojska vrednote MSNZ ohranjala in negovala in jih vključevala v svoje redno delo ter še posebej tudi v razvijajoče se vojaško zgodovinsko raziskovalno dejavnost."
Pomena projekta MNSZ pa seje dotaknil tudi Andrej Površič - generalni direktor policije: "Ne smemo pa pozabiti, da je imela narodna zaščita kot oblika
sko podlago že v starem varnostnem sistemu in da je bila kot takšna v nekdanji državi pravi unikum. Unikum, ki so ga militaristične, pa tudi druge službe, podcenjevale in zasmehovale. Vsekakor je bila to vnaprej predvidena, organizirana in tudi, sicer
prvine.
Na tej osnovi je skupina nacionalno osveščenih,
vojaško usposobljenih pripadnikov tedanje milice in teritorialne obrambe oblikovala
"manevrska struktura narodne zaščite". Ta struktura, ki se je opirala na specialno enoto milice in na njene posebne enote, je začela s pripravami na neizbežen spopad z zvezno armado. Zagotavljala je osebno varnost ljudi in njihovega premoženja ter hkrati varovala njihova življenja. Izvajala pa je tudi vse varnostne aktivnosti potrebne za zavarovanje vitalnih interesov nastajajoče države. Opravljala je torej tiste naloge, ki jih danes večinsko prepoznamo kot policijske. Imela pa je tudi poslanstvo vojaške organizacije, saj so politični in oblastni organi preko manevrske strukture narodne zaščite poveljevali teritorialni obrambi. Manevrska struktura narodne zaščite je v naši zgodovini že dobila svoje mesto, mesto časti in dostojanstva. Seveda jo je mogoče, kot sicer tudi vsa družbena dogajanja v katerikoli zgodovinski epohi, kritično ocenjevati. Ne le mogoče, to je zaradi objektivnosti in znanstveno- strokovne kritičnosti celo niyno početi.
Toda potrebna je zmerna kritičnost. To pomeni ne le upoštevanje vseh meril objektivnega ocenjevanja preteklosti, temveč tudi upoštevanje časa in okoliščin, v katerih se je oblikovala pomembna stran slovenske zgodovine. Pri pisanju teh strani je pomembno vlogo odigrala tedanja slovenska milica. Ustanavljanje manevrske strukture narodne zaščite je svetel vzor varnostnega organiziranja naroda, rezultati njenega delovanja pa dokazujejo, da je za uspešno zagotavljanje in ohranjanje varnosti nujno potrebno sodelovanje vseh segmentov varnostno obrambnega sistema."
Projekt MSNZ je nastajal v času slovenskega osamosvajanja kot spontan odpor proti razorožitvi Teritorialne obrambe 17. maja 1990. Odklonitve oddaje orožja in akcije premestitve orožja na tajne lokacije je kasneje omogočila oborožitev 20 tisoč mož, ki so v tesnem sodelovanju s takratno slovensko policijo zaščitili nastajanje mlade slovenske države vse do njene dokončne osamosvojitve.
R. Zorko
NA ZAVRHU
v Slovenskih goricah ob Maistrovi viu so se srečau veterani vojne za Slovenijo iz Prekmurja, Pomurja in vzhodne Štajerske.
Udeležencem srečanja je minister za obrambo Janez Janša, ki se zaradi zadržanosti srečanja ni mogel udeležiti, poslal pozdravno pismo, v katerem je izrazil podporo veteranom vojne za Slovenijo ter namero, da se bo Ministrstvo za obrambo ustrezno angažiralo in izvedlo ustrezne ukrepe za urejanje statusa.
Navzoče je nagovoril mag. Jože Jurša, generalni sekretar Ministrstva za obrambo:
"Veterani vojne za Slovenijo iz vzhodne Štajerske, Pomuija in Prekmuija smo se zbrali zaradi svojega poklona našemu Maistru, prav tako pa nas z njim, žal, veže ista usoda neprizna-vanja našega boja ter naše pripravljenosti umreti za domovino. Maister se v danih nenaklonjenih okoliščinah ni mogel braniti, prav tako je po njegovi smrti bilo neprimerno omenjati njegov junaštvo. Maistra so poleg redkih posameznikov v Sloveniji v tistih časih enoumja branili in ohranjali njegov spomin prav ljudje teh krajev. Slava in hvala jim. Toda mi smo še živi. Poleg poklona soborcu za Slovenijo smo se veterani vojne za Slovenijo zbrali, da zaradi sebe in vseh domoljubov povemo Sloveniji, da se s stanjem ne strinjamo in zahtevamo, da se naše pravice in status uredijo, in sicer takoj. Uredijo zaradi nas, predvsem pa za to, da bo vsem bodočim rodovom te dežele jasno, daje svojo domovino treba in potrebno braniti. Kmalu bo minilo deset let, odkar smo hrabro in dostojno obranili Slovenijo kljub pomislekom nekaterih sodržavljanov ter kljub omalovaževanju naše borbenosti in patriotizma, ki ga je načrtno širil naš nasprotnik. Obranili smo Slovenijo, ustvarili smo svojo državo, toda Veterani vojne za Slovenijo nismo zadovoljni, niti nimamo razloga, da bi bili. Prvi problem, ki se ga tudi sami premalo zavedamo, je, da se z vsakim dnem od vojne povečuje nevarnost, da čez nekaj časa tej državi sploh ne bomo uspeli dokazati, da smo v letih 1990-1991 mi, osebno, bili udeleženci vojne. Drug problem pa je, da nam ta država, kljub temu da bomo dokazali, da smo jo obranili, ne priznava ustreznih materialnih pravic, niti našega boja noče vpeti v krepitev patriotizma ter pozitivnega vrednostnega sis-
Zato veterani vojne za Slovenijo zahtevamo:
1.	takojšnjo in prijazno ureditev statusa vseh veteranov vojne za Slovenijo; takojšnjo ureditev vseh potrebnih evidenc, tako, da ne bi iz njih izpadel niti en branitelj domovine; poenostavitev postopkov do takšne stopnje, da se bo veteranom na njihov naslov domov vročilo ustrezne dokumente, ki dokazujejo status veterana ter pravice iz tega statusa; vzpostavitev avtomatskega sistema, ki bo deloval brez napak in ki bo dejansko potekal v ozadju in zagotavljal urejanje vseh potrebnih procesov, tako da bodo veteranom avtomatsko začele teči pravice, ne pa, da bo veteran po dokazovanju, da je res veteran vojne za Slovenijo, moral za vsako pravico iz tega statusa še posebej prositi;
2.	uveljavitev pravic, ki izhiyajo iz udeležbe v vojni: da bodo status WS pridobili tudi vsi tisti, ki so na druge načine
javitev obdobja boja za Slovenijo za vso dejansko obdobje tega
Generalni sekretar Ministrstva za obrambo
mag. Jože Jurša
boja v letih 1990-1991; izravnavo pravic bojev za Slovenijo z ostalimi veterani iz preteklih obdobij; izboljšanje materialnih pravic iz naslova obrambe Slovenije ter njene osamosvojitve na različne načine, tako da bo doseženo načelo ekvivalentne menjave ter izravnava pravic vseh veteranov; posebne oblike zagotavljanja socialne varnosti za socialno najbolj ogroženo kategorijo WS; 3. priznavanje osamosvojitve vojne kot velikega zgodovinskega dejanja ter vnos tega dejanja v zgodovino Slovence in njen vrednostni sistem. V tem smislu zahtevamo spremembo učbenikov in programov šolanja na osnovnošolski in srednješolski ravni pri predmetu zgodovina ter na ustreznih mestih vseh ostalih predmetov; praznovanje vseh državnih praznikov ter ostalih pomembnih datumov iz osamosvojitvenih procesov na ustrezen način; postavitev ustreznih materialnih obeležij, ki bodo prihodnje rodove državljanov spominjala na velik dogodek slovenskega naroda in slovenske države;
vzgoja za patriotizem na vseh ravneh vplivanja na vrednostni sistem s pomočjo dogodkov osamosvajanja Slovenije; na vojaškem področju posebni načini utemeljevanja potrebnosti in zmožnosti obrambe Slovenije tudi s pomočjo osamosvojitvene
Skratka, WS države Slovenije nič ne prosimo, ampak zahtevamo. Prosimo, pa vse domoljubne, poštene in demokratične državljane, da nas podprejo. Mi smo v naši vojni že zmagali, danes pa se na druge načine borimo za domoljubje. Priznavanje in uresničitev naših zahtev pa je samo eno od sredstev za krepitev tega domoljublja.
Tako kot vsi državljani Slovenije si tudi mi želimo, da v prihodnosti ne bi bilo treba nikoli več braniti države z orožjem v roki. Morda pa bo nekoč spet treba obraniti Slovenijo. Tedaj bo pomembno, da bodo državljani te države vedeli, da so v daljnih letih 1990-1991 že enkrat branili in obranili Slovenijo. Država pa je njenim braniteljem bila hvaležna in jih je spoštovala!"
OZVVS Vzhodne Štajerske, Pomuija in Prekmuija
SODELOVANJE

Listina o medsebojnem sodelovanju, ki so jo podpisali Jože Zupančič, predsednik OZB NOB Krško, Rudi Smodič, predsednik OZVVS Krško in Stane Povhe, predsednik PDV Sever odbor Krško, naj bi izražala skupno voljo in interes po tesnem medsebojnem sodelovanju na osnovi interesa članov vseh
iz načel ohranjanja tradicije pomena narodnoosvobodilnega in osamosvojitvenega boja za samostojno Slovenijo ter razvijanja in ohranjanja državljanskih vrednot.
Predsednik OZVVS g. Rudi Smodič, predsednik OZB NOB Krško g. Jože Zupančič in predsednik Pdv Sever - odbor Krško g. Stane Povhe
Za izvajanje dogovora o medsebojnem sodelovanju in
ljali predstavniki vseh treh veteranskih organizacij, predsednik omenjenega odbora pa se bo menjal letno. V listini so veterani zapisali in dali poudarek predvsem seznanjanju javnosti z vlogo in aktivnostmi posameznih organizacij, sodelovanju pri organizaciji proslav in svečanosti ob obletnicah dogodkov, skupnem organiziranju izletov ter športnih in drugih prireditev, ohranjanju spomenikov in častnega spomina, urejanju statusnih vprašanj in uveljavljanju skupnih interesov pri občinskih organih. Prav slednje pa je najbolj vprašljivo, saj se omenjenega svečanega
Krško, g. Franc Bogovič.
SONČEK JE ...
i Andrej Jamnik je
Prav ta Predinova pesem je teritorialcem na položajih ob domžalskem oddajniku ulivala upanja, zato tudi tak naslov knjigi, povdaija Jamnik, ki brez olepšav, brez idealiziranja pod geslom "Resnici laž ni potrebna" preprosto opisuje svoja doživljanja dogodkov predvsem ob napadu ljubljanskih prostovoljcev na vojašnico Ljuba Šercerja v Ljubljani, dogajanja v Trzinu, obrambo oz. letalski radijski oddajnik Domžale in še kaj.
Spodaj podpisani
SONČEK JE IN TI SI SKUŠTRANA, avtorja A.. {-«-poštnina) z
Plačilo po povzetju.
PRIZNANJE ČLANOM MSNZ
Ljubljana, 21. junij 2000
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je za
Manevrske strukture Narodne zaščite.
Zgodovina jim je dodelila odgovorno in častno dolžnost, da sodelujejo pri nastanku in delovanju takrat skrivne, a za prihodnost slovenskega naro-
tičnem času iz nuje, da zavarujemo demokratične pridobitve in osamosvojitvene načrte, upanja ter odločitve slovenskega naroda. Z besedami, daje pravi zmagovalec tistega časa, tistih dejanj, tiste vojne in bitke za med-narodno priznanje naše slovenske pravice do samoodločbe ves slovenski narod, znotraj tega velikega skupnega dejanja pa je veliko pogumnih in velikih dejanj posameznikov, pri čemer pa je bila pripadnikom manevrske strukture dodeljena vloga, zaradi katere so največ tvegali in tako dali izjemen ter trajno veljaven prispevek k nastanku države in k njeni obrambi, je predsednik Kučan pospremil čestitke ob vročitvi Zlatega častnega znaka svobode Republike Slovenije Vinku Bezniku in Tonetu Krkoviču, ki sta odlikovanje prevzela v imenu celotne skupine.
Podelitev najvišjega odlikovanja, ki ga iz rok predsednik RS g. Milana Kučana sprejemata g. Tone Krkovič in g. Vinko Beznik
Foto: Urad PRS
Poleg organizatorjev manevrske strukture in predstavnikov takratnih republiških organov in vodstev Teritorialne obrambe ter policije so se slovesnosti udeležili predsednik Državnega zbora Janez Podobnik, predsednik Vrhovnega sodišča Mitja
zadeve Janez Janša in dr. Peter Jambrek. Minister za notranje zadeve v času ustanovitve manevrske strukture Igor Bavčar se je opravičil zaradi zdravstvenih težav in odlikovancem poslal telegram s čestitkami.
Urad PRS
BOJI ZA VOJAŠNICO
kladiva Jerneja Zorka.
V
Ze tradicionalno srečanje ob obletnici napada Cankarjeve brigade leta '43 na letališče Cerklje in ob 55. letnici vrnitve izgnancev ter obletnici napada pripadnikov TO leta '91 na letališče Cerklje ob Krki je tudi tokrat privabilo borce vseh generacij. Kot gostitelj je navzoče pozdravil poveljnik vojašnice Cerklje ob Krki podpolkovnik SV g. Stanislav Zlobko, v imenu Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Brežice pa je spregovoril predsednik g. Silvester Jeršič, ki je med drugim dejal: "Teritorialna Slovenije je vseskozi pripadala Sloveniji in je imela slovenski nacionalni ponos in pripadnost slovenskemu narodu. Skupaj s pripadniki policije smo v enotnem odporu zdržali pritisk jugoarmade in tako zagotovili nadaljevanje procesa osamosvajanja. Marsikdo oma-
lovažuje osamosvojitveno vojno češ, poceni ste jo odnesli in podobno. Priprave pa so stekle že v letu 1990 v okviru Manevrske strukture narodne zaščite, ki je bila temelj za naš odpor. Verjetno bi za nekatere morala biti po formuli Hrvaške ali Bosne in Hercegovine, z veliko porušenimi objekti, množico beguncev in velikimi žrtvami. Nekaj pa je pomembno: da smo bili ob pravem času na pravem mestu!"
Tekst in foto: R. Zorko
Predsednik OZVVS Brežice g. Silvester Jeršič
POSAVSKE SLOVENSKE DRUŽINE
stojno Slovenijo ir
"B
Slovenske družine Posavja
Foto: Foto studio Rožman
o poskusi ogrožanja miru na naših tleh L pred desetimi leti. Niso nam pustili biti na svojem. Niso nam zaupali. Niso zaupali novim družbenim silam po zmagi na demokratičnih volitvah. Najprej je bila na vrsti slovenska Teritorialna obramba. Bila je preveč republiška, preveč slovenska, prevelika nevarnost za beograjski režim. Potrebno jo je bilo razorožiti, njeno orožje pa spraviti na varno. Ni jim uspelo," je v začetku slavnostne seje navzoče nagovoril predsednik PO ZWS Posavje Mitja Teropšič.
Maj leta '90 je bil namreč prelomni mesec v osamosvojitvenih procesih tudi v Posavju. Načrt razorožitve TO nasploh je JA natančno načrtovala. Že v začetku leta 1990 je občinski štab TO Brežice moral izdelati poročila o vseh lokacijah shrambe orožja in streliva s podrobnim prikazom o vrstah, količinah, številu in teži. 7. maja '90 so morali oddati vse količine t.i. trofejnega orožja. 16. maja je takratni komandant TO Slovenije general Hočevar osebno na letališču v Cerkljah ukazal, da morajo orožje in strelivo pripeljati v skladišča v objekte JA pod pretvezo zavarovanja
razorožitve TO Posavja spodletel. V skladiščih TO Brežice in Krško je ostalo preko 2600 kosov različnega
lahkega pehotnega orožja, minometi, protioklepno
Ob umetniškem glasbeno-recitalnem programu brežiške glasbene šole so predsednik PO ZWS Posavje g. Mitja Teropšič, predsednik OZVVS Krško 4 g. Rudi Smodič in predsednik OZVVS Brežice g. Silvester Jeršič podelili častne nazive "Slovenska družina", ki jo jih prejeli: družina Molan iz Bukoška-Brežice, družina Balas iz Arnovega sela - Artiče, družina Gregi z Bizeljskega, družina Pinterič iz Sromelj - Artiče, družina Verstovšek z Malega Vrha -Globoko, družina Stanič iz Župelevca - Kapele, družina Zakšek iz Sel - Dobova, družina Grame iz Mrzlave vasi - Krška vas, družina Kolar z Velikega Obreža - Dobova, družina Verbančič iz Rakovca. Kapele, družina Smrekar z Velikega Obreža - Dobova, družina Mavsar iz Vrhulj - Leskovec, družina Župane iz Stranjega - Senovo, družina Šturbej s Senovega, družina Molan iz Rake, družina Breznikar z Dovškega - Senovo, družina Jevnik iz Kostanjevice na Krki, družina Derganc iz Narpelj - Krško in družina Jane iz Ponikev - Studenec.	t
"V življenju se moramo velikokrat odločati in vedno, ko imamo na izbiro dve ali več možnosti, moramo izbrati le eno. Leta 1990 so bile odločitve le naše in vaše, odločali smo pravočasno in pravilno. Vaše odločitve, da boste ilegalno hranili orožje, strelivo in dokumente so bile predvsem hrabra in zelo domoljubna dejanja. Po desetih letih, po določeni časovni dis-tanci se sprašujem, ali smo se zavedali posledic, ki bi lahko nastale z našimi odločitvami. Kaj bi bilo, če bi se kolo vojne sreče obrnilo v nasprotno smer? Naj nam bo v tolažbo in opomin rek, ki pravi in drži. Sreča je vedno na strani hrabrih in odločnih," je svoj nagovor družinam, dobitnicam častnega naziva zaključil g. Teropšič.
R. Zorko
SLOVENCU KUM V PONOS
Trbovlje-Kum, Ob 9. obletnic OZVVS Zasavje vojne 90/91 na Ki "Slovenska družina'
OZVVS Zasavje i
Teritorialna obramba RS, ki je bila ustanovljena davnega leta 1968, je bila po besedah slavnostnega govornika g. Matjaža Piškurja slovenska
la noge, jo opremili in 1 občinskih proračunov, io za stanje TO tudi atni oblasti v občinah, i g. M. Piškur, ki je tako
rambo smo sami postavili usposobili v največji meri
pokrajinah in republiki, me ' opisal takratne dogodke: "Ko smo 16. maja 1990 v roke dobili ukaze za brezpogojno premestitev vsega orožja in streliva v objekte JLA, se je bilo potrebno odločiti, katero linijo odgovornosti bomo spoštovali. Veliko takratnih komandantov OŠTO in PŠTO je sprejelo za tiste čase tvegano odločitev in se tako
poro ali pa tudi ne. Na ta način smo uspeli zadržati orožje v 16 OŠTO oziroma občinah, to je bilo skoraj 30.000 kosov orožja s pripadajočim strelivom. V Trbovljah 1330 in 11,5 ton streliva. V tem času je nastajala MSNZ, katere organizatorji so bili v večini vodilni častniki TO. To je bil čas ilegalnega delovanja, ko je šlo za dopolnjevanje enot z orožjem in predvsem MES iz skladišč Kočevskega Roga. Že takrat so se izdelovali načrti bojnega delovanja v primeru nosilnih posegov s strani JLA oziro-i ma zveznih oblasti, kajti grožnje, da se to lahko zgodi
orožja TO in evidenc nabornikov, ki smo jih prenehali pošiljati na služenje vojaškega roka. Naj vas spom-
nim, da je predsednik države pripadnike MSNZ odlikoval z najvišjim odlikovanjem Zlati častni znak svobode. Odlikovanje je bilo vročeno to sredo. Dne 2. 10. 1990 je poveljstvo nad TO prevzelo Predsedstvo RS in s tem smo ponovno vzpostavili linijo vodenja in poveljevanja s prenovljenim RŠTO z majorjem Slaparjem na čelu. Grožnje JLA so se stopnjevale, zato smo formirali enote za posebne namene, katerih pripadniki so imeli orožje in strelivo doma in so bili takoj pripravljeni za delovanje. Te enote smo bili prisiljeni tudi večkrat aktivirati. V noči iz 26. na 27. 11. 1990 smo vso orožje in strelivo premestili na tajne lokacije. Šlo je za zasebne objekte družin, ki so s privolitvijo prevzele izjemno veliko tveganje in odgovornost. Skoraj 10 let je moralo miniti, da so ti ljudje dobili status veterana vojne za Slovenijo. Danes se jim bomo tudi javno zahvalili. Razglasitev plebiscita, na katerem so se prebivalci Slovenije tako jasno odločili, da hočejo živeti v samostojni in demokratični državi, nam je dala nov zagon za povečevanje bojne pripravljenosti, obenem pa je bil rezultat plebiscita jasna potrditev, da so bile vse naše dotedanje aktivnosti pravilne.
organe civilne obrambe. Dva meseca pi dena reorganizacija, po kateri je Območni štab TO, odgovoren za prostor občin Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Laško. Do 3. julija 1991 smo mobilizirali vseh 26 enot, ki so štele skupaj 1700 mož. Že 24. junija so bile v polni pripravljenosti za bojevanje četa za posebne namene, vse protidiverzantske, diverzantske enote in enote, ki so varovale najpomembnejše objekte. Med temi je bil tudi samostojni vod KS Dobovec z nalogo varovanja oddajnega centra Kum. Vodu se je dne 28.06. v poznih dopoldanskih urah pridružil še vod zračne obrambe s štirimi PL topovi in enim PL mitraljezom. V času razmeščanja te enote na položaje je bil izvršen letalski napad na oddajnik in s tem tudi na obe enoti. Služba OJA še ni bila aktivirana, zato je prišlo do presenečenja in žrtev osem ranjenih, med njimi Ivan Starina tako hudo, da je še danes tu spodaj v Župi prikovan na posteljo. Kljub presenečenju so pripadniki PL voda uspeli streljati na letali in enega celo poškodovali, kar potrjuje pozneje najdeni pokrov pilotske kabine. Oddajnik je bil hudo poškodovan, vendar ga je njegova posadka v zelo kratkem času usposobila in se pri tem ni menila za apada, ki se je zgodil 2.7., ven-

Poleg aktivnosti na Kumu je potrebno izpostaviti zavzetje skladišča Pečovnik z diverzantskim vodom iz Laškega, blokado Rimskih Toplic, blokade transporta
nadzor celotnega prostora odgovornosti 87. Obm ŠTO.
med katerimi je potrebno izpostaviti lovske družine, v prvi vrsti pa oborožene pripadnike NZ." Ob kulturnem programu, ki so ga ob povezavanju Bogdana Baroviča izvajala kvintet orkestra SV in pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavja, je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, g. Srečko Lisjak podelil bronasto plaketo predsedniku OZVVS
g. Jožetu Čibeju za uspešno izpeljano humanitarno akcijo "Avto za Ivana". Ob 10. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite pa je g. Lisjak podelil tudi častne nazive "Slovenska družina". Priznanje predstavlja ponatis domoljubne slovenske razglednice iz leta 1916. Slovenko v narodni noši in razvitim prapor-
"Biti slovenske krvi, bodi Slovencu v ponos", ki so jih prejele: družina Vozelj iz Neže - Trbovlje, družina Zakonšek iz Knezdola - Trbovlje, družina Kukšek iz Knezdola - Trbovlje, družina Čebin iz Zavine -Zagoije, družina Pust iz Čudenc - Dol pri Hrastniku, družina Garmuš iz Završe - Dobovec, družina Žagar iz Retja - Trbovlje, družina Zore iz Dolenje vasi -Zagoije, družina Gorenc iz Kala - Dol pri Hrastniku. Navzoče pa je nagovoril tudi g. Tomaž Vozlič, vodja RTV centra KUM: V imenu RTV Slovenije - osnovne enote oddajniki in zveze, posebej oddajnega centra Kum, mi je s strani organizatoijev prvič v devetih letih dana možnost, da se javno zahvalim vsem takratnim sodelujočim, ki smo skupaj vlagali velike napore in verjetno doživljali najtežje dni našega življenja prav tu na Kumu. Oddajni center Kum je v verigi naših oddajnikov v Sloveniji sila pomemben. Zavedati se moramo, da bi tišina na oddajniku Kum pomenila polovico Slovenije brez radijskega in televizijskega signala. Z nadčloveškimi napori smo to preprečili. In v kolikor drži teza, da je slovenska osamosvojitvena vojna bila dobljena tudi po medijski plati, gre velika zahvala oddajnemu centru Kum." V imenu 38. vojaškega pokrajinskega teritorialnega poveljstva SV pa je g. Matjaž Piškur ge. Veri in g. Igorju Hermanu podelil listino za sodelovanje kot priznanje in zahvalo za sodelovanje s Teritorialno obrambo v času vojne za Slovenijo 90/91 in sodelovanje z OZVVS Zasavje vsa leta do danes.
DAN DRŽAVNOSTI
Veterani Zasavja so ob 9. obletnici osamosvojitve z udarniškim delom preuredili že obstoječe spominsko obeležje	Foto: R.Z
"Deset let nazaj še nismo praznovali dneva državnosti. Nismo še imeli samostojne države. Nismo še izpeljali plebiscita za samostojno Slovenijo. Nismo ga še ubranili pred vojaško silo. Nismo bili še mednarodno priznani kot nacija in država," je kot slavnostni govornik med drugim dejal predsednik RS g. Milan Kučan in nadaljeval: "Zato pa smo pričakovali veliko in zmogli morda celo več od pričakovanj. Velikanske
Izkazalo se je, kot že tolikokrat, da so veliki premiki mogoči le s skupnimi močmi vseh ljudi, ki niso slepo pokorni vojščaki zapovedane ideje, pač pa svobodni in ustvarjalni posamezniki, ki jih druži skupen cilj. Ljudi, ki cenijo znanje in ga zmeraj znova tudi iščejo, ki imajo pogum za nove izzive, skupaj z drugimi. To je temeljna in usodna izkušnja Slovenije iz časov osamosvojitve. Delali smo premišljeno. Odločili smo se prav. Slovenija je cenila prispevek vsakogar. Nikogar ni izključevala. Zato je bila tiste dni in . mesece v zgodnjih devetdesetih moralna velesila. Odločitev za samostojno državo je bila upor - toda bili
Častna četa slovenske Teritorialne obrambe 26. junija '91
Foto: B. Kranjc, Vir: J. Janša, Premiki, MK 1992
smo uporniki z razlogom. Bil je to upor proti zapiranju obzorij, saj smo hoteli vstopiti v sodobne, ustvarjalne civilizacijske tokove. Bil je tudi upor proti brezbrižnosti politike, proti slepoti in gluhoti, proti politiki ustvarjanja sovražnikov. Zahtevali smo, da nam teče ura prihodnosti, kot bije v demokratični
Odločitev za samostojno Slovenijo je bila odločitev za skupno pot, na kateri bomo spoštovali slehernega človeka, upoštevali manjšino in večino in se spoštovali med seboj, ko bomo iskali najboljše rešitve za razvojne dileme. Odločili smo se za odprtost in spoštljivost, za strpnost, za človekove pravice, za spoštovanje različnosti, za mir, svobodo, solidarnost. To so velike vrednote in niso za enkratno rabo. So trajno merilo
Kot drugi slavnostni govornik je prisotne na proslavi pozdravil tudi novi predsednik Vlade RS dr. Andrej Bajuk, ter izpostavil slovenstvo kot dovolj veliko vrednoto, ki lahko prevzame nase vso svojo zgodovino ter povzel: "Trdno sem prepričan, da ima demokratična država svoj smisel le tedaj, če se državljani zavedajo, da so nosilci oblasti, ki nikakor ne pomeni samo moči, ampak tudi dolžnost delati za njeno blaginjo. Pomembno je, da se Slovenci otresemo zgodovinsko pogojenega občutka, da je država nekaj zunaj nas ali celo nekaj nam nasprotnega; dajo moramo predvsem kritizirati in od nje nekaj terjati. Prav je, da resno vzamemo svoje politične pravice in se začnemo artikulirano politično izražati, prav je, da gojimo kritični duh, se pravi, duh razsodnosti. A vprašajmo se tudi, kaj lahko sami, kjer koli že smo in kar koli že delamo, storimo ne le za slovensko državo, temveč za Slovenijo, ki je naša domovina. Naj ob tej misli dan državnosti postane praznik naše domovine in zato praznik vsakogar izmed nas!"
R. Zorko
MAJSKI DOGODKI '90
Trbovlje, 21. maj 1990: Kronološki pregled docodkov in aktivnosti v zvezi z ukazom o premestitvi orožja in streliva v objekte JLA
Sreda 16. maj 1990
ga uvoda''nam je bil vročen pisni ukaz komandanta TO pokrajine št.SZ. 1-8/4-2-90 z dne 15/5-1990. Vsi trije smo po seznanitvi ostali brez besed in smo komaj verjeli, daje to mogoče. Kot seje pozneje pokazalo, pa nismo takoj dojeli, kako usoden je ta ukaz za nadaljni razvoj TO in kakšno politično škodo bo povzročil. Ko sem se
stalno sestavo štaba. Četrtek 17. maj 1990
Takoj zjutraj sem se sestal s predsednikom skupščine. Po seznanitvi s stanjem sva se dogovorila, da se bo o tem razpravljalo na popoldanski konstitutivni skupščini. Sam sem pripravil stališča za skupščino. V toku dopoldneva smo v Novo mesto oddali trofejno orožje in del streliva, kot je bilo že davno načrtovano. J. je ostal doma in pripravljal orožje in strelivo za premestitev, čeprav smo takrat že razmišljali, kako bi se izognili izvršitvi tega ukaza.
Ob 19.25 uri so me preko CO obvestili, da moram na skupščino. Tam so delegati zahtevali, da jim iz prve roke pojasnim položaj. Na podlagi izčrpnega poročila in mojega stališča so sprejeli oster protest in ga naslovili na predsedstvo Republike Slovenije. To je bilo istega dne že objavljeno v radijskih poročilih ob 22.00 uri. Bili smo prvi v republiki, ki smo tako reagirali. Naš namen je bil, da Predsedstvo Republike odločno poseže v dogajanja. Ta dan je B. Š. na RK ZRVS sprožil to vprašanje. Petek 18. maj 1990
Ob 05.30 je bil naš protest ponovno objavljen preko Radia Ljubljana. Takoj zjutraj so šli vsi zaledniki v Celje po kamione za transport orožja. Po vrnitvi J. iz Celja približno ob 13.00 uri smo izvedeli, daje premestitev za nas in pokrajino načrtovana za soboto 19/5-1990. Ta dan (enkrat med službenim časom) je bil komandant pokrajine že seznanjen z B. razpravo na RK ZRUS. Od mene je zahteval disciplinsko ukrepanje, v nasprotnem primeru bo ukrepal sam. Takšno zahtevo je dobil od RBTO. 0 tem sem seznanil tudi B., na kar sva našla ustrezno rešitev (izrek opomina). Ob 19.25 so me poklicali iz CO in prebrali sporočilo Predsedstva Republike, da naj orožje ostane v skladiščih TO. O tem sem takoj obvestil predsednika skupščine in stalno sestavo štaba. Približno ob 22.00 me je poklical dežurni iz PŠTO in mi sporočil ukaz komandanta TO Slovenije, s katerim je odredil fizično zavarovanje skladišč, kjer je še orožje. Sočasno smo se dogovorili za sestanek ob 07.00 uri nasled-
Na sestanku na PŠTO ob 07.00 uri smo bili prisotni stalna sestava PŠTO (brez V. L.) in jaz. Dogovarjali smo se o načinu zavarovanja skladišč. I. V. je predlagal, da bi orožje vseeno odpeljali v skladišče JLA. Temu sem odločno nasprotoval. Vrnil sem se na OŠTO in sklical stalno sestavo z namenom informiranja in zavarovanja skladišč. Nekako ob 08.30 meje po telefonu poklical komandant TO Zasavja in mi povedal, na podlagi razgovora z generalom NŠ RŠTO, da povelje o premestitvi še velja. Odgovoril sem mu, da tega povelja ne bom izvršil. Nato je zahteval zavarovanje s tremi stražarskimi mesti in vse ostalo v skladu s Pravilnikom službe v OS, sočasno je I. V. napovedal kontrolo izvajanja tega ukaza. Na moje vprašanje, kaj bodo storili oni, sem dobil odgovor, da bodo orožje odpeljali, kar so tudi v toku dopoldneva storili. Mi smo pristopili k izdelavi elaborata za stražo in od 12.00 naprej vzpostavili stražo z dvema stražarskima mestoma. Straža se menja vsakih 24 ur. Komandir straže je iz stalne sestave. Nedelja, 20. maj 1990
Urednica Radia Trbovlje me je zaprosila za razgovor. Vabilu sem se odzval. Razgovor je bil objavljen ob 10.30 uri in trajal 8 minut. Vsebina je sestavni del tega poročila. Ob obisku na štabu sem bil obveščen, daje ob 16.00 uri najavljena kontrola zavarovanja s strani RŠTO. Ob 15.30 sta prišla polkovnik S. in kapetan I.razreda O.. Pregledala sta zavarovanje in ugotovila le eno nepomembno pomanjkljivost (postelje so bile zložene). Po ogledu skladišča je polkovnik S. dejal, da takšnega še general štab nima. Ob tem obisku smo stražo zmanjšali na eno stražarsko mesto. Vsa dogajanja smo uradno zabeležili. Prisotni je bil tudi I. V. iz PŠTO. Ponedeljek, 21. maj 1990
Ob 09.00 uri je bil na PŠTO sestanek, namenjen pripravi komandanta TO Zasavja na sestanek dne 22/5-1990 na RŠTO. Na sestanku sem komandantu opisal vsa dogajanja v naši občini. Istočasno sem oddal tudi pisno tedensko poročilo z navedbo posledic, ki jih je in jih še bo povzročil ta ukaz. Izročil sem mu tudi odredbo, s f katero sem B. Š. izrekel opomin.
Na RŠTO je potekal sestanek, kjer so poleg ostalih sodelovali tudi komandanti TO pokrajin. Ob 15.00 je bil na Predsedstvu Republike sestanek vseh predsednikov občinskih skupščin. Sreda 23. maj 1999
Ob 07.15 me je predsednik skupščine seznanil z vsebino sestanka v Ljubljani. S predsednikom sem bil od vsega začetka v tesni povezavi. Ob 09.00 je bil na PŠTO sestanek komandantov. Komandant nas je seznanil z vsebino sestanka na RŠTO. Sestanek je vodil general Hočevar. Na sestanku ni bil z RŠTO prisoten nihče drug. (Ocenjujem, da gre za neenotnost znotraj RŠTO).
Kratki sklepi so bili: Skladišča se še naprej varujejo s stražo. S strani RŠTO se bo še naprej pregledovalo skladiščenje na novih lokacijah, nato pa ustreznost skladišč v štabih TO. Rokovno pa to ni bilo opredeljeno. V razpravi je bila s strani komandanta izpostavljena tudi odgovornost tistih komandantov, ki niso izvršili ukaza. Komandanti pokrajin so dokazovali nesmiselnost obeh ukazov, vendar je bilo vse zaman. Komandant TO SLovenije je trdil, da je bila to čisto operativna naloga in zato o njej ni nikokar seznanjal. To poročilo se bo nadaljevalo do končne ureditve tega sedaj nemogočega stanja.
Matjaž Piškur
SPOMINI DOŽIVETEGA
bil je september ali začetek oktobra leta 1990, ko se je pri nas oglasil dober prijatelj, ki je delal na teritorialni
I le, daje orožje; potem so še pripeljali, enkrat, dvakrat, ozimnico smo spravili drugam, ker ni bilo zanjo več -L prostora. Zapolnili so ga težki leseni zaboji, vem le, daje bilo vmes tudi nekaj ročnih bomb, kersem jih z
je ta prostor zaklenjen, zakaj ne smeta več tja po kompot. Nihče ni vedel, kaj hranimo v hiši, kjer živimo. Nisem veliko razmišljala o tem, le ključ smo skrbno skrili.
Jugoslavija je pokala po šivih, mi, ki smo rasli v njej in so nam vzgajali duh bratstva in enotnosti smo le težko dojemali, da so nas vsa ta leta zavajali, da je prišel čas za drugačno stvarnost. Nato je dobro leto potem, ko smo spravili prvo pošiljko, zares počilo. Vojna!
Nismo mogli verjeti, da se to dogaja nam. Nikoli ne bom pozabila soparnega pomladanskega dne, ko smo se morali sprijazniti z resnico, da prihajajo k nam tanki, ki smo jih skupno financirali, da so v tankih vojaki, tudi slovenski, ki ne vedo, kaj se dogaja. Le dober kilometer od naše hiše so v Slovenijo prodrli tanki in padla je prva žrtev vojne. Dojeli smo, da se to dogaja nam, da to ni film, ljudje smo se zbirali na vasi, bili smo zmedeni, prestrašeni. Prišel je večer in za njim dolga noč brez spanja, ko so v zraku brneli helikopterji in so na bližnji most, ki pelje na Hrvaško, pripeljali železne tankovske ovire. Grozljivo je zadonelo, ko so jih zložili s tovornjaka. Nisem več mogla potiskati dejstva, da v vojnem času živimo, bivamo nad skladiščem orožja. Strah meje bilo za otroka, ki sta preživljala dosti časa sama doma, ko sva bila z možem v službi. V njuna nahrbtnika sem spravila dokumente, najnujnejšo obleko, igračko in čisto na dno sem v vsakega dala še nekaj družinskih fotografij. Zjutraj sem jima naročila, da morata po šoli oditi k stari mami v sosednjo vas in tam počakati name, ker bomo skupaj šli domov.. Tudi otroka sta čutila, daje vojna in nista sitnarila z vprašanji. Obljubila sta, da bosta ubo-
V službi smo bili nemirni, krožile so različne informacije in dezinformacije o posebnih skupinah tujih vojakov pri nas, o tem, da gredo s tanki v Slovenijo po stranskih cestah, tesnoba in strah sta se proti moji volji naselila
^ Padale so bombe, naši so preprečevali pot tankom, jih nekaj uničili, bilo je mrtvih, bile so barikade na cestah. In nato je bil vpoklican še mož. Ostala sem sama z dvema otrokoma in s skladiščem orožja v hiši. Poklicali so me, da pridejo "nekaj" odpeljat. In sta prišla, znanca, ki sta brez besed naložila nekaj zabojev ter le na kratko povedala, da bodo še poklicali, ko bodo rabili. Želela sem, da bi bilo to čimprej, da bi odpeljali vse. Še so prišli, vendar pa je še kar nekaj zaloge ostalo. Podpisali so sporazum in vojne je na srečo bilo za večino ljudi konec. Za nas pa še ne, saj so zadnje zaboje odpeljali šele nekje pozno jeseni, ko se je glavnina jugoslovanske vojske umaknila iz Slovenije. Strah in tesnoba sta še dolgo bila v meni in še danes me stisne, ko stopim v ta prostor in tudi ozimnice več ne hranimo v njem. Po vojni so moža nekam poklicali in mu dali "priznanje" za aktivno sodelovanje v vojni, tam je izvedel tudi, daje bilo takih skladišč več, mislim pa, da ga v hiši ni imel nihče drug. Priznanje za 10 dnevno aktivno sodelovanje v vojni je prejel mož, sama, ki sem večji del z otrokoma preživela v hiši pa o tem še vedno molčim in le malo ljudi ve, da sem tudi jaz, ženska, aktivno sodelovala v vojni za Slovenijo več kot leto dni.
Danes, ko sta otroka odrasla, sta zvedela, kaj je bilo spravljeno pri nas in šele potem, ko sva jima z možem na kratko obrazložila dejstva, sta dojela, zakaj sem se vedla takrat tako nerazumljivo previdno in skrivnostno. Na srečo je bila vojna kratka, pa vendar predolga; vsi vemo, da nikoli ne prinese nič dobrega. Zato težko poslušam neplodno govoričenje mož, ki naj bi krojili usodo naše države, pa vse več časa porabijo za medsebojne zdrahe in kot da jim ljudstva ni mar.
Marija Verbančič
TEMPUS FUGIT
letalskega napada, spremljanega z zavajajočimi sirenami. Živo še vidim oklepnike, zoper katere nismo imeli JL ^ nikakršnega učinkovitega orožja, razen nekaj na hitro pripravljenih molotovk. Vojaki v sivo zelenih uniformah in marogasti specialci z upeijenimi avtomatskimi puškami so me v sanjah spremljali še dolgo po premiiju. Ostali pa so tudi prijetni spomini na tovarištvo in na ljudi, ki so prihajali na naše položaje in bili pripravljeni storiti karkoli, ne oziraje se na nevarnost. Posojali so vozila za prevoze naših enot in postavljali delovne stroje ter tovornjake na barikade brez oklevanja in razmisleka kaj bo, če bodo vozila poškodovana ali uničena. Takrat materialne dobrine niso bile pomembne, niti življenje ne, važen je bil cilj, samostojna Slovenija. Ponosni smo bili na novo, še svežo slovensko zastavo, plapola-jočo v vetrcu poletne vročine. Prerešetana vozila, prestrašeni pogledi in nato zmagovalno veselje. Enkratno in nepozabno. Umik enot JLA in zvezne milice smo praznovali več dni. Vsi, brez izjeme. Nepopisno ljudsko veselje. Takrat in potem nikdar več... Takrat je bilo vse tako jasno in samoumevno, kot daje potrebno samo nastaviti skodelico in vanjo bosta pritekla mleko in med. Dozdevalo se mi je, da bi lahko obrnili svet. So se pričakovanja uresničila? Težko bi o tem sodil, vendar pa vem, daje na vrata potrkala realnost, ki za marsikoga ni podobna njegovi predstavi o življenju v lastni državi. Žal. Da, pred devetimi leti, vročega junija in julija je bila odločujoča samoiniciativa. Mislim, da vojaške zmage ni izbojevala vi-soka strategija, temveč tisti naši fantje, ki so bili z orožjem okrog sovražnih objektov, kolon in nasprotnikovih poveljstev. Prišli so, bili so in nato odšli. Skoraj anonimni, brez odlikovanj, nagrad ali dodatkov. Kdo ve, če so sploh vključeni v veter-
Bili pa so, to je treba povedati, tudi taki, ki so odšli v sosednje države in tam čakali tak ali drugačen razplet spopada. Bodo
Zdi se mi, da je takratno enotnost začel razjedati črv ideologije. Brez potrebe so ponovno privrele na dan stare zamere in škodoželjnost. Sedaj, ko imamo svojo državo, ne vemo, kaj z njo početi. Kot da nas izkušnje iz zgodovine niso prav nič naučile, kot da razobešene zastave tujih zavojevalcev v Idrijskem muzeju ne dajejo poduka. Koliko jih je? Njihovi nosilci so imeli jasno vizijo usode naše zemlje. Pri nas pa prevladuje občutek nemoči, apatije in brezbrižnost. Tudi do domovine. Ne veijamete? Prav. Ob prvem državnem prazniku se nekoliko razglejte in preštejte izobešene zastave. Kaj pa mi, veterani? Kakšni so odnosi med obema veteranskima organizacijama? Videli smo, da sta bila gospoda Beznik in Krkovič skupaj na spominski prireditvi v Ljubljani. Ali to pomeni, da se bodo odnosi med vrhovi veteranskih organizacij "normalizirali"? Tu doli namreč ni bilo nikoli nikakršne dileme o zaslugah enih in drugih. Nismo in ne bomo pozabili, da smo se takrat bili v isti bitki, si posojali orožje in ščitili drug drugemu hrbet. Da, to smo počeli v imenu zastave, ki za nekatere ni več primerna, za nov slovenski grb, ki sedaj ne ustreza pravilom heraldike in z Zdravljico v mislih, ki pa spet pri nekaterih vzbuja pomisleke. Ob raznih priložnostih se sproža vprašanje privilegijev nekaterih skupin pridobljenih v prejšnji državi. Tudi o tem ima lahko vsakdo svoje mnenje, kot ga imam sam o Zakonu o vojnih veteranih iz leta 1995, ki je v naših vrstah našel skupino pri- ^ viligirancev ter ji dodelil možnost uveljavljala letnega denarnega prejemka. Če je ta skupina veteranov bolj "zaslužna" od ostalih, bi po mojem mnenju zadostovala primerna državna in druga odličja, nikakor pa ne denarni dodatki. Pri tem imam v mislih prispevek g. Grande v majski številki Veterana, kjer piše o privilegijih iz prejšnjega sistema. Prav, torej je potrebno naš status urediti tako, da ne bodo na nas leteli podobni očitki. Privilegij tak ali drugačen je vedno privilegij, pa naj se ga še
Ni moj namen polemizirati okrog veteranskih pravic, ker takoj povem, da od domovine ne zahtevam ničesar v povračilo za aktivno sodelovanje v času osamosvajanja. Prav lahko bi shajal tudi brez pravic, ki mi jih daje Zakon o veteranih. Skratka, bila je moja dolžnost sodelovati in prispevati k osamosvojitvi. Podobno so se odločali že naši predniki od Karantanije sem in uspeli ohraniti delček ozemlja, na katerem je sedaj samostojna Slovenija. Ostali smo tu, na svoji zemlji, kljub temu da so nas tujci od Karantanije sem na vse mogoče načine zatirali, nam jemali pravico do svojega jezika in nas še tik pred osamosvojitvijo pošiljali v Philadelphio. Nova država naj v prvi vrsti poskrbi predvsem za tiste, ki so v spopadu leta '91 ostali invalidi in za otroke ter družine tistih, katerih očetje in možje so v spopadu izgubili življenje. Tem to dolgujemo. Branje o dogodkih izpred desetletja je izredno zanimivo. Oglašajo se pisci od vsepovsod, le Primorci so redki. Zakaj? Ve se, da so zaorali oklepniki po asfaltu primorskih cest že "dan prej" in je torej dogodkov, vrednih objave, več kot dovolj.
1991.	P	P P°
Čas beži!
NESREČA
Kot kakšen kralj bdi nad Koroško Uršlja gora. Ni najvišja, v bližini so še višji hribi, pa vendar zaradi svoje osamelosti izgleda najmogočnejša. Na severni strani leži v njenih nedrjih Jazbina, naselje posameznih kmetij. Vsaka kmetija od daleč izgleda kot pravo naselje, toliko je stavb. Prežihov Voranc jo je imenoval Požganica, predvsem zaradi načina kmetovanja. Kot že ime Jazbina pove, so morali tu trdo delati, da so lahko gozdu iztrgali vsaj malo rodovitne zemlje. Pravijo, da narava in v njej življenjski pogoji pomagajo izoblikovati ljudi, v teh
naje tu Lauterjeva družina.
Pred slabimi desetimi letim seje tu oglasila manjša skupina ljudi iz takratne Teritorialne obrambe. Z domačimi so se poznali, kajti dva sinova sta bila njihova pripadnika, v bližini pa so se ti vrli fantje večkrat pripravljali. Nekam skrivnostno so načeli pogovor, na način, da se v Sloveniji nekaj pripravlja in da bi naša Slovenska
dogovor o hrambi orožja za obrambo Slovenije je bil sklenjen. Medsebojno so si zelo zaupali, pa tudi zavestno so se za to odločili. Zavedali so se morebitnih posledic, pa kaj, navdušenje nad novo, svojo Slovenijo je bilo le preveliko.
Slikovita je Lauterjeva domačija; to je pravo naselje kamnitih hiš, pokritih z skodlami. Ena od značilnosti koroškega stavbarstva je prav gotovo ta, da se material za gradnjo dobi vedno v okolici doma. Domačijo so
^ stavbe s časom več ne ustrezajo novim življenjskim zahtevam in Lauterjevi so v bližini stare hiše pričeli gradi-
Le malokdo ve, koliko odrekanja in koliko lastnega dela je potrebno za gradnjo nove hiše na kmetiji, kjer nimajo gozda in odvoz mleka ni organiziran.Vsak dinar si morajo dobesedno prigarati.
In le kako je lahko življenje tako krivično? Letos, 7. aprila pa katastrofa. Vnela se je lesena streha svinjskega hleva, pričelo je goreti in poleg tega je zgorela
žita ter zgornji del nove hiše. Rešiti jim je uspelo le malo strojev in le hitremu posredovanju gasilcev se imajo za zahvaliti, da so pred ognjenimi zublji rešili hlev za govejo živino in staro hišo. Pa vendar so še dobri ljudje: gozdarji, kmetijci, sosedi in znanci so priskočili na pomoč. Pomagajo, nekateri z materialom, drugi z delom. Tudi pripadniki veteranske organizacije smo se čutili dolžne pomagati Lauterjevim. Zveza veteranov vojne za Slovenijo jim je namenila denarno pomoč v višini 200.000 SIT. Pripadniki organizacije Ivan Golob, Maks Gorenšek, Branko Kaker in Janez Švab so ganjenim domačinom izročili pomoč in se z njimi zadržali v daljšem pomenku.
Janez Švab
Pogorela domačija
VETERANI DRVARILI
V	začetku junija so se veterani Območnega združenja WS Kanal in skupina veteranov iz Goriških Brd zbrali na domačiji najstarejšega 94 letnega veterana Mihaela Lapanje v Logeh pri Kanalu, ki je v letih 1990-91 varoval orožje. Pomagali so mu pripraviti drva za kuijavo za naslednjo zimo. Pridružila sta se jim tudi predsednik ZWS Srečko Lisjak, ki je poprijel in vodil organizacijo akcije podiranja dreves za Lapanjevo ognjišče in gostilničar Špacapan iz Komna na Krasu (s svojimi "dobrotami"). Sodelovali so: Srečko, Iztok in Simon Lisjak, Dušan Simčič, Boris Šfiligoj, Marijan Nanut, Jožef Velušček, Veselko Lazar, Stanislav Makarovič, Stanislav Bajt, Branko Podbršček in Danilo Lango. Številni veterani, ki se tega dne niso mogli udeležiti akcije, so bili razočarani. Delovna akcija je veteranom pomenila prijateljsko druženje ob katerem obujajo spomine na "tiste dni" in na zaobljubo iz leta '91, da ne pozabimo drug na drugega do smrti.
V	petek 23. junija pa so veterani občine Kanal ob Soči z gosti skupine veteranov iz Brd, organizirali tradicionalno praznovanje dneva državnosti v Gorenji vasi pri Kanalu pri družini Križnič, ki so ji bil podelili častni naziv "Slovenska družina", saj je pri njih bila nastanjena prva enota slovenskih teritorialcev junija leta 1991 .
V	nedeljo 25. junija pa so Kanalci vrnili obisk Briškim veteranom ob spominskem dvigu slovenske zastave na Sabotinu, ki je tu zaplapolala leta 1991, prepeljana pa je bila iz Ljubljane mimo številnih blokad. Bricem, ki jim je po Sabotinskem grebenu neomajno sledilo tudi desetletno dekletce iz Brd, so se pridružili tudi pohodni-ki iz Solkanske smeri. V sicer pravem mrzlem viharnem vremenu s sunki burje smo le uspeli razobesiti zastavo. Silovito plapolanje zastave v sunkih burje preko 100 km/uro je bilo s svojimi poki slišno skoraj do koče na Sabotinu, kjer je po zvokih državne himne trobentača Stanislava Makaroviča sledilo nadaljevanje praznovanja, ki sta se ga kljub neuiju udeležila tudi državni sekretar Niko Jurca in poslanec Državnega zbora RS g.Ivo Hvalica. Najvztrajnejši veterani so v lepem popoldanskem soncu zaključili pod murvo pri Kovaču na Humu z razgledom na lepo svobodno domovino.
KLUB UGOEJfiOSTi
UNITAS Ljubljana vsem članom ZWS v svojem tovarniško razstavno prodajnem salonu na Celovški ulici 224 v Ljubljani nudi ugoden nakup vodovodnih armatur z 10% popustom in po dogovoru brezplačno montažo na domu. Tel.: 01-15-98-141.
Urarstvo BASTL Velenje - urarstvo in prodaja ur, nudi članom ZWS za Slovenijo 10% popust pri urarskih storitvah in 5 % popust pri nakupu izdelkov. Tel.: 03-58-71-444, GSM: 041-250-579.
Podjetje GAMA d.o.o. Krško nudi članom ZWS 1,5 % popusta na MPC pri nakupu vozil Mazda, 5% popust na MPC pri nakupu koles blagovne znamke GT in Caliypso in 10% popust na MPC pri nakupu športne opreme. Tel.: 0608-23-25-00.
Rova International Koper d.o.o. nudi članom ZWS od 10% do 20% popusta pri nakupu in montaži
Turistična agencija Ferrari Tours Publicitas d.o.o. Nova Gorica nudi članom ZWS 7 % popusta za
vse izlete in storitve. Tel.: 05-28-180.
OBMOČNA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
OZVVS Velike Lašče
Velike Lašče 15 1315 Velike Lašče Predsednik: Dušan Hočevar Doma: (01) 788 92 71 OZVVS
OZVVS Ljubljana
Štembalova 28, 1000 Ljubljana Predsednik: Andrej Jamnik Tel.: 061-16-85-649 Gsm: 041-812-639
! OZVVS Domžale
Ljubljanska ulica 36 1230 Domžale
Predsednik: Dominik Grmek Doma: (01) 724 27 38 Gsm: (041) 753 455
OZVVS Kamnik
Glavni trg 24 OZVVS Kamnik Glavni trg 24 1241 Kamnik Predsednik: Janko Blagšič Doma: (01) 831 16 54
OZVVS Ribnica
Predsednik: Jožef Molk Doma: (01) 755 25 12 Služba: 061 754 131 OZ
SV 2220 - Stara Vrhnika gospod Jožef Molk 1360 Vrhnika
1301 Krka
Predsednik: Albin Hvastija Doma: (01) 787 27 00 Gsm: 041-800-107
1310 Ribnica
Predsednik: Peter Levstek Doma: (01) 89513 93 Služba: (01) 836 10 94
OZVVS Kočevje
Ljubljanska cesta 7 1330 Kočevje Predsednik: Darko Čop Doma: (01) 895 22 26 Služba: (01) 836 11 02
OZVVS Moravče
Vegova ulica 9
Predsednik: Vitomir Cerar
Predsednik: Vojko Sternberg Doma: 05 714 13 10 Služba.: (01) 181 30 09
OZVVS Brežice
8250 Brežice Pisarna OZVVS Brežice Tel.: (07) 496 32 58 Predsednik: Silvester Jeršič Doma: (07) 496 1910
CKŽ 30 8270 Krško
Predsednik: Rudi Smodič Gsm: 041-452-478
OZVVS Celje
Gledališka 2 3000 Celje Predsednik: Vil Doma: (03) 548 20 74
OZVVS Laško
3270 Laško
Doma: (03) 573 14 64 Faks: (03) 573 16 96
OZVVS Slovenske Konjice
Stari trg 41
3210 Slovenske Konjice Predsednik: Anton Kolar Tel.: 063 754 122 Faks: 063 754 615
OZVVS Velenje
Kopališka ulica 3 3320 Velenje
Predsednik: Alojz Hudarin Služba: (03) 586 27 80 Faks: 03)586 27 80 Gsm: 041 694 453
OZVVS Spodnje Savinjske
Savinjske čete 4 3310 Žalec
Predsednik: Alojz Kampuš Doma: (03) 571 59 91
OZVVS Štore
Cesta KSIV. divizije 15 3220 Štore
Predsednik: Srečko Križanec Doma: (03) 577 03 92 Gsm: (041)569 361
OZVVS Zasavje
Ulica 1. junija 19 1420 Trbovlje Predsednik: Jože Čibej Služba: (03) 562 92 38 Faks: 03 562 64 73
OZVVS Dolenjske
Jedinščica
8000 Novo mesto Predsednik: Tel.
Faks: 068 326 346
321. OVTP Aleš Kulovec 8000 Novo mesto
OZVVS Bela Krajina
Dolenji Suhor pri Vinici 15 8343 Dragatuš Predsednik: Branko Kobetič Služba: (07) 305 19 10 Faks: (07) 305 31 04
323. OVTP SV
OZVVS Slovenska Istra
Sp. Škofije 18 6281 Škofije
Predsednik: Vladimir Ličen Doma: 066 54 621 Služba: (05) 654 97 12 Faks: (05) 654 97 15
OZVVS Krasa in Brkinov
Kosovelova ulica 3
OZVVS Radovljic
Poljče 27
4275 Begunje na Gorenjskem
Doma: (04) 531 47 66 Tel.: (04)533 40 25 Faks: (04)533 38 07
OZVVS Kranj
Gasilska ulica 10 4000 Kranj
Predsednik: Irena Oman Doma: (04) 231 25 79 GSM: 040 202 594
OZVVS Tržič
Tržič 4290
Predsednik: Anton Stritih Doma: (04) 720 002, 720 003
OZVVS Lenart
Trg osvoboditve 7 2230 Lenart
Predsednik: Peter Leopold GSM: 041 743084
OZVVS Maribor
Heroja Bračiča 2
2000 Maribor
Predsednik: Alojz Kovačič
Tel.: (02) 252 33 51
(kontaktna oseba ga. Zorica Kočič)
OZVVS Ptuj
Prešernova ulica 29 2250 Ptuj
Predsednik: Jože Murko Doma: (02) 746 15 31 Gsm:041-279-607
OZVVS Ruše
Trg vstaje 12 2342 Ruše
Predsednik: Anton Stačnik Doma: (02) 663 06 21
OZVVS občin Ajdovščina in
Gregorčičeva ulica 20 5270 Ajdovščina Predsednik: Stanislav Bačar Doma: (05) 366 15 01
OZVVS Veteran Nova Gorica
Vrtojbenska ulica 21 5000 Nova Gorica Predsednik: Stojan Peršič Doma: (05) 303 12 80 Pošto pošiljati:
Gospod Venčeslav Hvala 5000 Nova Gorica
OZVVS Gornje Posočje
Trg tigrovcev 5 5220 Tolmin
Predsednik: Pavel Četrtič Doma: (05) 388 54 52
5213 Kanal
Predsednik: Jože Velušček Služba: (05) 398 13 31
(05) 395 11 80 Faks: (05) 395 11 81
OZVVS Ljutomer
Postružnikova 5 9240 Ljutomer Predsednik: Miloš Vrbančič Tel.: (02) 581 19 21 GSM: 041 775 992
OZVVS Gornja Radgona
9250 Gornja Radgona Predsednik: Franc Zemljič Služba: (02) 532 14 83
OZVVS Murska Sobota
Tomšičeva ulica 15 9000 Murska Sobota
Doma: (02) 559 10 17 GSM: 041 942 789
OZVVS Dravograd
Trg 4. julija 7 2370 Dravograd
Predsednik: Herman Jeseničnik Služba: 0602 83 061 Faks: (02) 878 31 67
OZVVS Mežiška dolina
Čečovlje 12/a 2390 Ravne na Koroškem Predsednik: Branko Kaker Doma: (02) 822 35 82 Služba: (02) 870 55 12 Faks: (02) 870 55 41
OZVVS Zgornja Dravska dolina
Mariborska 7
OZVVS Mislinjska dolina
2380 Slovenj Gradec Predsednik: Viktor Jeromel Doma: (02) 885 50 39
ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
LETALSKI MITING "CERKLJE 2000"