IM-REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541 /X • Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. TIM 2 poštnina plačana v gotovini XIX. letnik oktober 1980 DIGITAL STRAIN It MODEL !20( timova čarovnija • timova čarovr Gledalcem pokažite ponikljan obroč in vrvi¬ co. Obroč naj vam vrnejo. Gib... in obroč izgine neznano kam. Naprosite enega izmed gledalcev, da vam zveže zapestja. Hiter gib in že vam obroč visi na sredini vrvi, ki vam povezuje zapestja. Sedaj naj vam nekdo roke razveže, gledalci pa naj ponovno pre¬ gledajo obroč in vrvico. Za ta poskus potrebujete ponikljan obroč s premerom 10 do 12 cm in tanko vrvico. Skrivnost tega poskusa je preprosta. Usme rite pozornost gledalcev nekam drugam medtem pa si hitro potisnite obroč na roke in roki dvignite. Obroč bo zdrsnil pod roka vom po roki proti rami. Zadržite ga tako da potisnete z laktom ob bok. Ko vam zve¬ žejo roki z vrvjo, morate ponovno usmeriti pozornost gledalcev drugam, medtem pa spustite obroč. Ta bo zdrsnil z roke na vrvi¬ co, ki vam veže roki. TIM 2 • 80/81 49 TIM 2 Oktober 1980 XIX. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE « Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 80,00 din, posamezna številka 8,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. KAZALO PRVI KORAKI PRVA STRAN • PR Po prvih težavah, ki smo jih kot skoraj vsako leto doslej imeli z izidom prve številke naše revije, saj je tudi tokrat izšla z zamudo, je zdaj pred vami druga številka Tima. Najprej se vam moram opravičiti za manjši spodrsljaj v prvi številki, do ka¬ terega je (se ve) prišlo zaradi tiskarske¬ ga škrata. V obeh kolofonih, to je na prvi strani ovitka in na prvi notranji stra¬ ni, je pomotoma ostala stara cena za en izvod Tima kot tudi za cel letnik. Re¬ vija se je namreč po štirih letih podra¬ žila za cel dinar pri izvodu, kar smo pravilno napisali pod naslovom. Tudi v kolofonih smo to že popravili, za vas pa upam, da nam zaradi neljube napake ne boste odrekli plačila po novi ceni. Medtem je prispelo na naš naslov kar lepo število vaših prispevkov, s katerimi sem kar zadovoljen tako glede vsebine kot tudi s kakovostjo. Nekaj malega sem jih objavil že v tej številki, ostali pri¬ dejo na vrsto kasneje. Ob tem spet va¬ bim vse, ki so vešči peresa in svinčnika in ki imajo ideje s področij, o katerih piše naša revija, da se čim prej oglasijo s svojimi prispevki. Nisem pa zadovoljen z obliko in vsebino malih oglasov, ki nam jih pošiljate v če¬ dalje večji količini. Nekateri med vami se tako razpišete, da oglas bolj spomi¬ nja na katerega od prostih spisov, ki ta čas neusmiljeno razsajajo po šolah, pa tudi vsebina pogostokrat nima »blage« zveze z vsebino revije. Na to sem že večkrat opozoril, zato bom v prihodnje uporabil opolnomočja, ki jih omogoča moj resor in neprimernih oglasov eno¬ stavno ne bom objavil. Na kratko: oglasi naj bodo kratki in jedrnati, vsebina oz. material, ki ga ponujate, pa naj se nana¬ ša na dejavnosti, ki jih revija obravnava. In še nekaj za konec kot se pri spisih te vrste spodobi: zelo sem vesel vaših pi¬ sem, v katerih opisujete svoje uspehe pri izdelavi tega ali onega izdelka po Timovih načrtih, pa tudi tistih, v katerih sprašujete za nasvet ali razlago. Rad pa bi, da bi razumeli, da uredništvo ni trgo¬ vina z modelarskim blagom, zato ne na¬ ročajte materiala na naš naslov. Vaš urednik! 50 tim 2 • 80/81 PRVI KORAKI • PRVI KORAKI • PRVI Amand Papotnik proizvodno delo z električnim orodjem PROJEKTNA NALOGA: TASA S PODSTAVKI Omenjena projektna naloga je tokrat name¬ njena krožku šolskega proizvodnega dela. Velikokrat zasledimo, da učitelji kljub zna¬ nju, ki ga predmetni učitelji tehnične vzgo¬ je nedvomno imajo, potrebujejo tudi zelo podrobno izdelane projekte, ki bi jih lahko takoj uporabili pri svojem delu. Zato sem tokrat pripravil projekt, ki je namenjen krožku šolskega proizvodnega dela. Delovna naloga: Izdelava tase s šestimi podstavki, ki jo lahko izdelujete v serijski proizvodnji pri delovnih sestankih krožka. Pribor, orodje, material: 1. Pribor: pribor za merjenje in označeva¬ nje na materialu, osnovni in dodatni pribor za delo na KLIP-KLAP mizi D'M 200 (vzdolž¬ no leseno vodilo, zaščitna konzola za po¬ vratno žago, vertikalno stojalo za vrtalnik). 2. Orodje: KLIP-KLAP vrtalnik s priključki, nož za tapete. 3. Material: vezana plošča debeline 5 do 8 mm. Operativni učno-vzgojni smotri — Udeleženci krožka se usposabljajo za uporabo tehniško-tehnološke dokumentacije, — aktivno sodelujejo pri podrobni izbiri orodja in materiala, — spoznavajo pomen električnega ročnega orodja za izvajanje delovnih nalog, — spoznavajo pomen organiziranega delov¬ nega mesta za kvalitetno izvajanje delovnih nalog v serijski proizvodnji, — navajajo se na upoštevanje in uporabo zaščitnih sredstev pri delu, — navajajo se na povezovanje delovnih ope¬ racij v proizvodni proces, — nauče se objektivno vrednotiti svoje delo, delo drugih članov krožka in delo ter prizadevanja mentorja krožka šolskega pro¬ izvodnega dela, — spoznavajo pomen racionalne porabe časa, sredstev in energije pri ustvanjalno- produktivnem delu, — krožkarji si pridobivajo znanja, spretno¬ sti in delovne navade ter razvijajo višje mentalne sposobnosti (ustvarjalno mišlje¬ nje). Napotki za izvedbo delovne naloge 1. Na osnovi projektne naloge je potrebno formirati delovna mesta in organizirati lini¬ jo tekočega traku, že pred planiranjem teh¬ nološkega lista je dobro, če izdelate skico v tlorisu, ki bo prikazovala razporeditev de¬ lovnih mest v tekočem traku. 2. Po pregledu risbe, tehnološkega lista in fotografij, ki prikazujejo potek dela, lahko pričnete s prenašanjem mer na material. Potrebujete pa: a) vezano ploščo debeline 5 do 8mm, b) pluto debeline 3 mm. Opomba: Pluto lahko kupite pri: TANINU, METALKI, ASTRI itd.; priporočam vam, da kupite pluto, ki je v ploščah velikosti 500 X X 1000 X 3 mm. Cena te plošče je okrog 36 dinarjev. Slika 1. Izrezovanje velike okrogle plošče iz ve¬ zane plošče Slika 2. Izrezovanje okroglih podstavkov s kron¬ sko žago 0 67 Slika 3. Nanašanje lepila na vezano ploščo in na pluto 3. Taso s premerom 270 mm izžagate iz vezane plošče -s pomočjo povratne žage KLIP-KLAP (glej fotografijo). 4. Podstavke (5 do 6 kosov) is premerom 0 67 mm izdelate s pomočjo kronske žage in največjega žaginega lista (0 67 mm). 5. Taso in podstavke nalepite na pluto. Pri tem uporabljajte NEOSTIK ali DONIL XL-100 lepilo. -Pri uporabi tega lepila je potrebno upoštevati naslednje: TIM 2 • 80/81 51 Slika 4. Lepljenje podstavkov na pluto Slika 5. Končni izdelek a) lepilo je potrebno nanesti na vezano plo¬ ščo in na pluto, b) počakati 15 do 20 minut in nato vezano ploščo (taso in podstavke) ter pluto stakniti. 6. Odvečno pluto (glej fotografijo) lepo obrežete z nožem za tapete. Tako boste do¬ bili lepo okroglo obliko tase in podstavkov. Aktivnosti ob zaključku teh. procesa Ob izdelanih kompletih (tasa s podstavki) pa je potrebno izvesti še naslednje: 1. Ovrednotenje dela in trud posameznikov in mentorja. 2. Izračun obrabe delovnih sredstev, amor¬ tizacija delovnih sredstev in opreme. 3. Ocenitev stroškov in ceno izdelka. 4. Analizo ustrezne organiziranosti delovne¬ ga mesta, organizacije dela, odnosa do de¬ la, odnosa do materiala in sredstev za delo. 5. Analizirati odnos do racionalnega izko¬ riščanja materiala, porabe energije in od¬ padnega materiala. 52 TIM 2 • 80/81 TEHNOLOŠKI LIST lutke iz lesenih žlic Kako zabavne lutke lahko sami izdelate za domače igrice! Potrebujete le neprebarvane lesene žlice različnih oblik, lepilo, barve, papir, krpe, -nit, vrvico, žico, zamaške -in nekaj domišljije. Načinov izdelave različnih oblik je mnogo, dela pa sploh ne veliko. Seveda pa bo šlo bolj počasi, dokler ne dobite nekoliko prak¬ se. Veselje otrok bo največja -nagrada za vaš -trud. Najprej se -naučite delati glavice. -Najlaže je, če oči, usta in ušesa na žlico narišete in prilepite še lase iz nitk ali papirnatih trakov. Težje, čeprav ne pretežko, je leplje¬ nje. Oči, usta in -nos lahko namreč tudi izre¬ žete iz papirja, blaga ali usnja in jih prile¬ pite -na žlico. Glavo lahko povežete z rutico, -ji nataknete papirnato ikapo, cilinder ali okroglo čepico. Imate tudi druge možnosti. Na papir narišite TIM 2 • 80/81 53 gobec volka, psa ali druge živali in izreza¬ nega nataknite na žlico. Poskrbite tudi za obleko. Po možnosti lutke ne oblačite preveč. Poskušajte izraziti zna¬ čilnost posamezne lutke s preprosto in eno¬ stavno obleko in drobnimi posebnostmi. Poglejte, kako je na primer narejen volk, kjer smo robec togo zavezali na ročaj žlice. Na konec robca so pritrjeni kremplji, ki so izrezani iz papirja. Na ta način smo dobili šape, značilne za to divjo zver. Nima smisla, da se podrobno ustavljamo pri vsaki predstavljeni lutki. Slike vam daje¬ mo za primer. Dobro si jih oglejte in ne bo vam težko narediti še drugačnih lutk. Odr¬ sko dekoracijo za domače gledališče pa boste tako znali izdelati sami iz barvastega papirja, krpic, kartona, deščic, trakov in po¬ dobnega materiala. Danilo Ogrinc žerjav Pred vami je načrt preprostega žerjava. Za izdelavo potrebujete vezano ploščo 4 mm, iverico 20 mm, smreko 10 mm, aluminij 0 3 mm in vrvico. H gradnji iz iverice izrežite pravokoten kos 140 X 80 mm. Obrusite ga s pilo in stekle¬ nim papirjem. Nato iz vezane plošče izža- gajte obe stranici krana (5). Tega dobro obrusite s pilo in smirkovim papirjem. Na označenih mestih ga prevrtajte s 3 mm svedrom. V zgornje štiri luknjice vlepite pa¬ ličice (2). Razdalja med stranicama krana je 10 mm. 54 TIM 2 • 80/81 Na smrekov les 10 mm prerišite nosilec krana (4). Na označenih dveh mestih ga prevrtajte s svedrom 3 mm. Nato ga izža- gajte in robove obrusite. Del 4 prilepite na del 1, 70 mm od krajšega roba podstavka. Lepite z lepilom JUEHNOL ali s podobnim lepilom. Izžagajte kljuko (6) in jo obdelajte s pilo. Na označenem mestu jo prevrtajte s sve¬ drom (2 mm). Ročici žerjava naredite iz aluminijaste žice 5 mm. Dolžino žice 6 cm upognite po na¬ črtu. Konice žice zaoblite s pilo. Del 5 privijemo z vijakom M3 na del 4. Vrvico privežemo za kljuko in jo napeljemo skozi prvo paličico do ročice, ki je na kra- nu. Prva ročica bo dvigala in spuščala klju¬ ko, druga pa dvigala in spuščala kran. žerjav še po svoje prebarvajte, pa je gotov. MODELARSTVO • MODELARSTVO • MO Bojan Rambaher papirnat dirkalni model F1 Ob branju naslednjih vrstic se boste se¬ znanili z načrtom, po katerem lahko napra¬ vite poceni dirkalni avto F 1 iz materila, ki je dostopen prav vsem, to je iz papirja. Opisani postopek pa je do neke mere samo predloga za vašo fantazijo 'in spretnost, ki naj se izkaže prav pri delu s papirjem. Morda se bo kdo izmed vas nesmehnil ob misli, da je sploh mogoče sestaviti tak pa¬ pirnat model, da bi ga lahko spuščali po dirkalni stezi. Izkušnje s predlaganim mo¬ delom so vsekakor pokazale, da je mogoče s premišljeno konstrukcijo in pravilno Iz¬ brano in nameščeno šasijo in ojačitvami popolnoma zadovoljivo nadomestiti ploče¬ vino. Morda je izdelava za modelarja-začet- 56 TIM 2 • 80/81 nika nekoliko trd oreh, vendar ne obupajte. Če se boste spravili k izdelovanju tega mo¬ dela, si boste kljub trudu mimogrede nabra¬ li izkušnje in spretnost, potrebno za izdela¬ vo bolj zapletenih, zahtevnejših in sposob¬ nejših modelov. Preden začnete z izrezovanjem in sestav¬ ljanjem, si morate nabaviti ves material, da ga ne bi iskali sredi sestavljanja. Potru¬ dite se in se zadovoljite le z najboljšim, da vam bo model bolje služil. To je pomembno predvsem za lepilo, ki naj ne bo navadno. Ponujamo vam torej načrt za voziilo Lotus 79, ki je bil na dirkah za svetovno prven¬ stvo F-1 zelo uspešen in je pomagal Mariu Andrettiju z brezhibnim delovanjem do na¬ slova svetovnega prvaka. Da bi ga lahko iz¬ delali doma v ustrezni velikosti za domača tekmovanja, smo vozilo pomanjšali v raz¬ merju 1 : 32. Kot smo že omenili, je to tek¬ movalni model za spuščanje po pisti in je zato tudi opremljen z motorčkom. Lahko pa seveda motor izpustite >in izdelate samo model za na polico. Najprej si oglejte sliko pravega modela. Podan je tloris in pogled od spredaj in od strani s preseki A, B, C in D. Za boljšo predstavo je dodana tudi merilna skala. Preden začnete s sestavljanjem modela, si pozorno preberite cel članek, da bi dobili pogled nad celotno konstrukcijo. Potem za¬ čnite sestavljati najprej podvozje. Podvozje — pripravite si trdo lepenko (re¬ cimo od škatle za čevlje ali srajco), nož, škarje, žiletko, ravnilo, krivuljar, šestilo in lepilo in se lotite izdelave. Po shematičnem prikazu začnite z lepljenjem podvozja. Na njem so posamezni deli označeni s števil¬ kami od 1 do 18. To velja za podvozje, med¬ tem ko so deli karoserije označeni s šte¬ vilkami od 19 do 34. Podvozje je osnovni del konstrukcije in prav od njega so odvis¬ ne vozne lastnosti našega modela, zato bo¬ dite pri izdelavi zelo natančni. Na karton si natančno prerišite vse dele, ki jih potem zlepite točno po navodilih glede na vrstni red lepljenja. Začnite z delom 1. K njemu prilepite obe stranici 2. Deli 3, 4 in 5 sestavljajo ležišče motorja. Dela 4 in 5 sta enaka in določata širino prostora za motor. Njuna velikost je torej odvisna od vrste motorja, ki ga boste uporabili. Sedaj vlepite med stranici 2 in 3 ojačevalne dele 6, 7 in 8. Na sprednjem delu bodoče 26 šasije nalepimo k delu 5 opornika 9, ki pa ju moramo prilepiti tudi k tunelu (deli 10, 11 in 12), ki drži celo sprednjo os. Ta je nameščena v ležajih, ki jih naredimo iz cevi. Notranji premer cevi je odvisen od premera uporabljenih osi in naj bo nekje od 2,5 do 3 mm. Cel sprednji del zaključimo s pritr¬ ditvijo dela 13. TIM 2 • 80/81 57 sprednjem delu s sekačem luknjo za vodilo. Mesto je označeno s črtkanim križcem. Vo¬ dilo lahko naredimo iz nekaj plasti papirja. Potrebujemo pa še majhno cevko, po kateri bomo speljali kable. Preden nalepimo držalo zadnje osi, z žilet- ko izrežemo v osnovnem delu 1 odprtino označeno s številko 14. V oba dela 15 na¬ pravimo luknje za ležaje zadnje osi. Nato prilepimo še zanja dva nosilca 16 na del 1 . Glede koles imate na izbiro več možnosti. Lahko si jih izdelate sami iz kakšnih starih igrač, ali pa poskušajte najti kaj primernega v trgovini, pač glede na to, v kakšne name¬ ne boste model uporabljali. Osi namestimo v odprtine, ki ste jih izvrtali v ta namen. Lepimo na ravni plošči vedno enak par le¬ žajev že nameščenih na os. Ko lepite zad¬ nje ležaje, ne smete pozabiti, da morate na zadnjo os namestiti še eno kolo, če mislite model spuščati po pisti. Nato pritrdite še motor z žicami. sami, vam lahko damo naslednji nasvet. Najprej izberite diske za gume. Sprednji gu¬ mi sta lahko malo trši, zadnji pa naj bosta mehkejši. Za izrezovanje gum uporabite ži- letko ali skalpel. Odprtino v gumah najprej naredite s sekačem ustreznega premera (vsak sekač manjši od premera diska za 2—3 mm). Tako narejen gumijast obroč nataknemo na disk in ga zalepimo z ustrez¬ nim lepilom. Ko se lepilo posuši, gume ob¬ delajte z brusnim papirjem, ki ga nataknete na sveder, ali še bolje z električnim brusom, če ga ima oče v domači delavnici. Tako bodo gume lepo okrogle. Sedaj lahko kole¬ sa namestite na osi. Celo podvozje večkrat prebarvate s tankim čopičem in primerno barvo. Na vodilo pritrdimo kable modela in vse utrdimo z varovalno podložko v karoserijo. Ko je motor popolnoma nameščen, na pod¬ vozju rahlo naoljimo torno ploskev in model tako preizkusimo, še preden se lotimo iz¬ delave karoserije. 58 TIM 2 • 80/81 Karoserija — konstrukcijo prav tako vidite na sliki. Ker pokriva podvozje, mora biti iz¬ delana tako, da njen tloris za 1—2 mm pre¬ kriva tloris podvozja. Pri lepljenju osnovnih delov morate biti zato pozorni, ker odločajo o tem, kako bosta izgledala oba sestavna dela zlepljena skupaj. Dele karoserije narišite na karton in jih izrežite. Pozorni morate biti pri osnovnem delu 19. Na ta del lepite vse druge dele in zato morate točnost prerisa in izrezave do¬ bro preveriti. Na delu 19 izrežite vse ozna¬ čene odprtine, nato pa nanj prilepite stra¬ nici 21. Ko se lepilo posuši, prilepite na zadnji del robova 22 in 23. Dela zlepite sku¬ paj, preden ju prilepite na karoserijo. Iz delov 24 in 25 naredite prostor za voznika in ga kot celoto prilepite na osnovni del. Del 26 pokriva motor modela. Namestite ga do zadnjega roba delov 24 in 25 in ga zale¬ pite mednju. Na pokrov motorja prilepite za¬ ščitni lok 27, ki ga oblikujete med prsti tako, da bo dobil zaokroženo obliko pravega loka. Prilepite še dela 28 in 29, ki se mo¬ rata prilegati k sprednjemu delu podvozja. Sprednji tlačni stabilizator najprej zlepimo kot samostojen del, nato pa ga prilepimo na karoserijo. Pripraviti moramo dva kosa. TIM 2 • 80/81 59 Zlepljen stabilizator prilepimo šele, ko se dobro posuši in pazimo, da se ne obesi k tlom. Enako postopamo tudi pri zadnjem tlačnem stabilizatorju, ki ga prilepimo na oba dela 23. Celoto še dopolnimo z name¬ stitvijo dveh zrcal 34. Preden začnemo s celotno ureditvijo karo¬ serije, celo konstrukcijo utrdimo s tem, da spojna mesta vseh delov z notranje strani ponovno zalepimo. S tem konstrukcija po¬ stane ne samo bolj trdna, ampak glede na lastnosti papirja tudi bolj prožna. Kako boste pobarvali model, se odločite sarrii. Najbolje je, da si priskrbite nekaj fotografij dirkalnega avtomobila in model pobarvate po resnični podobi. Karoserijo sedaj pritrdite na podvozje. Lah¬ ko jo pritrdite z lepilnim trakom ali dvema žicama, vendar morate v tem primeru v karoserijo in podvozje prej narediti ustrez¬ ne odprtine. Z modelom ni potrebno ravnati preveč pazljivo. Zaradi konstrukcije, ki je dovolj trdna, si lahko privoščite tudi ostre vožnje. Če pa bi vseeno prišlo do nesreče in trčenja, se bo verjetno stlačil samo pa¬ pir. Potrebujete samo škarje, lepilo in kar¬ ton in čez nekaj časa bo model ponovno sposoben za vožnjo. Dobro je, če občasno snamete karoserijo, izpihnete in očistite prah in namažete torna mesta pogona. To je potrebno seveda le, če ste v model na¬ mestili motor in ga uporabljate na pisti. O tem, kako morate narediti model iz pa¬ pirja in na kaj vse morate paziti, smo že pisali. Vsi potrebni podatki za izdelavo le¬ tečega krila so razvidni s slike. Načrt pa¬ zljivo prerišite na debelejši papir, dele izre¬ žite in jih upognite po navodilih. Oba dela nato sestavite. Če model pikira na nos, le-tega nekoliko obrežite. Če poskakuje v zraku, dodajte na nos nekoliko papirja ali samo lepila. Z več poskusi boste dosegli, da bo leteče krilo lepo zajadralo po zraku in se mehko spustilo na tla. 60 TIM 2 • 80/81 maketa ameriške vojaške rakete falcon H M-55 Matjaž Chvatal Deli v načrtu so narisani v merilu 1:1, tako da jih lahko prerišete neposredno na ma¬ terial. Del 1 je iz lipovega lesa, deli 2, 3, 4, 5, 6 in 12 pa so iz šeleshamerja, deli 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 16 in 17 pa iz balse. Glavo rakete (1) naredimo iz kosa posuše¬ nega lipovega lesa, ki ga najprej obrežemo, nato pa s smirkovim papirjem obrusimo, tako da dobi polokroglo obliko (glej načrt). Zgornji (2), srednji (3) in spodnji (4) del trupa izrežemo iz šeleshamerja, ki ga s fi¬ nim smirkovim papirjem na robovih 3 mm široko, stanjšamo na polovico. Pri tem mo¬ ramo paziti, da šeleshamer brusimo na raz¬ ličnih straneh, tako da po lepljenju spoj ne bo opazen. Na enak način izdelamo tudi cev za padalo (12) in nosilec motorja (17). Za lepljenje vseh delov priporočam trdo ne¬ elastično lepilo, na primer JUBINOL. Iz še¬ leshamerja izrežemo še tri trakove (5 in 6 ). Stabilizatorje Izdelamo iz 2 mm oz. 4 mm debele balse, ki jo profilno obrusimo (glej načrt). Pri tem moramo paziti, da nam let¬ nice na balsi potekajo vodoravno in ne navpično. Pri navpični legi letnic se stabi¬ lizatorji ob močnem sunku raketnega mo¬ torja na trdo gonivo radi potrgajo. Del 10, vez med stabilizatorji izdelamo iz 3 mm debele balse, ki jo obdelamo s skal¬ pelom ali britvico in nato s finim smirko¬ vim papirjem obrusimo (glej načrt). Na po¬ doben način Izdelamo tudi nosilec stabi¬ lizatorja (9) in podaljšek nosilca (11). Ob¬ roče [13, 14, 15 in 16) bomo izdelali iz 1,5 mm debele balse. Prii sestavljanju delov moramo biti še na¬ tančnejši kot pri izdelavi, saj na tekmova¬ njih ocenjujejo tudi podobnost leteče ma¬ kete s pravo raketo in natančnost izdelave modela, prav tako pa tudi let modela. Upo¬ števajte tudi, da bo raketa v zraku stabil¬ nejša, če se boste pri sestavljanju delov potrudili. Obroča (15 in 16) zalepimo na nosilec mo¬ torja (17) in potem vse skupaj potisnemo v TIM 2 • 80/81 61 62 TIM 2 • 80/81 Kosovnica no z lepljenjem moramo zaradi poznejše trdnosti modela vse spoje zalivati z lepilom. Dele trupa zlepimo skupaj. Na spoja med deli trupa zalepimo papirna trakova (5), trak (6) pa naleplimo na spodnji del trupa (glej načrt). V trup potisnemo cev za pa- ne bi potrgali, še naknadno zalivati s trdim neelastičnim lepilom. Da bi dobili popoln model rakete, torej pravo lovsko raketo FALCON HM-55 v me¬ rilu 1 : 8,3, model še prelakiramo z belo in močno rdečo barvo (glej načrt). 64 TIM 2 • 80/81 Boštjan Pogačnik preprost barometer Preprost barometer sem izdelal takole: Vzel sem plastično stekleničko CVET-ŠAM- PON in z buciko preluknjal pokrovček. Ste¬ kleničko sem napolnil z vodo (do vrha). Nato sem jo obesil na steno pred hišnimi vrati. Vrvice sem pritrdil okrog zoženega vratu stekleničke, obrnil pa sem steklenič¬ ko tako, da je preluknjani zamašek obrnjen navzdol. Barometer deluje takole: kadar bo kaplja¬ lo iz preluknjanega zamaška, se obeta grdo vreme. Če iz stekleničke ne kaplja, bo lepo vreme, če vode v steklenički zmanjka, je treba odviti pokrovček in vodo doliti. Material: žebelj, vrvica, steklenica. Aljoša Medvešek F-17 To je model predvsem za začetnike. KRILO. Izdelano je iz 1,5 mm balse. Izdela¬ mo 21 profilov. Letvice so lahko iz balse ali pa iz smreke. Krilo je dolgo 1000 mm. Uške so dvignjene za 4 cm. TRUP. Izdelan je iz 8 mm debele balse. Ko trup izrežemo, ga na okroglo obrusimo. Mi¬ zico naredimo iz 3 mm balse. Nato jo pri¬ lepimo na trup. ZADNJE KRILO. Narejeno je tudi iz balse. Profilov je 11. Vsii so iz balse. Letvice bodo iz balse-smreke. Vse letalo bomo lepili z lepilom UHU-HART. bolso 3 mm 2 TIM 2 • 80/81 65 66 TIM 2 • 80/81 balsa 15 mm 11 k TIM 2 • 80/81 67 Aleš Jaklič akumulator za vžig motorjev z žaril no svečko Za nemoten vžig modelarskih motorjev z žari lito svečko potrebujemo zanesl jiv vir električne energije. Od tega vira zahtevamo, da je napetost konstantna in da je tok do¬ volj velik. Tem zahtevam ustreza akumula¬ tor, ki je povrh vsega tudi prenosen. V tuji¬ ni je naprodaj precej tipov Ni-Cd akumula¬ torjev za vžig, vendar je cena le-teh precej visoka. Z Izredno majhnimi sredstvi pa se da preurediti star svinčev akumulator v od¬ ličen akumulator za vžig. Najprej potrebu¬ jemo kakršenkoli svinčev akumulator, ki je že odslužil svoje v avtomobilu. Če je le mo¬ goče, naj bo akumulator čim manjši. Za normalno delovanje svečice potrebujemo napetost 1,5 V oziroma 2 V. Takšno napetost oddaja en člen akumulatorja. Tako je na primer 12 V akumulator sestavljen iz šestih celic po 2 V, ki so vezane zaporedno. Torej moramo od akumulatorja ločiti eno celico. Kako to opravite, vam kaže skica 1. Najprej pa si dobro oglejte akumulator, če slučajno ne pušča, saj boste drugače imeli z razlito kislino nemalo težav. Nato izbijte kislino iz akumulatorja v steklenico in jo shranite, ker jo boste še potrebovan. Notranjost akumu¬ latorja dobro operite z vodo. Žaganje opra¬ vite pazljivo, sicer se vam lahko zgodi, da prežagate steno, ki loči celice, in vam bo akumulator puščal. Takoj po uporabi žagin list dobro operite. Tako smo dobili celico z napetostjo 2 V. Akumulator napolnimo s kislino. Polnimo ga 14 ur z napetostjo 24 V iin tokom 0,5 A. Za znižanje napetosti aku¬ mulatorja na 1,5 V uporabimo kar upor (kos cekas žice), ki ga vežemo, kot kaže skica 2. S stikalom lahko izbiramo napetost 1,5 V ali 2 V. Dolžino cekas žice najlaže dobimo s poizkušanjem, tako da merimo izhodno napetost na koncih žic, na katera priključi¬ mo kontaktno kljukico, in žico podaljšujemo ali skrajšujemo. Dolžina cekasa se giblje okoli enega centimetra. Akumulator vdela¬ mo v ohišje in nanj montiramo stikalo in priključni puši. Skica tri vam prikazuje, kako lahko vdelate akumulator v ohišje. Priključ¬ no kljukico lahko kupite v tujini, njena cena pa se giblje okoli 50 ND. Vendar pa si jo lahko izdelate tudi sami. Potrebujete le kljukico za obešanje perila (plastična) in košček pocinkane pločevine. Pri izdelavi pa¬ zite, da preprečite kratek stik. 68 TIM 2 • 80/81 Bojan Rambaher iskalec kovine Zemlja je polna skrivnosti. V njenih globi¬ nah je zakopana množica različnih predme¬ tov. Iskanje teh objektov brez ustrezne na¬ prave je še najbolj podobno iskanju igle v kupu sena. Z uporabo iskalca kovin pa je postalo odkrivanje kovinskih predmetov bolj enostavno in med vojno je bil to obi¬ čajen prizor. Iskalci-minolovci so z lahkoto odkrivali zakopane in skrite mine. Danes, ko se je elektronika polprevodnikov že zelo razvila, mladi amaterji pogosto sami se¬ stavljajo detektorje kovin, vendar ne zato, da bi z njimi iskali mine, ampak da bi odkri¬ li razne kovinske predmete, star denar in druge objekte arheološkega, zgodovinskega ali čisto praktičnega pomena. Iskalec kovin deluje na principu spremembe induktivnosti, do katere pride takrat, ko se z navitjem — sondo približamo kovinske¬ mu predmetu. Navitje se nahaja v oscilator¬ ju in s spremembo induktivnosti se frek¬ venca v oscilatorju menja. V električnem krogu je tudi oscilator s konstantno frek- venco. Signala z obeh oscilatorjev sta na¬ peljana v skupen detektor. Ker pa je dob¬ ljeni signal zelo slab, ga moramo najprej ojačiti in privesti v slušalke, kjer ga sliši¬ mo kot žvižganje. Kadar v bližini sonde ni kovinskih predmetov, je frekvenca v obeh oscilatorjih enaka, signala se v detektorju medsebojno uničita in v slušalkah ne sliši¬ mo nobenega zvoka. Vsi potrebni podatki o elementih so ozna¬ čeni na shemi, zato jih ne bomo posebej opisovali. Navitje L uporabljamo za uravnavanje frek¬ vence oscilatorja. Iz debelejšega papirja iz¬ delajte valj z notranjim premerom 8 mm in dolžino 120 mm. Iz 100 navojev lakirane ba¬ krene žice debeline 0,3 mm naredite navitje na valj. Na koncu potisnite v papirnat ci¬ linder železno jedro premera 8 mm in dol¬ žine 140 mm. Najbolje je, če za izdelavo sonde uporabite TIM 2 • 80/81 69 letvice preseka 20 X 20 mm. Posamezne dele med seboj spojite z lesenimi klini ali pa jih zalepite, da kovinski žeblji ne bi vpli¬ vali na delovanje sonde in motili frekvence. Kompletna sonda razen navojev im jedra je torej nekovinska. Na okvir morate namotati dvajset navojev lakirane bakrene žice, ki naj bo debela od 0,3 do 0,5 mm. Ko ste sestavili iskalec signalov, priključili sondo in si nataknili slušalke, izvršite urav¬ navanje signala. To morate narediti na pro¬ stem, daleč stran od vseh kovinskih pred¬ metov, električnih vodov itd. Sondo dvignite visoko v zrak in vključite stikalo. Najverjet¬ neje boste v slušalkah slišali brnenje ali žvižganje, železno jedro v mavitju L morate sedaj premikati toliko časa, da žvižganje izgine. Na ta način ste uravnali frekvenco obeh oscilatorjev na isto vrednost. Sondo lahko spusite na zemljo in začnete z iska¬ njem. Darko Ramšak ključ za tube Pogosto v delavnicah uporabljamo razne tu¬ be, ki jiih iztiskamo gubavo in tako tubo iz¬ rabimo še preden izkoristimo vso vsebino. To lahko preprečimo, če iz 2 mm debele železne — jeklene pločevine izrežemo ob¬ liko ključa po načrtu. Ključ nataknemo na konec tube, z vrtenjem pa bomo dosegli enakomerno in popolno iz¬ tiskanje paste. Klin na roču, ki rabi za pre¬ badanje tub, lahko izdelate poljubno veli¬ kega. koristna napravica Skoraj vsak izdelek s kombiniranim po¬ gonom na baterije in elektriko ima vgrajen obvod za regeneracijo baterij. Nekateri ga kljub temu nimajo, ker se pri vtiku žice baterije avtomatično izklopijo. Baterije se počasneje izrabijo po enostavnem posegu (slika 1). Paralelno k razvodnemu kontaktu privarimo upor 180/0,25 l/l/ (baterije 9 V) ali 120/0,25 \N (baterije 6 V). 70 TIM 2 • 80/81 DALJINSKO VODENJE* DALJINSKO V sprejemnik za daljinsko vodenje TIM XXII (I) den je zrel za objavo predvsem pa za sa¬ mogradnjo modelarjev, ki nimajo na voljo vseh mogočih instrumentov in možnosti na¬ bave kakršnihkoli elementov. TCA 440 Uvod TIM XXII je nastal kot poskus narediti spre¬ jemnik za vsak žep. Je danes že standard¬ nega, digitalnega tipa, ki deluje z amplitud- no modulacijo (AM). Kot tak deluje na vse Timove (digitalne) oddajnike in na večino tovarniških AM oddajnikov. Nanj je možno priključiti skoraj vse senvomehamizme, ki delujejo s pozitivnimi impulzi. Želel sem ponuditi več možnosti od eno¬ stavne in cenene pa do »profesionalne«, ka¬ kor radi zadnji čas imenujemo predvsem dražje naprave. Zanimivo je to, da je naj¬ več odvisno pravzaprav od medfrekvenone- ga filtra. Boljšega (beri dražjega) ko si pri¬ voščimo, boljši je sprejemnik. Boljši pome¬ ni to, da sprejema le ozek pas okoli želene frekvence lin je potemtakem neobčutljiv za signale drugih oddajnikov na sosednih ka¬ nalih. V tujini se je za take sprejemnike, ki delujejo v 10 KHz rastru, udomačil izraz »Schmalband«. TIM XXII je hkrati tudi odgovor na želje mojih obiskovalcev, ki zelo radi sprašujejo, kdaj bo ta ali oni načrt našel svoj prostor v reviji TIM. To tudi ni vedno tako eno¬ stavno, saj moram marsikaj spremeniti, pre- Rojevanje vseh mogočih integriranih vezij je naredilo pravo revolucijo v elektroniki in tako tudi v napravah za daljinsko vodenje modelov. Eno od takih uspelih vezij je TCA 440 firme Signetics {zdaj del Phillipsa). To je cel AM sprejemnik v malem! Njegovo blok shemo prikazuje slika 1. Slika 1. Blok shema integriranega vezja TCA 440 Zaradi lažjega razumevanja je na shemi ski¬ cirana tudi priključitev zunanjih elementov. TCA 440 vsebuje vhodno VF stopnjo (RF Unit), ločen oscilator, simetrični mešalnik (X) in medfrekvenčni ojačevalnik (IF Unit). Poleg tega ima lastni stabilizator napetosti Slika 2. Shema integriranega vezja TCA 440 -j f- . I_ Lit {atTaf _ j j -žj ^ - ' a— 3 ' r: I t ! ! ! "I: i! „1 -i r i j N •>tj tž'l •-$ f K"* k?., ir "4 K 1 j4«!a'j> »•i i I ! L-1 i" i ... J • • • i i TIM 2 • 80/81 71 in kar je zelo važno — imenitno avtomatsko regulacijo ojačanja, ki deluje tako na MF ojačevalnik kakor tudi na vhodno VF stop¬ njo. Ker znaša celo območje regulacije 100 dB (!), pomeni, da vezje prenaša signale nepopačene velikosti od nekaj pV pa vse do 2,6 V! Najnižja napajalna napetost je 4,5 V in najvišja vhodna frekvenca 50 MFIz. Ker je tudi poraba majhna, je to vezje na¬ ravnost idealno za baterijski sprejemnik za daljinsko vodenje modelov. Kot zanimivost je dobro spoznati tudi de¬ jansko shemo, ki jo prikazuje slika 2. Kar v glavi se nam zvrti. 34 transistorjev, 57 uporov in 21 diod na tako majhnem pro¬ storu! Zdaj je jasno, zakaj je tak sprejemnik dober, saj pri konstrukciji niso skoparili z elementi. ccccccccc £53333333 II II Slika 4. Shema sprejemnika TIM XXII 72 TIM 2 • 80/81 Opis delovanja Vsaka tovarna integriranih vezij navadno priporoča način uporabe, za katerega jamči za objavljene podatke. To so tako imenovani »Application Notes«. Poglejmo, kaj priporo¬ ča Signetics za svoj TCA440 na sliki 3. Na sliki 3 je AM sprejemnik s kapacitivni- mi diodami in piezoelektričnim filtrom. Vhodni signal pride na sponki 1 in 2. Spon¬ ke 4, 5 in 6 so sponke lokalnega oscilatorja. Med mešalnikom in MF ojačevalnikom je filter — na sliki 3 cenena Muratina izve¬ denka SFD 455 D. VF signal dobimo na sponki 7. Tega še izsejemo in detektlramo s pomočjo germanijeve diode. Enosmerno komponento detektiranega signala izkoristi¬ mo za avtomatsko regulacijo ojačanja (spon¬ ka 9) in z njo vplivamo tudi na vhodno VF stopnjo (sponka 3j. Na sliki je narisan tudi kazalčni instrument (300 do 500 uA), ki slu¬ ži za naravnavanje (in uglaševanje!). NF signal je velik le nekaj 100 mV in ga mora¬ mo še posebej ojačevati. Seveda so se za TCA440 ogreli mnogi iz¬ delovalci RC naprav (Simprop, Microprop itd.), objavljenih je bilo tudi nekaj samo¬ gradenj v raznih modelarskih revijah. Ta dogajanja je bilo možno spremljati v revi¬ jah Modeli, Schiffs Modeli, Flug Modeli Technik, RCM itd. in seveda v tovarniških dokumentacijah posameznih proizvajalcev. Zanimivo je to, da skoraj noben ni sledil navodilom tovarne Signetics v celoti, am¬ pak so izumljali vsak svoje podrobnosti, tako pri lokalnem oscilatorju kakor tudi pri detekciji. Razlog za zadnje je bila želja na¬ rediti sprejemnik manj občutljiv za motnje (te znajo biti včasih nadležne), ki jih po¬ vzročajo servomehanizmi po napajanju. Zdaj je že čas, da pogledamo shemo sprejem¬ nika na sliki 4. Prvi del je seveda precej podoben vezju, kot ga priporoča Signetics. Specifičen je vhodni filter in vezava oscilatorja s kvarc kristalom. Tak vhodni filter se je dobro ob¬ nesel že pri sprejemniku TIM XX. Kot vemo, je NF signal majhen (ca. 100 mV), zato ga ojačimo z operacijskim ojačevalnikom 741 in transistorjem T. če bi vzeli kak drug oja¬ čevalnik, bi transistor lahko celo opustili, vendar sem se za 741 odločil zato, ker ga je pri nas najlaže kupiti. Durchlaftctanaktfristik Freguenz 5 li 10 A (Ud je doseg V-metra, Ui padec instrumen¬ ta, ter iH tokovna občutljivost instrumenta.) Če nimamo apetitov po preveliki točnosti, potem lahko uporabimo 5 % upore ali kva¬ T1M 2 • 80/81 79 litetnejše trimer potenciometre ter V -in A meter umerimo z univerzalcem. Upori -naj bodo vedno za razred boljše točnosti od instrumenta, da dosežemo dobre rezultate in maksimalno točnost. Za ind-i katarski -in¬ strument, ki ima točnost 10 %, so prav do¬ bri že 5 % upori ali umerjanje s trimer-po- tenciom-etrom. Izdelava Vezje tiskalnika sestavimo na tiskanem vez¬ ju, kjer je prispajkanih večina elementov. Na ploščini tiskanega vezja n-i transforma¬ torja, potenciometrov, LED diode, instrumen¬ ta s preduporom ter močnostnega trans is¬ to rja 2-N3055. Namesto Greatz usmernika je tiskano vez¬ je predvideno tudi za montažo štirih posa¬ meznih diod, kar je na tiskanem vezju oz¬ načeno črtkano. Namesto vseh -diod 1N3001 lahko uporabite tudi domače BY 235. Transistor T1 je lahko katerikoli P-NP transistor (univerzalni). Transformator mora dajati pri 30 V izme¬ nične napetosti na sekundarju 1 A toka. Takšen transformator težko dobimo v trgo¬ vini, zato -je najboljša možnost, da transfor¬ mator izdelamo v lastni režiji. Najenostav¬ nejše to napravimo tako, da kupimo omrež¬ ni transformator za radijske -sprejemnike ter mu -odvijemo sekundarna navitja. Namesto njih -navijemo novo navitje za 30 V in 1 A. število ovojev na 1 V določimo eksperimen¬ talno (za T58 velja 22ov/volt). Ker so ti transformatorji dovolj močni, predlagam, da -navijete dvoje ločenih navitij za 30 V. V tem primeru boste lahko sestavili dvoje usmernikov od 0—30 V ter tako instrumen¬ tu še močno povečali uporabnost. Slika 5. Priključitev instrumenta 80 tim 2 • 80/81 Slika 6. Tiskano vezje usmernika Močnostni transistor moramo pritrditi na dovolj velik hladilnik, saj se pri nizki na¬ petosti in največjem toku na njem sprošča okrog 40 W toplote, če vezje vgradimo v pločevinasto ohišje, potem lahko tranzistor pritrdimo na zadnjo stranico. V tem prime¬ ru je celotno ohišje hladilnik, ki zadostno odvaja toploto. V primeru plastičnega ali lesenega ohišja moramo na zadnjo stranico montirati okrog 20 cm dolgo hladilno rebro. V obeh primerih tranzistor izoliramo od ohišja s sljudno podložko. Potenciometre, kontrolno LED diodo, instrument, pretikalo instrumenta ter izhodne sponke montiramo na čelno ploščo ohišja. Dragemu instrumentu se lahko izognete ta¬ ko, da na gumbe obeh potenciometrov pri¬ trdite skale, ki jih umerite v voltih in am¬ perih. Tako lahko brez instrumenta nastav¬ ljate napetost in maksimalni tok, ne morete pa meriti porabe vezja, iki je priključeno na usmernik. Nabava materiala ni preveč kritič¬ na, saj se večina elementov dobi v naših trgovinah. Problem je le transformator, ki ga lahko sami navijete, in pa instrument, pa še ta odpade, če se zadovoljite z Iskrinim indikatorskim instrumentom, ki ni drag. Zelo dober instrument dobimo, če napravi¬ mo dvoje takšnih usmernikov. To pomeni, da lahko iz teh dveh sestavimo usmernik z napetostmi od 0—60 V pri uporabi 1 A. Še bolj uporabna pa je serijska vezava obeh usmernikov, pri kateri ozemljimo srednjo točko. Tako dobimo usmernik od 0 do + /—30 V. Tako dvojno napetost potrebuje¬ jo za napajanje operacijski ojačevalniki. Po¬ vezavo med obema usmernikoma napravimo šele na izhodnih sponkah, tako da jo lahko vsak trenutek odstranimo. Oba usmernika napravimo popolnoma ločena, imata le skup¬ ni transformator. Sekundardni navitji pa naj bosta galvansko ločeni. Mnogo bralcev se je v preteklih letih zani¬ malo za ploščice tiskanega vezja. V le¬ tošnjem letu bomo skušali tem bralcem ustreči in organizirati izdelavo ploščic za do¬ ločene izdelke, katerih načrti bodo objav- TIM 2 • 80/81 81 Ijeni v Timu. Ker ne vemo, kakšen bo od¬ ziv bralcev na ta poizkus, smo se odločili, da zbiramo naročila tri tedne ;po izidu te številke Tima. če se bo nabralo dovolj na¬ ročil, bomo ploščice naročili ter jih boste v najkrajšem času prejeli po povzetju na dom. Cena ploščice za usmernik bo odvisna od števila naročij ter seveda od trenutnih cen repromateriala ter storitev. Vsekakor pa bo nižja od 100 din. Slika 7. Montažni načrt usmernika 82 TIM 2 • 80/81 Gorazd Kikelj, Tomislav Dovič, Peter Blumauer (nadaljevanje in konec) light show CC 4 X 660 To je tretja izvedba light shovva, ki se od prejšnje razlikuje samo v nekaterih po¬ drobnostih. Namesto uporov so uporabljeni kondenzatorji. Spet je potreben transfor¬ mator za vzbujanje triacov, uporabljeni so folijski in ne elektrolitski kondenzatorji. Drugače pa se od svojih predhodnikov ne razlikuje in ga ne bomo podrobneje opi¬ sovali. Narejen je na enaki ploščici kot RC 4 X660, ki je narisana na sliki 8. iNa sliki 12 je narisan razpored elementov, na sliki 13 pa je narisana shema light shovva. Slika 12 Tudi to izvedbo dobimo tako, da dodamo NF ojačevalnik. Tehnični podatki za NF ojačevalnik ZRS NFO—1 Vsi light shovvi so preizkušeni in zanesljivo de¬ lujejo. Vse elemente, pri katerih piše Iskra, razen tistih pri katerih ni cene, dobite v Iskra Commercu na Titovi cesti v Ljubljani, ostale elemente pa pri Mladem tehniku na Starem trgu. Kaširani pertinaks dobite v Donitu v Med¬ vodah. Prodajajo ga na kilograme. CENIK ELEMENTOV koristna napravica Z naslednjo napravico (slika 2) odstranimo nevšečnost, ko se pri izpadu električnega toka na primer magnetofon ustavi, dokler ga ne pripojimo na baterije tako, da izvle¬ čemo vtikač. V tem primeru se baterije obnovijo. Glede velikosti upora velja isto kot v pri¬ meru na strani 69. 84 TIM 2 • 80/81 BRANJE • BRANJE • BRANJE • BRAN kaj vemo o planetih našega sončnega sistema Pred kakimi petimi milijardami let ali pa še prej so bili v vesolju, kjer so danes pla¬ netni sistemi, le orjaški oblaki kozmičnega prahu. Iz te snovi so se zgostila trdna tele¬ sa, kot so sonca in planeti. Planeti našega sistema se med seboj razlikujejo po veliko¬ sti, oddaljenosti od središča, tj. Sonca, po zunanji podobi, temperaturi, ozračju, gibanju in drugih lastnostih. Površina nekaterih pla¬ netov je pusta in skalnata, temperature so na nekaterih silno visoke, na drugih zelo nizke, nekateri so zaviti v nepredirne obla¬ ke, na nekaterih pa je sestava ozračja dru¬ gačna kot na naši Zemlji. Izmed vseh deve¬ tih planetov so bili le na Zemlji dani tako ugodni pogoji, da se je pred mnogimi mi¬ lijoni let lahko začelo življenje in so se vsa živa bitja lahko razvila do današnjih oblik. Nimamo še dokazov, vendar pa smo lahko prepričani, da je življenje v bolj ali manj razvitih oblikah tudi na drugih planetih naše galaksije in drugih galaksij. Kolikor je doslej znano, imajo planeti na¬ šega sistema skupaj 34 večjih in manjših satelitov ali mesecev. Od teh pač najbolj poznamo našo Luno, saj so ljudje že stopili na njeno površino, raziskovanje ostalih pla¬ netov z vesoljskimi sondami pa je dalo važ¬ ne podatke šele v zadnjem desetletju. Da¬ nes vemo o planetih že toliko, kot se prej ljudem ni niti sanjalo. Raziskovalne vesolj¬ ske ladje brez človeške posadke so se pri¬ bližale planetom, na Veneri in Marsu pa so tudi pristale. Te sonde so poslale na zemljo veliko število dobrih barvnih fotografij in množico drugih dragocenih podatkov. Mer¬ kurja in Venero si je »ogledal« »Mariner- 10«, Marsa »Viking-1«, Jupitra »Vojager-1« in Saturna »Pionir-11«. Avtomatske vesolj¬ ske sonde so posredovale znanosti zanes¬ ljive podatke o planetih in njihovih sateli¬ tih. Omogočile so, da bolje poznamo tudi nastanek, razvoj in prihodnost našega pla¬ neta. Vse bolj se potrjuje prepričanje, da so Sonce, planeti, sateliti, asteroidi, kometi in meteoriti pa tudi medplanetarni prah in plini, kar vse sestavlja današnji sončni si¬ stem, nastali v istem času. Ves ta sistem je samostojna točka v vesolju. Če si pred¬ stavljamo Sonce kot pomarančo, je najod¬ daljenejši planet Pluton glavica bucike v od¬ daljenosti 400 m od pomaranče. Tako imeno¬ vani notranji planeti (Merkur, Venera, Zemlja in Mars) so pravi pritlikavci v sonč¬ nem sistemu. Vsi razen Zemlje imajo neplodne kamnite površine, medtem ko 71 % zemeljske površine pokrivajo oceani. Merkur in Mars imata zelo redko atmosfe¬ ro, kar je vzrok velikim temperaturnim raz¬ likam. Na Merkurju znaša razlika med naj¬ višjo in najnižjo temperaturo kar 600° C. Zemlja in Venera imata zaščitno atmosfero in zato bolj stalno temperaturo, ki pa je zelo različna od zemeljske. Na Zemlji vla¬ da povprečna temperatura okoli 15° C, na Veneri pa kar 500° C, kar zadostuje, da bi se talil svinec. Planeti Jupiter, Saturn, Uran in Neptun so velikani našega sončnega sistema. Obdaja jih gost plinast ovoj, v katerem je največ vodika in njegovih spojin z dušikom, oglji¬ kom in helijem. Največji planet Jupiter Ima 1.132-krat večjo prostornino od Zemlje in dva in polkrat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj. Znan je po svojih obročih, sestavljenih iz kamenja in ledu. Jupiter ima 13 ali celo 14 satelitov. Tudi Uran ima obroč, ki pa je mnogo redkejši. Neptun z dvema satelitoma ima na površini tempe¬ raturo 220° C. Za temi planeti kroži v naj¬ večji oddaljenosti od Sonca mali ledeni pla¬ net Pluton, ki so ga odkrili šele leta 1930. Dognali so, da obstoji vsa materija našega sončnega sistema pa tudi drugih teles v galaksiji iz istih kemičnih prvin. V tabeli najdete vse doslej dognane podat¬ ke o planetih našega sončnega sistema. Po podatkih v članku v GALAKSIJI priredil D. M. TIM 2 • 80/81 85 Slika 1 . Orbite oz. oddaljenosti posameznih pla- 86 TIM 2 • 80/81 Slika 2. Razmerja velikosti planetov: 1 — Merkur, 2 — Venera, 3 — Zemlja, 4 — Mars, 5 — Ju¬ piter, 6 — Saturn, 7 — Uran, 8 — Neptun, 9 — Pluton 00 CM raketni motorji TIM 2 • 80/81 87 Dosedanje uspehe astronavtike, posebej izstrelitev vesoljskih ladij s človeško posad¬ ko, pristanek človeka na mesecu, pošiljanje sond in robotov na mesec, Venero in mimo Jupitra, je omogočil napredek pri gradnji mogočnih raket na tekoča kemična goriva (slika A). V gorilni komori prve nosilne stopnje (1) zgori v nekaj minutah po startu več sto ton tekočega goriva in tekočega kisika, ki pritečeta iz rezervoarjev prek po¬ sebnih črpalk (2), ki jih poganja turbina (3). Iz šobe prihajajo plini s temperaturo do 4 000° C in hitrostjo prek 3 km/s. Tlačna sila raketnega motorja doseže prek 100 ton (po novih enotah 1 milijon nevvtnov). S tem pa že pridemo do mejnih moči klasičnega raketnega motorja: niti pogonske moči go¬ riva, niti odpornosti materiala gorilne ko¬ more namreč ne moremo zviševati do po¬ ljubne meje. Raketni strokovnjaki izražajo sposobnost raketnih motorjev s tako imenovanim spe¬ cifičnim impulzom. To je število, ki pove, koliko sekund lahko motor iz vsakega kilo¬ grama goriva razvija enakomerno velik ko¬ ristni pritisk. Izraženo s tem številom, do¬ sežejo današnji raketni motorji na tekoča goriva specifični impuls 300 s, upajo pa, da bodo to vrednost lahko še povečali do števila 500 s. To zanesljivo zadostuje za po¬ let na mesec. Res je, da je mogoče podob¬ no kot pri sondah, ki so jih poslali na Mars in Jupiter, podeliti umetnemu vesoljskemu telesu potrebno hitrost s pomočjo raketnega motorja na začetnem delu poti, nato pa le držati pravo smer s pomočjo smernih raket, ki jih občasno prižgemo med poletom. Ven¬ dar je potovalna hitrost v tem primeru do¬ kaj majhna. Za zanesljiv polet s človeško posadko na daljše razdalje bo potrebno iz¬ delati nov tip motorja z dolgotrajnejšim delovanjem. Pri iskanju višje storilnosti so se strokov¬ njaki obrnili k atomskemu pogonu (slika B), ki bi po izračunih mogel dati specifični impulz najmanj 100 s. Pri teh motorjih, ki jih že dalj časa preiz¬ kušajo, nadomešča gorilno komoro aktivni pas uranovega reaktorja (1). Reaktor ogreva potrebno delovno snov, čisti vodik, ki ga črpalka (2) prečrpava iz rezervoarja (3). Del delovne snovi pred tem še ohlaja dvojno steno reaktorja in šobe (4). Manjši del raz¬ žarjene delovne snovi je uporabljen za po¬ gon turbine (5), ki poganja črpalko. S pomi¬ kanjem regulacijske palice (6) je možno jedrski raketni motor večkrat prižgati in ugasniti. Sposobnost enega motorja bi mo¬ rala zadostovati za pogon vesoljske ladje do meseca in nazaj. Glede na radioaktivne produkte pa tega motorja seveda mi mogo¬ če uporabiti in odvreči pri poletu rakete z zemlje. Na začetku poleta bi morali upora¬ biti klasični raketni motor na kemično go¬ rivo. Po mnogoletnih preizkusih v Nevadi je ameriški atomski motor KiWI nepričako¬ vano eksplodiral. Novi, večji motor FOEBUS je sedaj še v fazi preizkušanja, pri enem zadnjih poskusov pa je dosegel tlačno silo 2 milijona nevvtnov. Na poti do uporabnega raketnega motorja za vesoljske ladje pa ga bodo morali strokovnjaki še v marsičem iz¬ boljšati. Da bi zmanjšali zaloge goriva ali delovne snovi, ki jo mora vzeti raketa s seboj na daljše potovanje, skušajo najti princip, pri katerem bi :iz šobe izletela samo majhna množina snovi, ki pa bi Imela pospešek več deset ali sto km/s ali pa celo več. Takšne lastnosti imajo električni raketni motorji, ki so jih v zadnjih letih preizkušali na Zem¬ lji in v zemeljskih krožnicah, vendar za se¬ daj samo v vlogi smernih in korekturnih motorjev. Na prehodu med električnimi raketnimi motorji in motorji, ki uporabljajo kemično ali atomsko gorivo, so plazemski obločni motorji (slika C). V gorilni komori tega ODDALJENOST kn. PROKIMAj—j-j.10 1 r , cMTni!Dir-“ > ^ FPLUTON SATURN MARS MESEC km/h>0 \sm CH mm ssmna 88 TIM 2 • 80/81 motorja gori močan električni lok (1), ki ga s tokom oskrbuje električni generator (2). Za generator predvidevajo uporabo male jedrske elektrarne. Delovna snov iz rezer¬ voarja (3) se v žaru tega obloka, ,ki ima temperaturo 8—10 000° C, spremeni v tako imenovano plazmo, to je zmes pozitivnih in negativnih atomskih delcev, če uporabimo 1: motor na kemično gorivo, oksidator — KISIK, gorivo — VODIK 2: atomski toplotni motor, delovna snov — VO¬ DIK 3: plazemski motor z oblokom, delovna snov VODIK 4: ionski motor, delovna snov — CEZIJ 5: fotonski motor HITROST TIM 2 • 80/81 89 vodik, leti njegova plazma iz šobe mnogo hitreje kot produkt gorenja kemičnih sno¬ vi. Motor te vrste, ki pa je bil preizkušen le v laboratoriju, bi lahko dal specifični impulz nekaj tisoč sekund, deloval pa bi več tednov. Večje upe daje plazemski motor z elektro¬ magnetnim pospeševalcem plazme. Na me¬ stu šobe curek plazme pospešimo z elek¬ tromagnetnim poljem, ki je nameščeno okoli celotne šobe v obliki prstanov. Ker so lahki delci plazme bolj pospešeni kot težji pozi¬ tivni ioni, dobimo v sistemu motorja proti- napetost, ki znižuje Izkoristek in sposobnost tega motorja. Kljub temu pa so bile dose¬ žene izpušne hitrosti plazme do 50 km/s. Sovjetska zveza je preizkusila vse prve pla¬ zemske motorje za vodenje in orientacijo avtomatične sonde ZOND-2. Največji specifični impulz — do 100 000 s, pa se da doseči is tako imenovanimi ionski¬ mi motorji (slika D). Primeren material, na primer dragocen cezij, se na razžarjeni vol- framovi mrežici ionizira v brezzračni komo¬ ri (1). Elementarni pozitivni ioni pa so po¬ spešeni s sistemom elektrod (2), na katere iz atomskega generatorja ali iz sončnih ce¬ lic privedemo zelo veliko napetost. Da ne bi tudi tukaj prišlo pr.i 'izstrelitvi curka ionov iz šobe do izvora zaviralnega naboja, curek delcev nevtraliziramo z dodajanjem elektro¬ nov iz posebnega ločenega vira (3). Sovjet¬ ski Ionski motor JANTAR, ki so ga spustili iz laboratorija v višini 400 km konec leta 1970, je dosegel izlivno hitrost 140 km/s, to je skoraj pol milijona km/h. Kljub vsemu je to dva tisočkrat manjša hitrost od hitro¬ sti svetlobe. Približati se tej hitrosti je želja raketne tehnike v prihodnjem stoletju. Polete v vesolje do meje galaksije ati do meglice Andromede bi bilo možno uresni¬ čiti samo s pomočjo fotonske rakete (slika E). Najlažji delci svetlobe — fotoni, ki bi jih izžarevali z električnim blokom in zdru¬ žili v curek s pomočjo reflektnega zrcala, bi mogli razviti curek z neizmerno majhnim tlakom, ki pa bi imel izredno veliko hitrost, skoraj hitrost svetlobe. Eden izmed začet¬ nikov vesoljskih poletov, profesor Sanger, je že pred leti trdil, da bi mogla takšna raketa doseči 98 % hitrosti svetlobe. Pregled raketnih motorjev s tem še zdaleč ni popoln. Upanje daje zlasti tako imenovan pulsni motor, kjer bi za pogon rakete upo¬ rabili verigo eksplozij jedrskih ali termo- jedrskih nabojev. Človek je z obliko raket na kemična gori¬ va obvladal le prvi korak na cesti v vesolje. Njegovo hrepenenje po dosegu oddaljenih zvezd pa ne pozna meja. TIMOVA FANTASTIKA • TIMOVA FAN Terry Carr Prevedel Žiga Leskovšek odgovor »Kaj je bilo značilno za človeka?« je tujec vprašal Stana Nelsena. Preden se je Stan zavedel vprašanja, sta minili sekunda ali dve. Že cele ure je s po¬ gledom uprtim v tla negibno sedel v Pred¬ sedniški sobani, po glavi pa so mu rojile žalostne, nepovezane misli, na katere se je zadnje čase že navadil. Dvignil je pogled k svetlomodremu bitju z zvezd, ki je bilo pred njim. Tujec je imel suho, nagubano kožo. Mesta, ki niso bila pokrita s togi podobnim oblačilom, so bila porasla z rahlim puhom. Bil je visok skoraj dva metra in pol in ko je čakal na odgo¬ vor, sta njegovi veliki večplastni očesi po¬ trpežljivo počivali na Stanu. »Žal mi je,« je dejal Stan. »Kaj ste me že vprašali?« »Kaj je bilo značilno za človeka?« je tujec ponovno vprašal. Stan je mrko pogledal. Bil je nejevoljen, ker ga je z nesmiselnim vprašanjem zmotil pri razmišljanju. Od takrat, ko so ga našli med ruševinami New Yorka, so bili tujci zelo zaskrbljeni in pozorni do njega. Le sprva so mu postavili nekaj vprašanj, nato pa so ga, kadar je hotel biti sam, pustili sa¬ mega — to pa je bilo skoraj vedno. »Jaz nisem bil človek,« je Stan kratko od¬ vrnil tujca. »Bil sem deček, star komaj petnajst let.« Tujčev odgovor je bil podoben hehetu. »Po¬ tem mi pa povej, kaj je pomenilo biti deček 90 TIM 2 • 80/81 petnajstih let? Resnično želim izvedeti, Stan Nelsen. Videl sem, kaj se je pripetilo na tem planetu zunaj teh oken — želim iz¬ vedeti, kako je prišlo do tega.« »Povedal sem vam prav vse,« je zamr¬ mral Stan. »Vojna je bila, z bombami, boj¬ nimi strupi in potem še z radioaktivnimi padavinami. Še preden smo iz vesolja sliša¬ li vaše signale, je bilo vsega konec; takrat je bila v New Yorku živa le še peščica ljudi. In preden ste prišli tja, so vsi po¬ mrli. Vsi razen mene.« Tujec je prikimal in nekoliko daljši lasje na vrhu njegove glave so vzvalovili na način, ki ga Stan ni razumel, »l/se to si nam že povedal, nisi nam pa povedal raz¬ loga. Očitno je bil vzrok v ljudeh samih, zatorej želim izvedeti, kaj si občutil kot eden izmed njih.« »Ne vem,« je odvrnil Stan. »O tem nisem nikoli razmišljal.« »Torej te prosim, da se¬ daj razmišljaš o tem,« je dejal tujec. Stopil je k enemu izmed oken in se zazrl ven. Stan je mimo njega lahko videl skrhane obrise razdejanih in polomljenih poslopij, ki so se dvigovala proti sivemu nebu. Ve¬ del je, da so tam zunaj razpadli ostanki ne¬ koč največjega mesta na Zemlji — sedaj mrtvega in praznega. Zmajal je z glavo. Le kako naj bi pojasnil, zakaj so ljudje, čeprav so vedeli, da ob¬ sojajo na smrt celotno človeštvo, pričeli z vojno. Še sam ni vedel tega. »Kaj je bilo značilno, Stan Nelsen?« je ponovno vprašal tujec in se obrnil stran od okna. Stan je vstal. »Pojdite z menoj v mesto,« je dejal, »in poskusil vam bom o tem kaj povedati.« Hodila sta skozi predel, ki je bil nekoč srce Manhattana — hodila sta počasi, se za¬ ustavljala poleg ostankov veleblagovnice, kinodvorane, umetnostne galerije. Šla sta čez ožgano zemljišče Centralnega parka in Stan je tujcu pokazal igrišče, na katerem je včasih igral baseball, kjer pa je bila sedaj le še zoglenela zemlja; pokazal je suho depresijo nekdanjega jezera, močno ožgano in razpokano kot brezvodna puščava, ko se je jezero, na katerem je veslal, zaradi toplotnega udara bombe, ki je uničila New Jersey, spremenilo v paro; pokazal je kraj, kjer je z lešniki krmil veverice in kjer je nekoč videl v kletkah medvede in tigre in kjer ga je nekoč z drevesa z zanimanjem opazovala neka ptica. Nato je tujcu razložil, kaj so bile veverice in medvedi in tigri in ptice, saj prav tako TIM 2 • 80/81 91 kot ljudi, z izjemo Stana, ni bilo nikogar več. Ko je končal s pripovedovanjem, ga je tujec vprašal: »Pa so bile vse te stvari, o katerih si mi pripovedoval, dobre?« Stan je pomislil in odkimal z glavo. »Ne,« je dejal in popeljal tujca do vogala, kjer je v umazanem telovniku in s steklenico vina v roki umrl nek starček; do mesta, kjer je prestrašen, a očaran opazoval boj z noži; do poslopja, kjer so člani kluba, kate¬ remu je pripadal Stan, izglasovali, da bodo v svoje vrste sprejeli kitajske otroke, ne pa tudi črnskih. Nato je pojasnil, kaj so po¬ menile različne rase in zakaj so se neka¬ teri ljudje imeli za pomembne. S tem zad¬ njim delom je imel nekaj težav. Ko sta se vrnila v hotel, mu je tujec dejal: »Mislim, da si mi vse razložil po svojih najboljših močeh, Stan Nelsen. Vendar, v vsem tem je preveč nasprotij. Dobro in zlo stojita z ramo ob rami,- pogosto celo v istih ljudeh. Lepota in grdoba, laži in resnica, vrline in slabosti, vse je pomešano med seboj. Ne izgleda logično.« »O tem nisem nikoli dosti razmišljal,« je počasi odvrnil Stan. »A smešno je, ko vam vse to raz¬ lagam in se trudim, da bi dojeli, pričenjam tudi sam razumevati. Nenadoma, ko sva se sprehajala, sem dojel, da vse, kar sem rekel, nima ne glave ne repa.« Nagrbančil je čelo. »A vse to je resnica in vse do današnjega dne je nisem opazil... dokler je nisem videl skozi vaše oči.« Tujec je zrl vanj nekaj sekund in večplastne oči so mu sijale zaradi večernega sonca. »Ne«, je odvrnil. »Tega nisi videl skozi moje oči. Videl si jo sam, le o tem nisi nikoli razmišljal. To je bila napaka.« Stan je prikimal in se prek ležečega ka¬ menja in padlih opornikov ozrl na razpo¬ kane in razdejane pločnike, na z ognjem ožgane vratne odprtine. Potepuški vetrič je do njiju prinesel vonj po razkroju in smrti, ki sta sedaj ležala nad mestom. Tako veliko mesto, pa tako prazno, je razmišljal — in tujec bo v tem videl le še eno nasprotje več. »Da, napaka je bila,« je rekel. »Napako smo naredili, ker nismo gledali, kaj se nahaja pred nami.« Utihnil je in pomislil. Nato je dodal: »Prej ste me vprašali, kaj je bilo značilno za člo¬ veka. Mislim, da je to odgovor. Delali smo napake. Vsak od nas. Delali smo napake.« TIMOVI OGLASI • TIMOVI OG Prodam smuči ACTION za 500 din (z okovjem COBER) oziroma jih zamenjam za rabljeno aku¬ stično kitaro ali jo kupim za ceno do 1000 din. Darko Likar Sp. Idrija 108 65281 Spodnja Idrija Prodam TV igre BUSH TVG 9000, z štirimi vrsta¬ mi iger za 1000 din in računalnik s petimi opera¬ cijami in spominom za 400 din. Prodam tudi APN 4 za 4000 din. Kupim pa kakršnekoli znamke motor od 90 cm 3 do 125 cm 3 v dobrem stanju in lepo ohranjen. Tomaž Mlakar Stara vas 200 64226 Žiri Kupim star letalski motorček od 0,3 do 3,5 ccm z eliso, navodilom ter dvema svečkama. Bojan Jurca 61000 Ljubljana Jamova 60 Prodam Tim letnik 76/77 brez prilog, št. 6 let¬ nika 77/78 in še tri druge, vse za 90 din. Kupim pa Tim letnik 75/76 in motorček 4,5 V. Cena po dogovoru. Milan Čadež Gorenja Dobrava 6 64224 Gorenja vas Kupim balso debeline 5 mm, 1,5 mm in 8 mm, TIM št. 1 letnik 18 (79/80) s prilogo in letalsko eliso za motorček 0,8 ccm, premera 15 cm. Milan Kojterer Izletniška 1 63250 Rogaška Slatina Prodam naslednjo literaturo: ABC TELEVIZIJE, MAGNETOFONI — SHEME IN UVOD, INSTRU¬ MENTI ZA VIS, KATALOG FIRME NATIONAL SEM: TRANSISTOR BOOK, ELEKTRONIK IN DER POP MUSIK, FOTO-PRIRUČNIK — John H. Re¬ vija TIM št. 4 in 3/78-79 in TIM 1/79-80, RA¬ DIOAMATER 11 in 12/76 in 4/78. Vse je pri¬ merno ohranjeno. Prodam še razne elemente za vezja. Vinko Janežič Volčji potok 14 61235 Radomlje Kupim integrirano vezje AY-3-8500 (2 kosa s podnožji — cena enega naj ne presega 300 din). Kupim tudi int. vezje LM 723, zvezda hladilnika in podnožja za integnirce s 16 nožicami. Prodam pa C-MOS integrirana vezja 4050, 4029 in DM/ /SN/ 7493 (vse po 40 din) ter načrt za 4-kanal- ni light show z integnircem za 20 din. Peter Ulčakar Vevče 39 61260 Ljubljana-Polje 92 TIM 2 • 80/81 Prodam dirkalno stezo po HO sistemu, ki vse¬ buje: 10 ravnih, 16 krivih delov, 16 ograj, vse sponke, 2 regulatorja hitrosti in 3 avtomobilčke. Celotna cena dirkalne ceste je 650 din. Ta oglas velja 3 tedne po objavi, potem pa bom pošiljal material po delih. Prvemu kupcu dodam brez¬ plačno 10 ograj, 14 podstavkov in škatlo za ba¬ terije. Prodam transistor še v garanciji 8 me¬ secev za 250 din. Plačate lahko po povzetju. Marko Ramšak Mislinja 21 62382 Mislinja UGODNA PRILOŽNOST! Na zalogi imam načrte s podrobnim opisom izdelave ter ploščice tiska¬ nega vezja (izdelane po foto postopku-izjedkane) za naslednje naprave: VValkie-talkie (domet 1 km — 80 din), oddajnik TN202 na mikrofon UKV 70—145 MHz (50 din), RC oddajnik 27 MHz 1 W (40 din), detektor kovin z globino odkrivanja 60 cm (50 din), KV oddajnik 3—5 MHz 1 W (50 din), foto robot (35 din). Na zalogi imam tudi KIT komplete oddajnika TN202 (sprejem možen na domačem radiu) ter RC oddajnika po 180 din. Dobite lahko tudi fototransistorje (70 din). Priložen je tudi načrt foto robota-stikala. Zaže¬ leno predplačilo. Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje Kupim naslednji material: 2 zvočnika 0,2 W 8 Q, 2 kvarc kristala za 205 MHz, 2 spremenljiva upo¬ ra (10K), 4 elektrolitske kondenzatorje 30 pF, 2 elektr. kondenzatorja 5 iiF, 2 izhodna transfor¬ matorja, 2 preklopnika na 12 kontaktov, 3 plo¬ ščice tiskanega vezja 9x13 cm, 1 slušalke 2K-4 KQ. Prodam pa 2 zvočnika 0,2 W 32 Q. Cene po do¬ govoru. Davor Lipej Črnč 41a 68250 Brežice tel. 068 61-700 Prodam avtocesto Mehanotehnike skoraj novo (400 din). Trajekt na dva motorja, nov (350 din). Rolko (skate board — 350 din). Kupim pa VValkie-talkie (2 kosa) po možnosti tovarniške izdelave. Cena naj ne presega 1000 din. Miran Kolbl Cankarjeva ul. 26 62000 Maribor Prodam fotoaparat ZENIT EM f2 58 mm. Aparat je star 1 leto in pol in je odlično ohranjen. Cena po dogovoru. Primož Rojec Plankarjeva 8 63000 Celje Kupim vse zares dobro ohranjene albume elek¬ tronske glasbe spodaj navedenih avtorjev ozi¬ roma skupin. Še raje pa bi imel kvaliteten po¬ snetek plošč na kaseto, katero po dogovoru pošljem in usluge ter stroške tudi plačam. Za podrobnejše informacije pišite na moj naslov. KLAUS, SCHULZ, EDGAR FROESE, PETER BAU¬ MAN, ISAO TOMITA, RICK VVAKEMAN, (KING, ARTHUR; CENTRE OF EARTH; YOURNEY TO CENTRE; NO EARTLY CONNECTION), PAUL BLEY (SYNTHESIZER SHOW — 1970), SPACE, LA DUSSELDORF, NEV, CAN, JAPAN, YELQW MAGIC ORCHESTRA, IGRA STAKLENIH PERLA, KARL HEINZ STOCKHAUSEN (CEYLON; TELE- MUSIC), TELEX (LOOKING FOR ST. TROPEZ), KRAFTVVERK (AVTOBAHN, RADIOACTIVITY, TRANSEUROPE EXPRES), TANGERINE PREAM (ALPHA CENTAURi), ATEM D, ZE1T, CYCLONE, THE SORCERER. RICOCHET. Mario Marzidovšek Zg. Poljčane n.h. 62319 Poljčane Prodam naslednji material za malo železnico po HO sistemu: parno lokomotivo z oljem za paro za 300 din, 3 tovorne vagone za 90 din, 3 roč¬ ne kretnice za 165 din ter nekaj krivih tirov. Prodam še Mehanotehnikino avtocesto za 350 din in servo mehanizem: Mercedes C111 za 250 din in še nerabljeno ploščo BONNIE TYLER za 45 din. Kupim pa drevesa za malo železnico. Davor Vlahek Verdnikova 11 61231 Ljubljana-Črnuče Kupim že skoraj obrabljen motor ali motorno žago (z bencinskim motorjem). Cena naj ne presega 1000 din. Bojan Jurca Jamova 60 61000 Ljubljana Kupim avtomobilček na daljinsko vodenje, ki naj deluje brezhibno, in navodilo za mešanje go¬ riva. Cena naj ne presega 500 din. Franc Kačičnik Ul. frankolovskih žrtev 9 63000 Celje Prodam ojačevalec PHILIPS 15 W, stabilizator COLOR 300 W, dva transistorska ojačevalca na paralelni plošči, komplet, jakosti 3,5 W. Preizku¬ ševalec elektronk znamke SEKO za vse vrste elektronk, transformatorje 220 V—12 V, 0,2 A in 220 V—24 V, 0,2 A, fotopovečevalnik z opremo, fotoaparat SEAGUL-2 nov, fotoaparat SIEXAVET 6x9 ali leica, ročno avtomatsko uro za po¬ tapljače do 3,5 atm — novo, oddajno elektron¬ ko y-29 (dvojna trioda) s podnožjem, modulator za 2 X 6V6 (6F6) z modulacijskim trafom ter iz¬ hodni trafo za 2 X 6L6. Zelo poceni prodam tudi SAVICA radio z gramofonom (brez glave) in gramofon Iskra (brez glave), daljnogled za zrač¬ no puško sneiper 90-30 (ruski) ali zamenjam za ICE — Super-tester 680 ali 680-G. Zamenjam integrirce TBA800 za A-741. Za vsa pojasnila priložite znamko. Ivan Gostič Prevoje 48 Lukovica 61225 Lukovica Kupim ali zamenjam za foto upor integrirani vez¬ ji LM377 in LM317K. Prodam pa integrirana vez¬ ja iz serije 74XX. Bojan Pavlovič Bratovževa ploščad 3G 61113 Ljubljana Prodam še nov nerabljen POZITIV-20 lak ter 4-kanalni LIGHT SHOW za 2.500,00 din. Jože Gorše Scopoljeva 7 61000 Ljubljana Kupim GLOW PLUG motor od 0,8—1,5ccm. Cena naj ne presega 600 din. David Škrlj Kettejeva 6 66250 Ilirska Bistrica Na zalogi imam KIT komplete CB oddajnika MACC627, pas 27 MHz, moč 0,5 W, domet 15 km. Komplet se sestoji iz vseh elementov, izjed- kane ploščice, navodila za izdelavo in uporabo, načrtov, priložena pa sta tudi načrta VFO-ja, s katerim lahko povečamo domet oddajnika in sprejemnika. Napravi bo kos tudi manj izkušen radioamater, saj so priloženi vsi napotki. Cena 250 din. imam pa tudi izjedkane ploščice za sprejemnik z načrti in navodilom za 50 din. Pošt¬ nina vračunana v ceni. Prednost imajo intere¬ senti, ki vplačajo 20 din vnaprej. Mirko Muršič Drapšinova 18 63000 Celje Prodam lokomotivo, tri tovorne vagone, par roč¬ nih kretnic, 8 krivih tirov, 7 ravnih tirov, pri¬ ključni ravni tir, rezervne dele. Vse sistem N. Cena 200 din, lahko pa vse to zamenjam za par kvarcev, ki naj imata frekvenco od 27,000 MHz do 27,070 MHz. Pošljem po povzetju. Tone Govže Zapotok 26 61310 Ribnica na Dolenjskem tel. (061)861,308 Prodam načrte LISIČARJA (30 din), C-MOS4013 (60 din), 4030 (60 din), triac KT 207/400 V, 3 A (75 din), transistorje AC 541 2 kosa (9 din), 2N1711 (25 din), telefonski mikrofon (50 din), tel. slušalko (50 din), elektronske cevi rabljene, vendar še uporabne, en kos 15 din, transforma¬ tor prenosa 1:5, Cu lakirano žico 100 g 0 0,3 mm (15 din); na zalogi imam 30 paketov žice. Kupim UKV sprejemnik, lahko v okvari, cena do 500 din. Severin Mohorič Dobrteša vas 41/a 63311 Šempeter v Savinjski dolini Kupim dva avtomobilčka in ostali material (pod¬ porniki, ograja, deli avtoceste) za avtostezo POLYCAR. Avtomobilčka naj bosta brezhibna. Rafael Marn Kalce 16 61371 Logatec TIM 2 • 80/81 93 Nujno kupim integrirano vezje za TV igre (A4 3-8500). Prodam pa popolnoma nov nerabljen univerzalni instrument UNIMER 3. Bojan Štumberger Frankolovska 17 62000 Maribor tel. (062)32-651 Prodam nov RC avto znamke SG-FUTURA 111S z diferencialom in disk zavoro s kompletnim podvozjem, karoserijo BRABHAM-MARTINI in motorjem 3,5 cm 3 , SUPER TIGRE X 21 CAR ABC SG 30.000 obr./min. 1,03 Hp z dušilcem, filtrom, sklopko, hladilno glavo in nosilci. Avto je oprem¬ ljen s 6-kanalno RC napravo SANWA GC 3300 (sprejemnik, oddajnik in 2 servomehanizma). Za vse skupaj cena po dogovoru! Prodam tudi NiCd akumulatorje SAFT 1,2 V, 4,5 Ah za napa¬ janje svečk — 1 kos 150 din. Kdor kupi 4 aku¬ mulatorje, dobi polnilec zastonj. Patricio Hrast Bokalova 14 64270 Jesenice Prodam dvokrilno akrobatsko RC letalo. V letalu je vgrajen 3,5 ccm motor — za 1800 din. Gramo¬ fon ISKRAPHON 1003 za 1000 din. Še ne dokon¬ čano RC napravo 5-kanalno (v oddajniku manj¬ kata dva transistorja), sprejemnik deluje, 2 ser¬ vomehanizma, ohišje oddajnika, antena, škatla za baterije, vse potrebne vtičnice in vtikače itd. Vse skupaj za 2000 din. Prodam tudi nekaj me¬ tanola, jadrnico MARKO dolžine 65 cm za 250 din. Vezje za napajanje svečk, ki deluje z 12 V napajanjem. Patricio Hrast Bokalova 14 64270 Jesenice Kupim RC uplinjač za diesel motorček, moči 4,8 ccm. Boštjan Pleško Kozarška 5 61000 Ljubljana tel. (061)268-407 Prodam GLOVV-PLUG motor 5 ccm znamke KO¬ META za 1300 din. Motor je še nerabljen in ima zraven še eliso in svečko. Kupim pa 3 avionska kolesa s premerom okrog 50 mm, rezervoar za gorivo 1 del in pa balso debeline 2 in 4 mm. Matjaž Srakar Tomačevo 29 61000 Ljubljana tel. (061)327-134 Prodam integrirana vezja CA 3089 (220 din), SN 76115 N (120 din), 747 (60 din); transistorje BC 214 C (10 din), BC238 (11 din), BC184 (9 din), BC 286 (15 din); diodo BA 209 (10 din), upore, kondenzatorje, LED diode. Prodam tudi naslednje številke revije SAM: 1—5/1979, 1—8/1980, revijo DŽUBOKS od št. 34 do 93 (700 din) in večje število LP plošč. Marko Hovnik Kotlje 74 62390 Ravne na Koroškem 94 TIM 2 • 80/81 Prodam načrte s podrobnim opisom izdelave: TV igre, budilnik, svetlomer, stabilizirani usmer¬ nik, zvočno stikalo, light show, pretvornik 12 V na 220 V, NF hi-fi ojačevalec 0,5 W, elektronska kocka, mešalnik, preizkuševalnik transistorjev, daljinsko upravljanje, mali disko. Vsak načrt 40 din, 5 kosov 160 din. Transformatorje: 220— 4,5 V, 220—6 V, 220—1,5 V, 3, 4,5 in 6 V, 220— 12 V, 1 kos po 80 din. Prodam tudi črpalko od pralnega stroja (potrebno jo je previti) in MINI- MER 1. Črpalko za 270 din, minimer za 500 din (je še v garanciji), rele (24 V, 1—1,5 kfi) za 70 din. Kupim pa: transistorje BC 107c 5 kosov, BC 107b (ali c) 2 kosa, BC 108, AF 266, AC 550, BC 108c ali BC109c, nizkofrekvenčni tipa AC 541 ali AC 540. Diode 4 kose BA 100, BA512 ali 2N914, AA 121 ali AA 131 ali BY 237 — polprevodniške. Upore: 2,2 MQ, 3x8,2KQ, 27 KQ, 10 KQ, 47 kQ, 100 kQ — 2 X, 2x4,7kS), 2 X 39 kQ, 22 kO — 1 /4 ali 1/2 W, 1 kQ, 10—50 kfi, 2X X 8 kQ ali 4,7 kQ, 470 kQ, 2 X 22 kfi, 330 kQ. Potenciometer 10 in 50 ko. Kondenzatorje: 25 (iF (10 ali 15 V), 20 pF (10 ali 15 V) 220 pF elektr. — 2 kosa, od 18.000—470.000 pF — vrt¬ ljivi, 47.000 pf, 250 pF/20V elektr., 1 pF/15V elektr., 10nF/400V, 2 X 22 nF keramični, 5 uF/ /15 V elektr., 2 X 100 pF, 0,5 pF/400 V ali 2X XI pF/250 V. Rele: (6—12 V, upornost 400 do 1000 Q) in rele 3—6 V z upornostjo 150 do 500 Q. Indikatorski instrument (3—12 V~). Triak (vsak, ki je predviden za napetost 400 V), triak- tag J5 ali podoben. Unimer 3 (lahko tudi zame¬ njam drug material za unimer 3). Po možno¬ sti naj bi ta bil še v garanciji (brezhiben). Toni Jančič Stranice 14 63206 Stranice Prodam tekmovalni MČ-2 čoln z elektromotorč- kom MONOPERM SUPER SPECIAL (9000 o/min) za 400 din, kardan za MČ-2 čoln za 30 din, tek¬ movalno raketo za 100 din, 4 raketne motorčke za 120 din, elektromotorček (220 V, 375 o/min) za 60 din, avto stezo za 400 din, ilustrirana pro¬ grama firme NORDMENDE in LOEVVE za leto 1980 po 60 din za kos. Prodam tudi načrt tek¬ movalne jadrnice razreda P (G) za 50 din in prek 30 drugih načrtov iz modelarstva za 30 din kos. Prodam tudi veliko elektronskega materia¬ la (upori, kondenzatorji, transistorji...). Kupim pa kvarc kristal AM 26, 960 MHz (par), IC vezja: CD 4017, S 042P, LM 324. Kupim tudi AM medfrekvenčne transformatorčke 7x7 mm v tlorisu, in sicer: rumene — 2 kosa, bele — 1 kos, črne — 1 kos. Uroš Pleško Podmolnik 9/A 61261 Dobrunje pri Ljubljani Prodam ojačevalec 100 W za bas kitaro (6500 din), LIGHT-SHOVV 3 X 800 W (500 din) in SIG- NAL-GENERATOR 7 Hz—220 kHz, 5 oblik nape¬ tosti (1800 din). Tomislav Murovec Tumov drevored 23 65220 Tolmin Kupim transistorja BC 245 in 2N3819 za foto upor. Prodam pa integrirana vezja iz serije 74XX in IL 723 (100 din). Bojan Pavlovič Bratovževa ploščad 36 61113 Ljubljana Kupim ultrazvočni alarmni sistem (načrt TIM št. 5/79-80) in metronom (TIM št. 9, 10/79-80). Če ne dobim narejenega, iščem nekoga, ki bi ga izdelal po dogovoru. Prodam TV igro domače izdelave, v ohišju. Po¬ trebna je uglasitev. Vlado Deter Robova 7 61360 Vrhnika Prodam skalibrirani KV sprejemnik OTZ s slu¬ šalkami, Elanove smuči JET Plastic (190 cm) in smučarske čevlje HIERLING št. 41—43. Milan Stojiljkovič Cankarjeva 16 68250 Brežice, p. p. 17 Kupim zaganjač za eksplozijske motorčke. Pred¬ viden naj bo za napetost 12 V. Peter Vrenko Celestinova 21 63000 Celje Prodam komplet vlaka — nerabljen, potniško lo¬ komotivo z dvema vagonoma in transformator za 700 din. Prodam tudi 5 kaset (posneto disco) za 200 din. Ivo Senekovič Vrhovdolska pot 6 62341 Limbuš pri Mariboru Prodam zvočnike 8 ii 2 W (60 din) 8 Q 1 W (40 din), 8 Q 0,25 W (30 din). Slušalko 54 Q (70 din). Elektromotor 220 V (močnejši) za 100 din, 2 elek¬ tromotorja kasetofona (6 V) po 40 din, elektro¬ motor 4,5 V za 30 din. Avtomobilček za avto¬ cesto (50 din), preklopnik 2x5 polov za 45 din, par transistorjev AD 161/62 za 50 din, stabilizi¬ rani usmernik 12 V za 250 din. Roman Lončar Gosposka 40/1 61000 Ljubljana Prodam elektronsko uro OTRON na sončne celi¬ ce. Ura meri: ure, minute, sekunde, štoparica na 1/100 sekunde, dneve, mesece in dneve v tednu (primer: MO, TH, WE...). Prodam še ve¬ liko materiala za železnice po HO sistemu. Trač¬ nice, kretnice, lokomotive, vagone, hišice, me¬ sto, postaji, mostove, luči, semaforje in še ve¬ liko drobnarij za maketo. Darko Zvonar čečovje 53 62390 Ravne na Koroškem TIM 2 • 80/81 95 UGANKE•UGANKE•UGANKE•UGAN 3 6 Pavle Gregorc ENAKE ZAČETNE IN KONČNE ČRKE Vse besede v tej izpolnjevanki imajo enake za¬ četne in končne črke. V pomoč navajamo osta¬ le črke (brez začetnih in končnih) besed, ki jih zahtevajo opisi in jih moraš vpisati v vodorav¬ ne vrste lika. AAAA — Č — lili — JJ — L — M — NNN — 00 — RR—S — U — V— Z 1. naslovni junak Jurčičeve povesti o sloven¬ skem janičarju (Jurij), 2. sir iz osoljene smeta¬ ne, 3. rabelj, 4. močan zob v zadnjem delu če- Ijustnice, 5. »dom« kokoši, 6, zgleden pisatelj ali umetnik, ki je ustvaril nesmrtna dela. Navpično brane črke na poljih s krogci dajo ime za gumi iz sokov raznih tropskih dreves. Beseda je sestavljena enako kot vse ostale v liku. POSETNICA Ate k ROVTAR ČILE K Rovtarju prihajajo avtomobilisti, kadar je kaj narobe z električno energijo v njihovih vozilih. Kaj je po poklicu? REBUS ZLOGOVNICA ce — cip — lak — lem — lo — men — men — mer — mi — na — no — po — prin — prob — ra — so — sta — tar — tit — tre — vec — zu. S pomočjo gornjih zlogov sestavi besede, ki jih zahtevajo spodnji opisi in jih poznaš iz znanosti ali tehnike ter jih pod ustrezno številko vpiši v lik. 1. kapnik, ki raste od stropa navzdol (nasprotje stalagmita), 2. ladja za odkrivanje min in njiho¬ vo odstranjevanje, 3. naprava za beleženje po¬ tresnih sunkov, seizmograf, 4. pravilo ali zakon, osvetljujoč kake naravne pojave, 5. industrijski obrat za proizvodnjo cementa, 6. matematična naloga, ki se rešuje z enačbo, 7. steklena va¬ ljasta posoda, na kateri je označena prostornina s črticami in številkami in služi za merjenje te¬ kočin ali določanje prostornine teles. Tretjo in šesto črko vsake besede vpiši v nav¬ pična stolpca na levi. Po vrsti brane črke v obeh stolpcih dajo dve kovini, ki skupaj s svin¬ cem sestavljata zlitino za tiskarske črke. REBUS 96 TIM 2 • 80/81 ZLOGOVNA KRIŽANKA V posamezno polje križanke vpiši po en zlog zahtevane besede, ki ga sestavlja ena, dve, tri ali več črk. Vodoravno: 1. plast transistorja, ki zbira nosilce naboja, 3. snov za cepljenje proti nalezljivi bolezni, 5. snov za barvanje, 7. večji, delno pokrit čoln, 9. aerodrom, 11. organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece, 14. upanje, 16. umivanje ce¬ lega telesa, 18. žival z vzdevkom »ladja pušča¬ ve«, 19. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet. Navpično: 1. geometrijski lik, ki ga omejujeta različno ve¬ liki istosrediščni krožnici, 2. izdelovalec torb, 3. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujo¬ čih se delov, 4. prostor za volitve, 6. kmetijsko orodje, 8. značaj, 10. kisel južni sadež, 11. pri¬ prava za mazanje, 12. ime jugoslovanskega izu¬ mitelja Tesle, 13. cunja; raztrgana ponošena obleka, 15. velika krajevna oddaljenost, 17. ve¬ liki črnogorski pesnik (Petar Petrovič). Z LEVE NA DESNO MAČEHA KOČEVJE ŠPORTNIK STRATIOT MODERNIST JABLANA PODNEBJE VODNIK ZASTAVA PROPAN -N G — N — O — A N- OB- P-ON — I-E I N -G — J N A -T J E -UČE — — U L J- K-M — I R V vsaki besedi na levi prečrtajte po nekaj črk in jih v istem vrstnem redu prenesite na črtice k črkam v isti vrsti tako, da dobite skupaj z njimi besede znanega pomena. Primer: če v be¬ sedi TEHNIKA prečrtate črke ENIA in jih vstavite k črkam L — T — — C —-, dobite besedo LETNICA, od prve besede pa ostanejo črke THK. Ob pravilni rešitvi dajo po vrsti brane preostale črke besed na levi misel slovenskega pesnika Gustava Strniše. PREMIKALNICA MEŽIKANJE PETEROBOJ COLIBRI ABECEDA PLAZILEC VOJTEH Gornje besede premikajte drugo nad drugo ta¬ ko, da dobite v treh zaporednih stolpcih tri kovine. POSETNICA PAOLA TRN Paola dobiva v stanovanje toplo vodo iz obrata, ki poleg pare proizvaja tudi električno energijo. Kako se imenuje ta obrat? REŠITVE UGANK IZ 1. ŠTEVILKE NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA: Vodoravno: balonom, analiza, selenit, Ta, AMI, psi, ata, regata, VS, lika, Ita, asi, patent, plast, RV, St, kramar, enotica, Veli, lizika, Darej, EC, apel, ime, tat, zel, RČ, LD, Iskalo, avgust, nit, kanta, Ivo DVOJNA ZLOGOVNICA: 1. krogla — kladivo, 2. Oven — Vodnar, 3. lice — oči, 4. ingver — cimet, 5. Črnec — Indijanec, 6. neodim — ev- ropij, 7. instrumental — nominativ, 8. kmet — trdnjava. Končna rešitev: količnik — kvocient. POSETNICA: Feliks M. Melinc — As — filmski snemalec. PRIDEVNIKI IN SAMOSTALNIKI: 1. kamena sol, 2. državna tajnost, 3. osebno junaštvo, 4. redek element, 5. zelenjavna rastlina, 6. algebrajska enačba, 7. namizna svetilka, 8. izviren način, 9. častna izjema, 10. ustni časopis, 11. jasno nebo, 12. esesovski oficir, 13. modna muha, 14. ognjeni obroč, 15. Dravska dolina, 16. rimska Emona, 17. oktobrska revolucija. Misel: Kdor zaničuje modrost, je resnično moder. POČRNI POLJA: DVOJNI ANAGRAM: 1. Kresal, 2. Lasker, 3. kle- sar. Končna rešitev: les. OBRNJENA BESEDA: lepo — opel. KOMBINIRANA UGANKA: Mate + mati + K — matematik. IZPOLNJEVANKA: 1. koridor, 2. paničar, 3. ko¬ lesar, 4. nevesta, 5. Moravec, 6. sedmica, 7. kuverta, 8. jetnica. Misel: Kdor ničesar ne ve, mora vsemu verjeti. TIMOVI NAGRAJENCI IZ ŠT. 1/80-81 Valentin Vatovec, I. Regenta 35, 65000 Nova Gorica Boris Tomašič, Brestanica 176, 68280 Brestanica Mojca Košnik, Tovarniška 12, 64248 Lesce nagradna slikovna križanka Pavle Gregorc POLEG NAPETEGA ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA PUSTOLOVSKEGA ROMANA IZ¬ GUBLJENI SVET, ZAČINJENEGA Z ZNAČILNIM ANGLEŠKIM HUMORJEM, IMAMO NA ZALOGI ŠE KOMPLET ZBRANIH DEL JULESA VERNA. KNJIGE LAHKO NAROČI¬ TE PRI TEHNIŠKI ZALOŽBI SLOVENIJE. OBROČNO ODPLAČEVANJE. NAROČNIKI TIMA IMAJO 10% POPUST. strani vezava cena IA GRANTA jfilNZONE fOU SVETA kles. V pr. ne', jVER‘V>£|f jaJfs Vj/£; UU Z JUČOM- iV*V BAtČNU. ;ni otok. conan doyie