Razgled po šolskem svetu. Dijaki — učitelji. V »Omladini« čitamo: Slušatelji tehnike v Berlinu prirejajo že več let poučne tečaje za delavce. Zadnjo zimo so jih začeli posnemati vseučiliščniki. Le-ti trdijo, da je dijaštvo poklicano sodelovati pri socijalnih nalogah sedanjosti po svojih najboljših močeh. Najboljše porabijo svoje sile, ako poučujejo delavce. Tak pouk je potreben, ker zahtevajo od dne do dne večjo izobrazbo. Sicer pa nimajo delavci prilike niti si pridobiti elementarnega znanja, ki je podlaga za višjo izobrazbo. Tudi najmanjša izobrazba je za delavčev poklic jn socijalno sploh velike praktične vrednosti. Učili so v desetih tečajih 348 delavcev. Edina predmeta šta bila nemščina in računstvo. Poučevali so bolj in manj izobražene v dveh oddelkih. Vseh učencev se je priglasilo 561, med njimi 12 žensk. Koncem tečaja jih je bilo še 222, drugi so iz raznih vzrokov odpadli. Največ slušateljev je bilo starih 25 do 40 let. Med počitnicami predavajo dijaki o splošno zanimivih predmetih. Tudi prirejajo izlete v mazeje in v gledališča, kjer imajo veliko prilike se spoznati z dedelavci natančneje. V letnem tečaju poučujejo v štirih oddelkih nemščino in v treh računstvo: uvedli so namreč tečaj za popolnoma nevešče in inozemce, tudi so vrinili en tečaj med prvotna dva. Poseben tečaj je tudi o Schillcrju. Stroški znašajo dosedaj okroglo 408 mark. — Učitelj, ki bo gorel za Kristusa. »Soča« piše: Te dni so prišli nckateri kmetje precej od daleč prosit šolsko oblast v Gorici, naj jim da učitelja, ki bo gorel za Kristusa, kakor gori zanj slavnoznani učitelj Balič na Vrhu. Da jim je vzor B., jasno kaže, kako je s pametjo tiste kmetiške deputacije. Ta piramidalna neumnost bi zbujala smeh, če bi ne bila tako strašansko žalostna ! Kako so še nekateri zabiti ! — Na šolskem vrtu pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah so letos občudovali nekaj izrednega. Komaj dveletno drevesce, ki meri 160 cm, se je ovilo z belim cvetjem in darovalo svojemu gojitelju, nadučitelju J. Farkašu, kot znak hvale in priznanja 15 krasnih jabolk. A to hvaležno drevesce se je skrilo v šumico svojih sester, da bi tembolj iznenadilo in razveselilo oko svojega vrtriarja. — Podporno društvo za slovenske dijake Koroške v Celovcu. Poročali smo svoj čas, da se namerava ustanoviti na Koroškem podporno društvo za slovenske koroške dijake, zlasti za visokošolce. To se je zdelo tembolj potrebno, ker sta se podporm društvi za koroške dijake na Dunaju in v Gradcu prelevili tako, da podpira samo Nemce, če pa kateremu Slovencu kaj dajo, je namen, da jih potujčijo in napravijo odvisne od sebe. Slovenska namera je pa zaspala vsled brezbrižnosti starejših koroških Slovencev in koroški slovenski visokošolci so stradali naprej. Zdaj je pa društvo začelo živeti. V odboru so rnožje, ki so vneti za slovenski inteligentni naraščaj in ki bodo delali z vsemi močmi, da postane društvo krepka opora koroškim slovenskim visokošolcem. Zanimanje za to društvo je gotovo veliko, ker je že na ustanovnem shodu pristopilo društvu šest ustanovnikov in mnogo rednih članov. (Ustanovniki plačajo 100 K enkrat za vselej, pravne osebe po 200, K. redni člani pa po 5 K letno). Odbor se obrača do vseh Slovcncev, naj bi podpirali to velevažno društvo za koroške Slovence, da bomo imeli čitn več koroške slovenske inteligence. Doneskc sprejema blagajnik, g. prof. A p i h v Celovcu, Vetrinjsko predmestje št. 26. — Odpravljen ,,cof". Dne 30. m. m. je minulo 100 let, odkar je prepovedal cesar Franc I. častnikom in vojakom kito. Dotična odredba se je glasila: »Moj voj^ii minister, nadvojvoda Karel, mi je predlagal, naj se v vsej vojski odpravi kita. Ta predlog sem sprejel in odrejujem, da v zanaprej ne smejo biti lasje čez palec dolgi. Zabranjujem vojakom mazati lase ali jih posipavati s praškom, ravnotako pa tudi zabranjujem častnikom se pomadizirati in pudrati. Vsakega kršitelja te naredbe bom ostro kaznoval. Lasje se morajo, kakor brž odrastejo preko palca dolžine, postriči. Vsi vojaki si morajo zaradi zdravja večkrat glavo umivati z mrzlo vodo. Ta predlog nadvojvode Karla sem sprejel posebno iz dveh razlogov, ker bo pospeševal zdravje mojih vojakov ter jirn ne bo treba svoje itak male plače porabiti za zdrževanje nepotrebnega »cofa«, Generalom prepuščam, da ali nosijo kito ali pa se strižejo.« Ta odredbaje spravila vso vojsko v slabo voljo, ker so vojaki in častniki bili ponosni na svoje kite. Le velike kazni so jih prisilile k btivcu. Mnogi častniki so se tako sramovali, da se brez kite dolgo časa niso upali iz sob. —- Baje so podedovale »cof« v prenešenem pomenu šolske oblasti. — Duhovnik v italijanskih pregovorih. V Toskani imajo pregovor: »Duhovniki, menihi, nune ia kokoši niso nikoli siti.« — V Genovi pravijo: »Župnik Vzemi je v zakristiji, župnika Daj pa ni nikjer najti.« — V Benetkah poznajo pregovor: »Kadar pravi duhovnik: Molimo! ima že tri lire v žepu.« — V Veroni molijo: »Duhovniškega sovraštva, menihove zabitosti in nunskega klepetanja — reši nas, o Gospod.« — Pijemontezi pravijo: »Storite, kar pravi župnik, pa pridete v nebesa; storite, kar dela župnik, pa pridete v peklo« — V Rimu je znan pregovor: »Ako vidiš duhovnika, beži, ker zapletel ti bo rodbino.« — Najznačilnejši pa je pregovor: Duhovniki si kuhajo juho s plamenom vic« — O koroški pedagogiki piše »Mir«: Dne 29. in 30. marca 1. 1875. je imelo koroško deželno učiteljsko društvo v Pliberku svoje glavno zborovanje, na katerem se je med drugim razpravljalo tudi o poučnem jeziku. Glede mešanih šol se je sklenilo, da se naj poučuje na vseh šolah, kjer je pri vstopu ena tretjina ali manj nemščine nezmožnih otrok, do izključno p e t e g a šolskega leta v slovenskem poučnem jeziku, nemščina pa se naj zraven vadi, in šele po petem šolskem letu se naj rabi nemščina kot samostojen učni jezik. Kako pa je dandanes ? Sedaj pa to niti za popolnoma slovenske (t. j. kjer so sami slovenski otroci) šole ne velja. Da — seveda, takrat še ni bilo »Schulvercina« in »Sildmarke«.