STARI VRH — Staro vrška smučišča so med tednom sprejela petindevetdeset pionirjev in pionirk iz Avstrije, Bolgarije, Švice, Romunije, Madžarske in Jugoslavije. Na odlično pripravljenih progah, ki jih je skrbno pripravil smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke so se mlajši in starejši pionirji v slalomu in veleslalomu pomerili za peti »Pokal Loka 480«. V moštveni konkurenci in v konkurenci posameznikov v obeh tehničnih disciplinah so največ uspeha imeli jugoslovanski pionirji. Pobrali so večina prvih mest v vseh štirih konkurencah in dosegli tudi svojo prvo moštveno zmago, (-dh) — Foto: F. Perdan ^to XXXIII. Številka 14 Ssnovitelji: občinska konferenc« SZDL >tsJee, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trtic - Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar V Kranj, petek, 22. 2. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 9 MJL \J v7 JL JL JL smo nate, I** Tito; ^LJUBLJANA - Razvese-«sjejo in navdušujejo na a C*, ki prihajajo iz Klinič-centra v Ljubljani, kjer »dravi predsednik Tito. vniiki konzilij je nam-sporocil, da je zdravje Inika republike in komunistov Jugosla-J osipa Broza-Tita ne-njeno, vendar ae Inlk počuti bolje, vniiki konzilij nadaljuje tenzivno zdravniiko ne-Upornost predsednika je brez primerjave! S njemu lastno odloč-in voljo premaguje bo-». Občudovanja vredni ■•P0^ zdravnikov in nji-**°) za zdravje našega tednika! '■ako uporni, odločni in ©zavestni smo tudi mi, .™rvni ljudje in občani Ti-■je Jugoslavije. Svet nas ■J^* udu je v naiem ponašanju odločnosti vztrajati na ki jo je začrtal pred-ik in voditelj Tito. AŠl NAJGLOBJI OB-I, ISKRENE ŽELJE, LJUBEZEN IN ŠPOTANJE 80 TUDI TA EK NAMENJENI «, TOVARIŠ TITO,« so li člani centralnega ia Zveze komunistov ivije, ki so se v sredo na seji in obravnavali komunistov pri vklju-i mladih v samo-e socialistične odno-ŽELIMO TI ClM PREJ-OZDRAVITEV IN ORANJE TER PRICAKU-, DA TE BOMO PO-O VIDELI PRI VE-REVOLUCIONAR-DELU GRADITVE SO-[STIČNE IN SAMO-VNE JUGOSLAVIJE!« ska predsednica In-Crandhi pa je v brzo-zapisala: si v Indiji, tovariš Tito, telimo, da bi čim prej li, še naprej vodili državo in prispevali k iljnjemu razvoju gibanja mih. Občudujemo ;o obnašanje in samoti je prebivalcev Jugo-Znova želim pouda-t raj no prijateljstvo "»ost!« J.Koftnjek Gradnja kranjske kanalizacije in čistilne naprave Dogovor priganja Do leta 1983 bo morala kranjska občina zbrati po 35 milijonov dinarjev letno, če bo želela izpolniti svoje obveznosti do gradnje hidroelektrarne v Mavčičah Kranj — Kranjski izvrsni svet je v sredo obravnaval dogovor med kranjsko komunalno interesno skupnostjo in investitorjem gradnje hidroelektrarne v Mavčičah Savskimi elektrarnami o gradnji kranjske kanalizacije in čistilne naprave. Kranjčani so pri izdaji lokacijske dokumentacije za hidroelektrarno, ki bo začela obratovati leta 1983, vztrajali, da je treba predhodno urediti kranjsko kanalizacijo in zgraditi čistilno napravo na osnovi sofinanciranja investitorja hidroelektrarne in kranjske samoupravne komunalne interesne skupnosti. Za uresničitev dogovora bo potrebnih okrog 20 starih milijard dinarjev. Tako bo kranjska kanalizacija s čistilno napravo obratovala normalno, umetno jezero za jezom pri Mavčičah pa bo čisto. Investitor je voljan svojo obveznost poravnati. Če jo Kranj ne bo zmogel, bo na osnovi dogovora dolžan plačati vse stroške izpada proizvodnje električne energije, ki bi nastali zaradi kasnejšega začetka obratovanja hidroelektrarne. Zato je izvršni svet vztrajal, da mora Kranj svojo obveznost uresničiti, čeprav ne bo lahko. Prav na področju komunalne infrastrukture se v kranjski občini kažejo pomanjkljivosti. Savske elektrarne morajo na osnovi dogovora zagotoviti za sanacijo že zgrajene kranjske kanalizacije 37 (novih) milijonov dinarjev, kranjska samoupravna komunalna interesna skupnost pa za gradnjo primarnih zbiralnikov 101 (novi) milijon dinarjev. Čistilna naprava bo veljala 110 milijonov dinarjev: kranjska komunalna skupnost mora prispevati 52 novih milijonov dinarjev, Savske elektrarne pa 58 milijonov dinarjev. Virov za zagotovitev kranjskega deleža ni na pretek, vendar bo treba kljub temu izkoristiti vse možnosti. Prvi vir je prispevek ob ceni vode za uresničitev letošnjega programa samoupravne komunalne interesne skupnosti. Ta prispevek bi bilo treba takoj povečati za 25 odstotkov. V plačevanje je treba vključiti tudi tiste organizacije združenega dela, ki sedaj na javno kanalizacijo niso priključene. SKIS mora takoj zbrati potrebne podatke, sicer planiranih 8 milijonov, kolikor naj bi jih iz tega vira iztržili letos, v Kranju ne bo zbranih. Drugi vir so deleži investitorjev h gradnji primarne in sekundarne kanalizacijske mreže. Komunalna skupnost mora takoj pripraviti kriterije za prispevek. Letos naj bi iz tega naslova dobili 10 milijonov dinarjev. Tretji vir se kaže v nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. 7 milijonov naj bi zbrali iz tega vira letos. Vendar bo treba sprejeti nov odlok, ki bo ustrezneje urejeval razdelitev tega denarja. Na potezi pri dogovarjanju sta komunalna \nteresna skupnost in skupnost za stavbna zemljišča. Najmanj staro milijardo letno pa naj bi znašala bančna in druga posojila. Zato kaže po sodbi izvršnega sveta gradnjo kanalizacije in čistilne naprave opredeliti kot prednostno. Peti in nič manj pomembni vir pa je namensko združevanje denarja kranjskega združenega dela. Letno naj bi združili 15 milijonov. Predlog sporazuma naj pripravi komunalna interesna skupnost. Če bodo izpolnjeni vsi omenjeni pogoji, bo Kranj lahko izpolnil svoje obveznosti do gradnje hidroelektrarne v Mavčičah. To pa ni edina naloga kranjske občine pri urejanju problematike kanalizacije in čistilnih naprav. Precej sredstev in naporov bo terjalo tudi uresničevanje dogovora med komunalnima interesnima skupnos tirna Kranj in Skofja Loka glede voda, ki iz kranjske občine odtekajo proti Zabnici in naprej proti škofjeloški čistilni napravi. J Košnjek J STARI VRH - JUGOSLOVANSKI PIONIRJI NAJBOLJŠI - Po petih nastopih na mednarodnem FIS tekmovanju pionirjev v veleslalomu in slalomu so jugoslovanski mlajši in starejši pionirji in pionirke moštveno prvič slavili. Pokal za moštveni ustni yV trenerju jugoslovanskih pionirjev Janezu Smitku predal častni predsednik organizacijskega odbora ter predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič.(dh) - Foto: F. Perdan Iskrina centrala v Moskvi Naše znanje za zveze po vsem svetu V Moskvi so v sredo dopoldne po tamkajšnjem času, ob navzočnosti visokih predstavnikov SFRJ in Sovjetske zveze uradno vključili v promet mednarodno avtomatsko telefonsko centralo Iskra — metaconta, ki so jo izdelali strokovnjaki in delavci Iskre ATC Labore. Centralo je Iskra zgradila namensko za letošnje letne olimpijske igre in bo omogočala mednarodni telefonski promet po vsem svetu ter povezavo z vsemi telefonskimi priključki v Sovjetski zvezi. Gre za najsodobnejšo telefonsko centralo, ki je tudi po svetovnih normah povsem v vrhu, s skupno zmogljivostjo 1500 kanalov. Krmiljena je s procesorji, kar zagotavlja izredno hitrost vzpostavljanja zvez, veliko zanesljivost in dolgo delovanje, poleg tega pa tudi enostavno prilagodljivost potrebam mednarodnega telefonskega omrežja. Posebnost naprave, vredne devetnajst milijonov dolarjev je, da je Iskra tujo licenco, po kateri je mataconto uvedla v proizvodnjo, uspešno oplodila s svojim, domačim znanjem in inovacijami. Dosegla je, da v proizvodnji uporablja predvsem domače surovine in reprodukcijski material in s tem zmanjšuje uvoz. Uspešna izdelava in postavitev Iskrine centrale v Moskvi in njena vključitev v mednarodni promet, centrala namreč že nekaj časa poskusno dela, so najboljša reklama za nove posle v tujini. Tako je Iskra že novembra lani podpisala pogodbo za izdelavo in postavitev medkrajevne elektronske telefonske centrale metaconta v Erevanu. Ta novi zunanjetrgovinski posel je vreden 10,7 milijona dolarjev. Zanimanje za Iskrine centrale pa se pojavlja na različnih koncih sveta. Iskrin uspeh v Moskvi je eden najlepših primerov organiziranega izvoza znanja in naše tehnologije, ki pa ni bil dosežen naključno. Potrebnih je bilo veliko let načrtnega vlaganja v razvoj in ne nazadnje tudi premišljena kadrovska politika in spodbujanje izobraževanja. L. Bogataj 6. STRAN: Okrogla miza v Železnikih Kje zgraditi 230 hiš? V Selški dolini primanjkuje za gradnjo pripravljenih zemljišč, delavci železni -karskih delovnih organizacij pa bi' radi v naslednjih letih postavili 230 hiš. Kakšne so možnosti? ^3Eb darila za 8. marec murka ELGO Lesce Delo izurjene 10. in 11. stran: naveze Na srednjih straneh današnje številke objavljamo reportažo o pripravah letošnjega zimskega spominskega pohoda na Stol. Zapis o trasiranju poti na vrh dopolnjujejo pogovori z alpinisti, reševalci, planinci in organizatorji. Za sklep smo dodali razmišljanje o nedisciplini udeležencev, nezgodah in ukrepih za bodoče. NASLOV G LAS 2.STRAN PETEK, 22. FEI Naloge državne uprave Na letošnjem drugem zasedanju slovenske skupščine so med drugim sprejeli zakon o organizaciji državne uprave. Državna uprava mora zagotavljati izvrševanje svojih funkcij v delegatskem sistemu in omogočiti učinkovito uveljavljanje pravic in interesov delovnih ljudi, občanov, organizacij združenega dela in samoupravnih organizacij in skupnosti. Prispevati mora k razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov in hkrati omogočiti vključevanje družbenopolitičnih dejavnikov v vse njeno delo. CKZKJ o mladini Osnovna tema devete seje CK ZKJ je bila posvečena mladi generaciji v boju za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter nalogam zveze komunistov pri tem. Uvodni referat je pripravil Stane Dolanc, temu pa je sledila široka razprava na podlagi katere bodo skupno z zamislimi in poudarki v referatu sestavili sklepe, ki jih bodo obravnavali na naslednji seji CK ZKJ. Na sredini seji pa so delegati sprejeli sklepe o temi s prejšnje seje — o idejnopolitičnem ter organizacijskem organizacijskem usposabljanju ZK za uresničevanje njene vodilne vloge, kakor tudi o mestu organizacije ZK v političnem sistemu. Za vsak motor ustrezno gorivo Strokovnjaki poudarjajo, da vozi pri nas vsak tretji avto z neustreznim gorivom. Četrtina avtomobilov uporablja super, čeprav bi bilo za njihove motorje potrebno gorivo z manj oktani. JU S, ki predvideva bencin dveh vrst s 86 in 98 oktani, bi bilo po mnenju poznavalcev treba spremeniti tako, da bi rafinerija izdelovala gorivo z 90, 92 in super z 98 oktani. S tem bi prihranili precej energije. Zakon o osnovni šoli Slovenska skupščina je sprejela zakon o osnovni šoli in šole morajo najkasneje v šestih mesecih prilagoditi svojo organizacijo in delo določbam tega zakona. Osnovne značilnosti novega zakona so uveljavljanje celodnevne šole, poudarjanje delovne vzgoje, spodbujanje interesnih dejavnosti, odpiranje šole navzven in njeno povezovanje z zunanjimi dejavniki. V razpravi, ki je sledila, so poudarili, da bo na eni strani težko strniti vse delo v 30 ur maksimalne učenčeve obveznosti, z druge pa je treba težiti k manjši obremenitvi učenca in učitelja. Varčevalni ukrepi Odbor splošnega združevanja za energetiko Hrvatske je podprl predlog varčevalnih ukrepov in ukrepov za racionalno porabo energije, ki ga je sestavil republiški komite za energetiko. Izmed ukrepov, ki naj bi veljali za vso državo, predlagajo uvedbo zimskega in poletnega delovnega časa, tako da bi od 1. aprila premaknili ure za eno uro naprej in bi ta čas veljal do /. oktobra. Nadalje naj bi omejili oddajanje TV programa po 22. uri, razen v dnevih tedenskega počitka. Uvedli naj bi odškodnino za uporabo tekočega plina za pogon avtomobilov do ravni cen za bencin. V republiki pa predlagajo ukinitev športnih nočnih prireditev, občinske skupščine pa naj bi razširile cone za pešce po mestih, zato da bi zmanjšali promet z osebnimi vozili. Kranj — Med stabilizacijskimi ukrepi, s katerimi si prizadevamo izboljšati razmere v našem gospodarstvu, je tudi zniževanje zaposlovanja in večja izkoriščenost delovnega časa. Kako se ti ukrepi uresničujejo na Gorenjskem, proučuje tudi posebna komisija republiškega sindikalnega sveta/ ki bo v naslednjih dneh obiskala več delovnih organizacij. V sredo so bili v kranjski Savi in Tekstilindusu. — Foto: F. Perdan JESENICE V ponedeljek, 25. februarja, ob 16. uri bo v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine seja aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. Udeleženci seje se bodo najprej seznanili s sedanjim političnim položajem v svetu in doma. Zatem bodo spregovorili o prizadevanjih za gospodarsko ustalitev in akciji sprejemanja sklepnih računov. Oorav-navali in potrdili bodo tudi poslovnik aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. (S) KRANJ V sredo je bila v Kranju 90. seja izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Na seji so obravnavali predlog za spremembo odloka o komunalnih taksah, odredbo o preprečevanju kužnih bolezni, nekatere zemljiške zadeve, problematiko gradnje kanalizacije in čistilne n*?5ave v Kranju ter stabilizacijske ukrepe v upravnih organih skupščine. Sekretar Jože Kavčič je sklical za danes sejo komiteja občinske konference ZKS, na kateri bodo obravnavali predlog sprememb indo-polnitev statutarnega sklepa o organiziranosti m delovanju Li\ v kranjski občini. -jk ŠK. LOKA V ponedeljek 25. februarja, ob 12. uri bo seja občinskega sveta Zveze £Srt£^Skofj« Loka. Predsednik Janez Thaler-predlaga.za dnevni red obravnavo zaključnega računa občinskega 1979, informacijo o poteku občnih zborov in dogovor o organiziranju *m^"_^ Gajger pa skli- Sekretar komiteja občinske ^^^^a^^ aTu-T-o« dopolnitev statutarnega sklepa občinske organizacije ZKS in poslov nika občinske konference in njenih organov, sklep o organiziranju občinske organizacije ZKS Skofja Loka v ljudski obrambi, poročilo programsko-volilnih konferenc in sprejetje sklepa o sklicu programsKo-volilne konference občinske organizacije zks Skofja Loka. l b Sodelovanje za skupne cilje Predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič sprejel včeraj predstavnike petih verskih skupnosti, ki delujejo v kranjski občini — Zelja za ozdravitev predsednika Tita Kranj — Tako ateisti kot verniki moramo skupno prispevati k razvoju naše socialistične skupnosti in ob tem upoštevati svobodo vesti, veroizpovedi, svobodo osebnosti in druge svoboščine, ki plemenitijo našo svobodno samoupravno socialistično skupnost, je poudaril včeraj predsednik kranjske občinske skupščine in predsednik koordinacijskega odbora za sodelovanje med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi Stane Božič. Sprejema in razgovora ob začetku letošnjega leta se je udeležila večina predstavnikov petih verskih skupnosti, ki delujejo v kranjski občini. Takšna srečanja bodo odslej tradicionalna. Predsednik Stane Božič je v nagovoru poudaril, da je kranjska družbenopolitična skupnost lani skupaj s predstavniki verskih skupnosti uspešno reševala probleme, ki so se pojavljali. Marsikateri objekti, pomembni za delo verskih skupnosti in življenje njihovih pripadnikov, so bili zgrajeni lani, letos pa se začenja tudi reševanje prostorskega problema za srbsko pravoslavno cerkev. S takšnim delom in sodelovanjem kaže nadaljevati tudi letos, saj je graditev in utrjevanje socialističnega samoupravnega sistema skupna naloga, predstavniki verskih skupnosti oziroma duhovniki pa k temu lahko še posebno veliko prispevajo. Predsednik skupščine in koordinacijskega odbora Stane Božič je poudaril, da je primer odloka o pogrebnih svečanostih lahko vzor, kako v prihodnje oblikovati tovrstne dokumente. Pri uresničevanju odloka se še kažejo pomanjkljivosti, ki pa jih je z dobro voljo in medsebojnim razumevanjem ter spoštovanjem mogoče brez problemov odstraniti. Najodgovornejši v verskih skupnostih so bili včeraj tudi seznanjeni z uspešnostjo družbenopolitičnega in gospodarskega življenja lani v kranjski občini kakor tudi z nalogami, ki nas čakajo letos. Za pozdravne besede predsednika Staneta Božiča sta se zahvalila predstavnika rimskokatoliške in srbske pravoslavne cerkve in poudarila, da si bodo verske skupnosti prizadevale za še boljše odnose med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, za sodelovanje vernikov pri Krepitvi socialistične in samoupravne Jugoslavije pod Titovim vodstvom in za uresničevanje letošnjih razvojnih ciljev kranjske občine. Srečanje je bilo zaključeno s skupno iskreno željo, da ostane tovariš Tito še dolgo med nami in nas še naprej vodi! J. Košnjek J Svet v tem tednu Usmeritve naše zunanje politik Predsedstvo SFRJ razpravljalo o usm vah naše zunanje politike in ugodno om obisk predsednika zveznega izvršnega sti k Veselina Djuranoviča v Nemški demck 6 tični republiki - Poveljstvo iranskih oi roženih sil tudi v rokah Bani Sadra Trudeau zanesljivo zmagal na kanadb volitvah - Sestanek zunanjih rrUnisb zahodnih držav BEOGRAD — V Beogradu je bila seja predsedstva SFRJ.bi vodil podpredsednik predsedstva Lazar Koliševski. Predse*«* j, obravnavalo osnovne smeri zunanjepolitične dejavnosti J ugaša* ci se dogovorilo za ukrepe, potrebne za uresničevanje dogovorjeata nje politike. Predsedstvo SFRJ se je prav tako seznanilo s porar* obisku naše delegacije v Nemški demokratični republiki. Naša dria ja je bila na tridnevnem obisku v tej državi, delegacijo pa je vodil sednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. Prinasna* pa je član direkcije Komunistične partije Italije GiancarloPi* Ljubljani je obiskal predsednika slovenskih komunistov Fran«o3 pita. Italijanski gost se je med drugim zanimal za zdravje preda* *■ republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tiu.k i med Italijani in člani italijanske partije izjemen ugled. Pajetta*; čil Popitu za predsednika Tita želje po zdravju, ki mu jih izrek** ; ralni sekretar italijanskih komunistov Enrico Berlinguer. » France Popit in Giancarlo Pajetta sta se izčrpno pogovarjal i t danjem mednarodnem položaju in bila soglasna, da je treba vadi 1 času povečati napore za ohranitev miru na svetu. To je mogofca \ _ ob spoštovanju demokratičnih načel v mednarodnih odnosih. Pn* V nika ZKJ in italijanske partije sta prav tako ugodno ocenila ran« [ A delovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično)! Italije. S V italijanskem glavnem mestu so se sešli na pomembno mi k*, zunanji ministri držav, članic Evropske gospodarske skupno*: ' Italija v tem mandatu predseduje deveterici, je zasedanje nftii { vodi italijanski zunanji minister Ruffini. Osrednja tema porov* [ odnosi med Vzhodom in Zahodom po vdoru sovjetskih čet vAtpl i in položaj v Evropi ter na svetu pred madridsko konferencoovg {m in sodelovanju v Evropi. V Rimu je bila že sprožena ideja or*vts [»* ciji Afganistana. Prvi naj bi jo predlagal zunanji minister VetiM [P1 nije lord Carrington. Zanjo se po najnovejših vesteh ogreva tudi« t R ški predsednik Carter. Vendar pa je za dosego nevtnli [w Afganistana treba izpolniti nekatere pogoje. Gre predvsem «i P* sovjetskih enot iz Afganistana in za smelejše korake pri ustaj P* ozračja za popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom Tli je bilo pričakovati, je bila intervencija v Afganistanu v RimuoM jj* prav tako pa je tema rimskega pogovora tudi predlagani bojkal RT olimpijskih iger v Moskvi. Evropski parlament je sicer bojU k* sprejel, med deveterico pa glede tega vprašanja še ni tajEV Britanci in Nemci so za bojkot, Francozi in tudi Italijani pa J5S*. odločili. Američani pa želijo prav pri tem popolno enotnost »j S Evrope, ki pa za zdaj še ni dosežena. Zanimiva vest je prišla iz Irana. Verski voditelj Homeinifc radi bolezni srca zdravi v bolnišnici, je imenoval predsedniki Bani Sadra tudi za vrhovnega poveljnika vojske, čeprav po ustavi pripada ta dolžnost Homeiniju. Iranski študentje, ki l štiri mesece zaprte talce v poslopju ameriškega veleposlaništvu ranu, so začeli popuščati. Možnosti za dokončno izpustitev tak daj več. Študentje ne terjajo več izročitve šaha, da bi potem ^ talce, temveč so zadovoljni že s sestavo mednarodne komaj* proučila zločine šaha in njegovega režima. O tem je bilo govora sestanku generalnega sekretarja Organizacije združenih dr. Kurta VValdheima z ameriškim zunanjim ministrom V Irana tudi sporočajo, da s sestavo in oblikovanjem komiajr tudi predsednik iranske republike Bani Sadr. Vedno več je se tragedija s talci končno le utegne razplesti in končati. Zmaga Pierra Eliota Trudeau ja, ki je s krajšo prekinitev vodil Kanado, je bila na zadnjih volitvah popolna. Kanadčan: veliko večino odločili zanj ter hkrati zadali poraz premieru Clarku, ki je zgubil 36 poslanskih mandatov. Po sod« valcev kanadskega političnega življenja dosedanji premier pri gospodarstvu ni bil najbolj uspešen, priljubljenost pa je tudi zaradi pretiranega dviganja cen nafte, ki je najbolj pritadN strijsko razvito pokrajino On t a rio. Tu je bil poraz dosedanje« era najočitnejši. Sestava nove vlade še ni znana, vendar je vodil govalec Trudeau že dal vedeti, da se bo Kanada močneje po««* zunanjepolitičnem prizorišču. V zadnjem času je njena luntai«^ na dejavnost opešala. Iz Kanade tudi poročajo, da poraženi!** Clark tudi nima obilo možnosti ostati na krmilu svoje kon*v stranke. Trudeau pa se je zmagoslavno vrnil, čeprav je Se lani val, da se bo dokončno umaknil s političnega prizorišča. Cepljenje živali Tržič — Izvršni svet skupščine občine Tržič je, podobno kot vsako leto, tudi za letos sprejel odredbo o ukrepih za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni. Tako bo proti šumečemu prisadu potrebno cepiti vso goved, ki se odpravlja na poletno pašo v planine, in to najmanj dvajset dni pred odgo-nom. Za pse, stare več kot štiri mese- Konferenca radovljiških komunistov Radovljica — Sekretar komiteja občinske konference ZKS Radovljica Vlasta Vidic je sklicala za torek. 26. februarja, 13. zasedanje občinske konference ZKS Radovljica. Člani konference bodo na seji ocenili delovanje osnovnih organizacij ZK lani in razpravljali ter potrdili dopolnjen statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK. Na konferenci bodo ocenili tudi seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK in člane obinske konference, ki je bil 8. in 9. februarja na Bledu. -J k ce, je predpisano prt*, ljenje proti steklini, ki končano do 30. aprila, p« kugi pa bodo cepili kokoai je. Cepljenje je predvid prašiče, ki se hranijo i| odpadki živalskega proti svinjski kugi. Razen tega bodo let«; zirali goveda v vseh jw kjer akcija v preteklih dvtfl se je začela, še ni bila op. 70 v D-duru (»Geistertrio«) wiga van Beethovna, Kontraste nmoža Ramovša in Trio op. 15 v molu Bedricha Smetane. Vstopnice dobite vsak dan od -12 v glasbenem centru, Trg regije-3. ter uro pred začetkom pn 'ni! miselnost, da je dobro le, kar je novo. Dobili smo brezosebna mesta. Ko danes iščemo človeška razmerja v mestu, se vračamo k pozabljenim vrednotam. V Radovljici so spoznali, da so skrite predvsem v njeni preteklosti, da so to tiste dragocenosti, ki jih lahko pokažejo tudi obiskovalcem. Toda kulturni spomeniki niso le neka posebnost, namenjena sama sebi. Vpeti jih moramo v današnjo življenje, združiti dve nasprotji, če želimo vrniti življenje v stara mesta in nanje navezati nova naselja: odkriti, obnoviti in ohraniti te vrednosti in na njih zgraditi sodobno bivalno okolje. Ne gre torej le za lep obraz starega mesta, prepleskati fasade in urediti strehe. Odpreti moramo vrata in stopiti v hišo, kajti !e bivanje v sodobnih stanovanjih bo mikavno. V Radovljici so že pred petnajstimi leti veliko govorili o celoviti prenovi starega mestnega jedra. Morda čas tedaj še ni bil zrel. Prehiteli so jih Tržičani, Škofjelo-čane je spodbudila tisočletnica, Kamničane lani sedemstopetdeset-letnica mesta. V Radovljici pravijo, da gre tokrat zares. Strokovnjaki so že na grobo ocenili, kaj iz stare Radovljice lahko narede. Ponudili so roko, na potezi so Radovljičani, da jim jo krepko stisnejo. Vsi, kajti to je naloga vseh, ne le tistih, ki bivajo v starem delu, saj bo le tako staro mestno jedro postalo sestavni del mesta, njegovo Kulturni praznik v Iskri Kranj — Na dan kulturnega praznika je komisija za kulturo pri sindikalni konferenci Iskre Elektromehanike organizirala srečanje članov vseh sekcij, ki delujejo na področju kulture. Srečanje se je začelo v avli Telekomunikacij na Laborah z otvoritvijo razstave likovnikov. Ob tem je nastopil pevski zbor in reci-tatorji, ki so s Prešernovimi verzi dali pečat slavnostnemu vzdušju. Dela za razstavo je izbral dr. Cene Avguštin, ki je ob kratki oceni del posameznega razstavljavca povedal, da je to ena od najbolj obetavnih in uspešnih likovnih skupin pri nas. Poudaril je, da kakovost in pestrost izdelkov kaže na delovno zavzetost članov društva likovnikov Iskre. \ Po otvoritvi razstave je bilo tova-riško srečanje v sindikalni dvorani, kjer so s krajšimi, toda pestrimi nastopi navduševali člani foto, reci-tatorske, pevske in folklorne sekcije. J. Volarič najti srce. Celovita prenova mora mesto v vseh dokumentih. Je že tako, da največ razmišljajo najbolj prizadeti. Vrsta vprašanj se jim poraja: kdaj bo urejena kanalizacija, kje bodo parkirišča, ko bo za promet zaprt Linhartov trg, ali bodo urejeni tudi obrobni, danes zanemarjeni predeli, kam bodo šli, ko bodo prišli delavci, s kakšno dejavnostjo bo napolnjeno prenovljeno staro mestno jedro, koliko denarja bo t reba . . . Ob nizanju teh vprašanj se vse jasneje kaže, da je bilo doslej staro mestno jedro komunalno in stanovanjsko zapostavljeno, da je prevladovala skrb za urejanje novih naselij. Toda predstavnike občinske komunalne in stanovanjske skupnosti kot da to ne zanima, saj smo jih pogrešali na vseh dosedanjih razgovorih. Še o denarju. Vprašanje, ki se takoj zastavi, ko gre za obnovo kulturne dediščine. Strokovnjaki so dejali, da lahko tudi pri celoviti prenovi najdemo ekonomsko računico. Delo mora biti strokovno in obnova je lahko tudi do 25 odstotkov cenejša kot nova gradnja. Res pa je, da izvajalce, ki bi obvladali postopke obnavljanja, težko najdemo. Stara Radovljica je dokaj dobro ohranjena, so z natančnim pregledom vseh stavb ugotovili strokovnjaki; slabo vzdrževane so le zgradbe, ki so v mešani lastnini, najbolj pereč problem pa je kanalizacija. Temeljito bo torej treba premisliti, kdo se bo lotil obnovitvenih del, točno določiti naloge in seveda posebej — urediti kanalizacijo, kar se odlaga že nekaj let. M. Volčjak IN Kulturni koledar GORENJSKI MUZEJ V KRANJU V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetno8tnozgodovin8ka zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesav-»ki dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Nacionalni in socialni programi pri Slovencih 1913— 1945. Razstavo sta pripravila Gorenjski muzej in Arhiv Slovenije v Ljubljani. V mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Leto 1979 -važnejši dogodki in dosežki Gorenjske. V okviru kulturne izmenjave med Mursko Soboto in Kranjem je Razstavni paviljon arh. Novaka v Murski Soboti pripravil v galeriji Mestne hiše spominsko razstavo del umrlega pomurskega slikarja Ladislava Danca. V stebriščni dvorani razstavlja Slobodan Stanojevič fotografije s poti po Kitajski. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narod-1 noosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. V galeriji v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate razstavo Potoreporterska služba med narodnoosvobodilno borbo, ki sta jo pripravila Muzej ljudske revolucije Slovenije Ljubljana in Gorenjski muzej. Razstave oziroma zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa »o zaprte. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški kulturni spomenik Jenkova kasarna, ki je opremljen z etnološkim gradivom. GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA Boh. Bistrica — V okviru programa kulturne sekcije za delovne kolektive bo v soboto, 24. februarja, ob 19. uri Mestno gledališče ljubljansko gostovalo v Domu Joža Ažmana v Boh. Bistrici. Namesto napovedane komedije bodo ljubljanski umetniki uprizorili dramsko delo Matjaža Kmecla »Friderik z Veroniko«. KASTELKA V SOVODNJU Sovodenj - Dramska skupina KUD Boštjan Jezeršek bo v nedeljo, 24. februarja, ob 15. uri v Sovodnju uprizorila zanimivo dramo v treh dejanjih Kastelka. Obra vnava dogajanje med prvo svetovno vojno in tragedijo ponosne gospodinje Kastelke, ki ji vojna požira sinove. Tečaj vozlanja in urejanja šopkov Na velik odziv je pri naših bralkah (pa tudi bralcih) naletel naš zapis o Marici Hrovatin iz Kranja, ki vneto izdeluje makrameje, vozlja po domače. Prav zato so se pri kranjskem Hortikulturnem društvu odločili, da pripravijo tečaj vozlanja — izdelave makramejev, obenem pa prikazali tudi sodobno urejanje šopkov. Tečaj bo v mesecu marcu ob ponedeljkih in petkih popoldne v sejni sobi KZK TOZD Kmetijstvo od 16. do 18. ure. Pismene prijave pošljite do 28. februarja na naslov: Ing. Anka Bernard, TOZD Kmetijstvo, Begunjska 5, Kranj. Stroške tečaja, 500 dinarjev, je treba vplačati ob začetku tečaja. Število udeležencev je omejeno. Vsi tečajniki bodo dobili seznam potrebnega materiala za vozlanje, ki ga morajo prinesti s seboj. D. D. Triič — V paviljonu NOB v Tržiču so v petek odprli razstavo del domačinov slikarja Kamila Legata in kiparja Vinka Ribnikarja. Razstava je odprta vsak dan od 16. do IS. ure, in sicer do 9. marca. — Foto: F. Perdan Šolski center za kovinarsko in a vtomehaniško stroko Skofja Loka vpisuje a) V SOLO ZA VOZNIKE — šolanje ob delu b) V SOLO ZA VOZNIKE - AVTOMEHANIKE - šolanje ob delu Pogoji: Pod a.: končanih najmanj 6. razredov osnovne šole — starost nad 17 let — zdravniško spričevalo za C kategorijo Pod b.: — končana poklicna avtomehaniška šola — zdravniško spričevalo za C kategorijo Vpisovanje je v pisarni Šolskega centra za kovinarsko in avtomeha-niško stroko Skofja Loka vsak dan, informacije dobite tudi na telefon: 60-447. Pričetek pouka v obeh oddelkih je 3. 3. 1980. Šolanje za voznike traja 1 šolsko leto. Objavljamo prosta dela in naloge INŠTRUKTORJA C in E kategorije — 20 ur tedensko po pogodbi o delu. Umetnokovinska obrt UKO Kropa Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA SUROVIN Pogoj: — poklicna šola kovinske stroke, — 1 leto delovnih izkušenj, — poizkusno delo 60 dni. BARVANJE IZDELKOV Pogoj: — K V pleskar, — 1 leto delovnih izkušenj, — poizkusno delo (H) dni. Za vsa prosta dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pismene prijave sprejema kadrovska služba UKO 15 dni po objavi. Zanimiva razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju Gorenjska lani — Takšne razstave, ka-v ponedeljek odprli v ga- Kranj kršno so leriji Mestne hiše v Kranju in jo je pripravil Gorenjski muzej iz Kranja, se bodo v prihodnjih letih zanesljivo še ponavljale in bodo Še popolnejše. V ponedeljek so v Kranju odprli razstavo o važnejših lanskih dogodkih na Gorenjskem. V besedi in Z otvoritve razstave o najpomembnejših lanskih dogodkih in dosežkih na Gorenjskem - Foto: F. Perdan sliki predstavlja Gorenjski muzej nekaj lanskih najpomembnejših in-'vesticij in gradenj, prav tako pa se obiskovalec seznani na primer z Iskrinim telefonskim aparatom. Al-pininim planinskim čevljem, ki je uspešno prestal preizkušnjo med vzponom na Everest, in Elanovimi smučmi, s katerimi je Bojan Križaj lani dosegel svoje velike uspehe. Sedanja razstava pomeni šele začetek tovrstnih razstav v Kranju. Gorenjski muzej zagotavlja, da bo razstava prihodnje leto, ko bo prikazovala najpomembnejše dogodke iz letošnjega leta. še bogatejša. Precej truda namerava vložiti v zbiranje gradiva, saj marsikaj dragocenega prav zaradi neurejenega zbiranja zavržemo Ohranjanje gradiva o dogodkih in dosežkih, čeprav iz bližnje preteklosti, pa ni le naloga muzeja, temveč se morajo pomena te dejavnosti bolj zavedati tudi drugi. Prijetno je namreč ob pogledu na razstavljeno gradivo obujati spomine na še bolj ali manj sveže dogodke. Že sedanja razstava ponuja obilo takšnega gradiva. Zanimiva so na primer tudi fotografska pričevanja o urejanju prostora na Gorenjskem in urbanizaciji, o slavnostni seji CK ZKJ lani v domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici itd. -jk Kje zgraditi 230 hiš? Okrogla miza o stanovanjski gradnji v Selški dolini Čeprav vedno planiramo gradnjo stanovanj v prid večjemu deležu blokovne gradnje, je vendarle res: sen večina Slovencev je hiša, po možnosti malo izven mestnega središča, vendar še dovolj blizu, da zagotavlja udobje urbanizirane sredine. Za uresničitev te želje smo se pripravljeni marsičemu odreči. Leta in leta nalagamo na hranilno knjižico, pripravljeni smo delati v popoldanskem času in bolj zgrabiti za delo v tovarni, da ob koncu meseca nekaj več kane v plačilno kuverto. VeČina se ob gradnji lastnega doma prelevi v zidarje, tesarje in druge mojstre, ki so s pridnostjo in vestnostjo lahko za vzor. Najbrž je resnica, da se nikjer ne gradi toliko kot pri nas. Res pa je tudi, da imamo malo plodne zemlje, njiv in polj in skoraj ni več ravnine in lepšega kosa zemljišča, kamor se urbanizacija ne bi krepko zajedla. Dobro vemo, da se je treba vsake nove pozidave lotevati skrajno premišljeno in s posluhom za ohranjanje prostora ter v zavesti, da je treba nekaj zemlje ohraniti za pridelovanje hrane ter nekaj mest za gradnjo tudi za bodoče rodove. Prostor ali konkretneje njegova uporaba že postaja ena težkih ovir za gradnjo. Prav to je bil povod za okroglo mizo, ki smo jo, na pobudo delavcev Alplesa, pripravili v začetku tedna v Železnikih. Kraj in z njim vsa Selška dolina je v zadnjih dvajsetih letih doživel nesluten razvoj, ko sta poleg matičnih podjetij Nika, Tehtnice, Ratitovca in Dom-opreme, /rasla veliVana Iskra in Alples, vsi skupaj pa so povsem spremenili življenjski utrip na tem koncu škofjeloške občine. Železnikarjem nikakor ne bi mogli očitati, da pretirano posegajo po kmetijski zemlji, ki je, resnici na ljubo, nimajo veliko, saj so blokovno gradnjo znali strniti v centru, kjer so tudi vsi važnejši spremljajoči objekti od šole, vrtca, plavalnega bazena, banke in blagovnice in kjer bo tudi športni park, zgrajen- v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tudi gradnjo zasebnih hiš so pomaknili v manj rodovitno dolino Dašnjice. Ce je blokovna gradnja urbanistično vsaj še za nekaj let rešena in v samem mestu Železniki za leto, dve tudi gradnja zasebnih hiš, so potrebe po zemljiščih za gradnjo slednjih v Selški dolini veliko večje od trenutnih možnosti. Kje graditi, kje dobiti lokacijo za gradnjo hiš, je bilo torej vprašanje, okoli katerega se je sukala razprava okrogle mize. Preti- Delavci v Selški dolini želijo v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgraditi230 hiš, skupno pa bi potrebovali 360 stanovanj — Blokovna gradnja je urejena, manjka pa pripravljenih zemljišč za gradnjo zasebnih hiš — Kje bodo gradbišča — Dopolnilna pozidava je možna, prav tako je odprta gradnja v višinskih vaseh r Gradnja v višinskih vaseh V Davči, Golici, Kališah, Krivem brdu, Lajiah, Ostrem vrbu, Podlonku, Potoku, Pozi rnem, Rovtu, S mole vi, Strip-niku, Strmci, Topoljah in drugih višinskih vaseh lahko gradi vsak, ki aktivno dela in živi v škofjeloški občini ali pa, če izhaja iz tega naselja. Seveda pa si mora dobiti lokacijo tam, kjer je gradnja s spomeniškega, urbanističnega in kmetijskega vidika možna. Te omejitve veljajo dokler ne bo za posamezne vasi sprejet zazidalni načrt. rano bi bilo pričakovati, da bi lahko na vsa vprašanja odgovoril predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Skofja Loka Peter Petrič in da bi lahko na tako enostaven način rešili vprašanja prostora in lokacij. Kljub vsemu pa je bilo nekatere misli le moč potegniti iz razprave in če bo z njimi Selčanom vsaj malo pomagano, bo namen okrogle mize dosežen. V prihodnjih letih 230 zasebnih hiš? Izredno hiter industrijski razvoj zadnjih deset let in s tem tudi pospešeno zaposlovanje, je kljub velikim prizadevanjem delovnih kolektivov po sprotnem reševanju stanovanjskih vprašanj, porajal vedno nove potrebe, ki so sedaj prerasle možnosti pravočasne priprave zemljišč za gradnjo. V anketi, ki so po mnenju stanovanjske skupnosti Skofja Loka zelo ujema z dejanskimi možnostmi varčevalcev, se je kar 230 prebivalcev Selške doline odločilo za gradnjo zasebne hiše v prihodnjem srednjeročnem obdobju. 169 jih želi kupiti sta- novanje v bloku, na družbeno stanovanje pa računa le 13 delavcev. Sedemnajst delavcev pa se še ni odločilo med gradnjo hiše in nakupom stanovanja. Ob tem je treba povedati, da to niso potrebe na račun novo zaposlenih delavcev, saj vse delovne organizacije pri povečanju števila zaposlenih računajo le na naravni priliv oziroma na delavce iz Selške doline. Iz ankete je tudi razvidno, da delavci ne računajo na družbena stanovanja, temveč so pripravljeni predvsem sami prispevati za razreševanje stanovanjskih vprašanj. V vseh delovnih organizacijah so že pred leti sprejeli izredno stimulativne pravilnike o namenskem stanovanjskem varčevanju in zato je varčevalcev veliko. Okoli 500 varčevalcev bo imelo letos s pomočjo bančnih kreditov in posojil delovnih organizacij na voljo za gradnjo slabih 50 milijonov (5 S milijard) dinarjev. Tudi petleten program izgradnje in nakupa 460 stanovanj po mnenju Selčanov ne bi smel biti preveliko breme. Letno bi bilo torej treba zbrati v poprečju 70 milijonov, kar bi se s skupnimi močmi delavcev in TOZD in s pomočjo posojil banke, dalo uresničiti. Problem pa je v tem, da ni zazidalnih načrtov. Konec leta 1978 sprejeti urbanistični program je nakazal zelo smele rešitve in dal popolnoma nove usmeritve, saj je predvidel pozidavo in razvoj tudi manjših krajev in dal zeleno luč za gradnjo v vrsti naselij. Vendar pa nižjih urbanističnih dokumentov še ni. ___Dašnjica, Dopolnilna gradnja — »plomba« Plomba je zapolnitev vrzefi v stanovanjski pozidavi, se pravi, da je to gradnja med obstoječimi stanovanjskimi hišami. Ta je možna povsod, kjer je prostor, vendar pa se mora novogradnja po obliki in gabaritu prilagoditi obstoječim objektom. Plomba mora tudi odgovarjati sanitarnim in požarnim predpisom. Vsako zahtevo za gradnjo hiše (plombe) mora obravnavati komisija za sporne lokacije, ki dela pri izvršnem svetu občinske skupščine. »plombe«. gradnja v višinskih vaseh Leto dni je prekratka doba, da bi lahko nadoknadili zamujeno. Nove-lacija urbanističnega programa je bila namreč sprejeta s skoraj desetletno zamudo. Izredno hiter industrijski razvoj celotne škofjeloške občine v zadnjih petnajstih letih je nagrmadil toliko zahtev, da je bilo potrebno sprejeti prioritetni red izdelave nižjih urbanističnih dokumentov. Predvsem gre za urbanistične načrte. Na eni svojih zasedanj ga je sprejela občinska skupščina in pravi, da je najprej na vrsti izdelava urbanističnega načrta za Skofjo Loko, potem je na vrsti Gorenja vas in za njo Železniki. Res pa je, da že izdelava prvega kasni. Najhujše probleme, dokler ni urbanističnega načrta, rešujejo s posameznimi zazidalnimi načrti in konkretnim reševanjem določenih lokacij. Tako je bil pred kratkim sprejet zazidalni načrt za pozidavo drugega dela doline Dašnjice. Predvidena je gradnja 78 stanovanjskih hiš z vso potrebno komunalno infrastrukturo. Stanovanjska zadruga Sora Skofja Loka je že prevzela svojo nalogo v zvezi s pripravami in organizacijo gradnje, prav tako Lokainvest, zataknilo pa se je pri odkupu zemljišč in je morala občinska skupščina na zadnji seji sprejeti odlok o razlastitvi. Seveda vsak zaplet odloži začetek gradnje in če ne bo novih, lahko graditelji računajo, da bodo jeseni začeli temeljiti. Nikdar pa ni bilo niti na seji izvršnega sveta, niti na občinski skupščini sklenjeno, da takoimenovanih »plomb« ni, dokler ne bo pozidana Dašnjica. Dopolnilna pozidava je dovoljena povsod, kjer so izpolnjeni pogoji. Prostora za vmesne pozidave je precej, vendar so zemljišča večinoma obdelana in brez sporazuma z lastnikom gradnja seveda ni mogoča. Gradnja pa je mogoča v vseji višinskih vaseh. Katere so te vasi pa je opredeljeno v urbanističnem programu občine Skofja Loka. Poudariti velja le to, da to niso vse vasi v okolici Železnikov, Selc in drugih večjih krajev v dolini. Pripravlja se tudi zazidalni načrt za Dražgoše in sicer za površino 4 ha in bo predvidoma sprejet v obtsjl skupščini do 30. junija letos. \M hodnjih treh letih bo vse priprsB no za pozidavo v Dolenji vaš,^ tem ko Bukovica in Sevlj« u opredeljena kot kraja, kjer bi v| nji prihodnosti odpirali gradbftrC Selcih naj bi na večji površini sig graditi po letu 1990, ker je u vo predvidena obdelovali) to pa je treba čimdlje ohi tedaj pa naj bi posamezne dili na obrobju in slabši zei dar so prav te dni dobili za negativno mnenje kmetijske ške skupnosti. Dolgoročno gledano je za gradnjo v Selški dolini vseh 260 potencialnih Problem je v tem, da vsi tudi morajo čimprej začeti njo, sicer jim bodo podražitv prihranke. Ce pa ne bo moii r Gradnja v nižinskih vaseh Tudi v nižinskih vasmi fraditi. Gradi lahko i v vasi živi in tudi izhaja is vasi in drugje, vendar Je aktiven v škofjeloški vendar mora sa lokacijo odobriti izvrtat Seveda pa mora biti _ možna z spomeniškega, nističnega in kmetijske**' dika. Te vaai so: BV Bukovščica, Ševlje, Zg. in Sp. Luža, Rudno, Erotno, Mlaka, K nape, rdoitd. Omejitve veljajo dokler h j do sprejeti zazidalni i gradnjo v domači dolini, bodi j gradili tam. kjer te motnosti) Skofji Loki in naprej proti Kr Ljubljani. Tega pa se v bojijo. Bojijo se odliva dc domačih delavcev, h teklih let, ko so delavci iz! line zidali v Podlubniki da je njihov strah uprav selitve do menjave zar, reč ni dolga pot. Ker je zadeva pereča postajajo nestrpni, naj njihove pritožbe naperj činski upravi, čeprav kot i vedali, ne more v letu dnil in urbanistično obdelati območja občine, v Zel mišljajo o pripravi zemlji davo na hribu nad DaŠnjktkl na skupnost je že naročila i terena. O tem. ali bo možna in kdaj bo. pa jt uranjeno karkoli reči. L. Bogataj Foto: F. Perdan Sodelovali so: Anica Greblo, Silva Tr Demšar is Alplesa, Toee Vladimir Polajnar is Iskra, bat j iz Nika, Nastran Lađo in Prut Ji iz ks Selca, Marjan Jelene UDI go*e, Andrej T usek is TestaHI Cufar is Ratitovca, Toat Janes dolar. Polde Lpgssaa al vanjske skupnosti Skofja L«u,l Cufar i a Stanovanjske saSn Skofja Loka, danes Thaler, | občinskega sveta ZSS is \ izvršnega sveta obeiaak* Skofja Loka Peter Petri«. 22. fEBSUABJA 1980 7. STRAN G L/A S GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA Kranj Zadružni svet TZE Sloga razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa Kandidati naj poleg splošnih izpolnjujejo se naslednje pogoje: ~ y,*Ja au srednja izobrazba kmetijske, veterinarske ali ekonomsko-komercialne smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, ki so razvidne iz rezultatov dosedanjega dela, - ustrezne moralno-politične kvalitete. Mandatna doba 4. leta. rsr'jdidao' naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov: GKZ, TZE Slogs, Kranj, Gasilska 5, s pripisom »za imenovanje individualnega poslovodnega organa«. O izbiri bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. Zadružni svet GKZ Kranj pa razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodje komerciale GKZ Kandidati naj poleg sploinih pogojev izpolnjujejo še naslednje Pogoje: - višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali kmetijske smeri, - f let delovnih izkušenj, - sposobnost vodenja in organiziranja dela, - moralno politične kvalitete. Mandatna doba je 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov GKZ Jezerska 41, Kranj, s pripisom »za razpis«. O izidu bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. tri glav TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Praktična darila za 8. marec so v prodaji — najnovejSe garniture ženskih robcev — v poslovalnicah Triglav v Kranju. Tržiču in Kamniku Društvo Modrina organizira nadaljevalni plesni tečaj v soboto, 23. februarja s pričetkom ob 15.30 do 17. ure, in začetni plesni tečaj v soboto, 23. februarja, od 17. do 18.30 v prostorih Delavskega doma v Kranju. Informacije in vpis na telefon: 25-111 in pred pričetkom tečaja v Delavskem domu. Ji iz Alplesa sistem _ sava Do 29. februarja KRANJ, salon pohištva na Primskovem razprodaja masivno pohištvo ceneje za 40 % Pohištvo ima manjše transportne ali tehnološke napake, a je kljub temu še vedno dobro in uporabno Poleg znižanega so na voljo tudi najnovejši programi skoraj Vseh priznanih proizvajalcev pohištva Prevoz pohištva iz Lesnine Kranj je do 30 km brezplačna. (jii) Industrija kovinske opreme in strojev Kranj objavlja proste delovne naloge za 1 rezkalce 2. cistilke 3. Čistilce delavnic Pogoji: Pod 1.: - kvalificiran rezka-lec Pod 2. in 3.: - nekvalificiran delavec in delavka Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih po- Sojev na naslov IKOS Lranj, Savsks cesta 22, kadrovski oddelek, v 15 dneh po objavi razpisa. VakrtCL trgovska in proizvodna DO n. sol. o. Kranj Komisijs za delovna razmerja TOZD En gro n.sub.o. objavlja prosta dela in naloge PRIUČENIH DELAVCEV Posebni pogoj za izbor je priučeni delavec. Poskusno delo tri mesece. Nastop dela je možen takoj. Pismene prijave sprejeme tajništvo DO «4001 Kranj, Poštna 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh po izbiri. AERODROM LJUBLJANA BRNIK Išče za svoje delavce proste sobe ali garsonjere v Kranju in" okolici. Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: Aerodrom Ljubljana, Kadrovska služba. 64210 Brnik. Komunalno obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala b. o. Prim8kovo, Ul. Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge vodje DE avtostrojnega parka Pogoj: — tehniška šola strojne smeri ali prometne smeri in tri leta delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala, Kranj, Mirka Vadnova I. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. DO maloprodaja TOZD Blagovnica Ljubljana, Bežigrad 6 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA TEHNIČNE STROKE (2) - šola za prodajalce in eno leto delovnih izkušenj (osebni dohodek ca. 6.000din) 2. OBRAČUNSKO ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA srednja šola ekonomske, komercialne ali splošne smeri in eno leto delovnih izkušenj, — znanje strojepisa. Za dela in naloge je določeno poskusno delo. Objava velja 15 dni od dneva objave. Ponudbe z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah pošljite na naslov Astra DSSS Ljubljana, Titova 77, kadrovska služba. Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45 Komisija za delovna razmerja razpisuje potrebo po delavcih za opravljanje naslednjih del in nalog 1 IZDELOVANJE KALKULACIJ - namestnik vodje GDE 2. DELA INSTALATERJEV CENTRALNE KURJAVE Pogoji za sprejem so: Pod 1.: - gradbeni tehnik, poskusno delo 45 dni Pod 2.: - poklicna triletna šola - instalater in eno leto delovnih izkušenj pri izvajanju neposrednih inštalacijskih del, — poskusno delo 45 dni. Delo ae združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. industrija'pohištva • Železniki PETEK 22 fEMUARM DUH»W Ckf £ I 129 nadaljevanje) TONE POGAČNI Vendar - SINJA MOSEJA ni - Hagia Sofija (SVETA MODROST), postavljena v času BIZANCA V njej ni nič pravljičnega, nič potratno bogatega, muslimansko svetišče je mogočno in preprosto, brez strogih linij. Pod njenim obokom je moral vsak Turek Sulejmanovega časa misliti na dvoje: na svojega ALAHA in na veličino in moč države, ki je postavila svojemu bogu taksno hišo. Tako se je dvornemu arhitektu SINANU naposled le posrečilo, da je ujel in izrazil tiste značilne poteze turškega naroda, ki so ga pripeljale že v nekaj stoletjih iz nomadskih šotorov na vrhunec moči, tako za evropsko, azijsko in afriško stran. Suljemanova vlada pomeni vrhunec, hkrati pa je bila tu že prelomnica v razvoju turške države. Nekdo je dejal, da so Turki po zmagi nad Bizancem prevzeli od njega tudi zarodek svojega pro- Eadanja, kot da bi to uživaško mesto okužilo z acilom razkroja značaj ljudi, ki so prodrli z visokih planjav ANATOLIJE k toplemu in mehkužnemu morju. mm i_jqtn; Moieja v Bursi, ki ima sveti izvir kar znotraj, da lahko muslimani med molitvijo s posebnimi korči za jemajo, pijejo in se na ta način očiščujejo. Za vrhuncem je zmeraj drugo pobočje in le-to pelje ^v™°^Pn Otomanih »e je končalo s strahovlado ABDULA HAMIDA in s propadom sultanata. Gospod VLACH je ostal v mošeji, s pretanjenim občutkom za vse lc,,o v umetnosti prelaga z dlani v dlan ta sinjemodri biser. Zunaj je julijski dan, ko sonce počasi zahaja v noč za minaretom, kjer naj bi bila obljubljena Amerika. Današnje romanje se končuje. Cepimo kje drugje kot spet na kamnitih stopnicah, s turškim policajem ob strani, skupaj kadimo SAMSUN cigarete (enkrat se je pač treba pregrešiti) in se v srbohrvaščini pogovarjamo s človekom, ki je kot grški kip postavljen na nizko kamnito marmornato ograjo. Prodaja bedekerja ISTANBULA, zgodovino in znamenistosti CARIGRADA, z dva-indevetdesetimi barvnimi fotografijami in besedilom v slabih prevodih. Ne more hoditi! Ne more se premakniti, ker ima obe nogi vse do trebuha odrezani. In ga na jekleni plošči (v katero se verjetno izteka telo) postavljajo sem, na kamnite stopnice pred SINJO MOŠEJO, da si služi svojo pest kruha. Govori težko. In mučno ga je gledati. Ker veš, da ne prenese več pomilovalnih prebliskov, sploh nobenega usmiljenja. - Preživel je pod jeklenimi obodi vlaka. Ekspresnega. Umrl ni. Uro pred tem ie še nel Poft»m pa ti objestnost in usoda najprej odrežeta obe nogi, nato pa te še zaznamujeta za celo življenje! Trpkost je v kruhu in zraku, ko razgrinja ne vem kolikokrat že prelistane »vodiče«, posladkane lesene pipe. okrancljane z ornamenti sumljivega izvora, prodaja pa lesene (spet?) zakrivljene turške sablje in--- KARTICE, KARTICKE. KARTOLINE človek jih ne more ujeti z očmi. Kupimo srbohrvaški vodič po ISTANBULU, za pet jurjev, brez barantanja, kar nam zameri, pljune in se obrne na stran. Niti slikati ga človek ne more, tako se ti smili! Prav ta kontrast pa nas odžene takoj stran, med ljudi, ki še hodijo, v Justinjanovo podzemno cisterno par ulic na desno, blizu bazarja. Hlad je tu notri, od opek in stebrov kaplja, voda pod lesenim mostičkom je vsaj dva metra globoka. Tristo šestintrideset marmornatih stebrov, visokih osem metrov, nosi in podpira stavbe, zemljo nad tem podzemnim vodnim rajem, ki je skrival nekdaj vodo za vse Istanbulčane (ki so bili takrat še Bizantinci) za tri do štiri leta. Zaloga vode za takrat, ko te je lahko sovražnik še z izčrpavanjem spravil na kolena. In človeško telo se ravno brez vode tako hitro dehidrira. Vročina popušča, dnevna svetloba vseeno še boli, ko se po ovitih stopnicah dokopljemo ven. Noge bolijo in pečejo, utrujeni smo na smrt. ZATO: čimprej z avtobusom nazaj, v LONDRA kamping, da se pošteno najemo in odpočijemo. Avtobusa kar ni bilo, potem smo se dolgo selili iz enega v drugega, enkrat stali, drugič sedeli v neznosni gneči, pa se odpeljali s po še enim Turkom (otrokom) na kolenih. *• i Ropotalo je, ljudje so gledali nekam postrani, fotoaparati so jih bodli kar preveč v oči, in če nas, tujcev, ne bi bilo, bi vsaj še trije lahko sedeli. Promet leze po polžje, potimo se debelo uro za enajst kilometrov. Spet po ulemsko čakam na bencinski črpalki, kjer z debelimi črkami že dva dni piše: SUPER — JOK: Cez pol ure smuknemo mimo receptorja v kamp, ko je večerja že skuhana. Noč v disko klubu. Privatne stvari. Spet noč za spanje, ko smo vsak zase v sanjah kovali, kaj si bomo zadnji dan še ogledali. 1. TOP - KAPI - SARAJ s HERMANOM (brez stotin žensk-služabnic, kar je škoda) 2. POKRITI BAZAR KAPALI-ČARŠIJO 3. potep čez GALATO na trg TAKSIM, po umazaniji zavitih ulic starega ISTAMBULA. 4. Razno. . in bo dan za NESKONČNOST prekratek. Zrak v šotoru je neznosno gost, da bi ga rezal z nožem, zato razgrnem spalno vrečo po odeji zunaj, in zaspim pod zvezdnatim baldahinom. Zbudi me prevračanje dveh Švedov v sosednjem šotoru, nekaj minut ko zahropem naprej v noč. V nič — Ko se človek ne spominja prav ničesar. ISKRE NOVEGA DNE Jutranji svit s kapljami rose na platneni ponjavi. Kot da bi se prebudil iz sanj, ki so trajale tisoč in eno noč. Brane že meri olje v spačkovem motorju, doliva. Nikoli ga ni dovolj. Oh, ti zažgani ventili! Jutri gremo naprej, v BURSO. Na hitro zmečemo vase vse včerajšnje ostanke, pogreti žganci, z ocvirki zabeljeni, so boljši kot sinoči, pijemo mleko in pretakamo prevret nesladkan ka-miličen čaj v čutarici, ki dišita po usnju in gumi, da ne bomo zastonj zapravljali turških lir za presladko in osladno kokakolo, ki ti napne trebuh, ne pogasi pa niti pol žeje. Tropska vročina že navsezgodaj. Kot kolo pološče-nega kolovrata se blešči sonce, ki leze počasi iz Jutrovega. Opoldne bodo spet podplati boleli. Nenehna mokrota mi je prezrla opanke, zato jih vsako jutro lepim s podarjeno »gumilezingo«, da lahko sploh še hodim. Brane pa si že grize nohte, da bi kaj ostalo še za puščajočo levo gumo. »Gremo, bosta doma poležavala!« Dispanzer za mentalno zdravje in nevrolc: Možganska disfunkciji in vzgojne težave Možganska disfunkcija (in ne možganska diofrenija, kotjemftm^ sal tiskarski škrat v prejšnjem sestavku), je motnja v oWomwtytv_> katerih duševnih procesov. Z njo se otrok že rodi ali pa je do njtpris^ zaradi kakorkoli nastale oškodovan osti m |l tev in preveč naenkrat. Na rednost in delavnost jih ne navajaj* jr silo, sramotenjem, podpisi, slabimi ocenami, ker se bomo takozmxk\ » pred hujšimi in težje rešljivimi problemi tudi mi sami. Grda ptm >y. in slabo branje nista znak površnosti, ampak večkrat specifičnih težav. Zato jih ne obremenjujmo in ne prikrajšujmo njihov prm ker jim je ta še bolj potreben. Če otrok ni dober v slovenščini, pa je zato mogoče tovarišku^ redu ali pa se je posebno dobro izkazal pri petju in telovadbi. Ct^ del, da je uspešen v eni stvari, bo imel upanje in voljo, da bozdri^ trudom poizkušal doseči izboljšanje in uspeh tudi pri predmetih i» javnostih, ki mu delajo težave. Tako kot drugi otroci imajo tud; . sebi sigurno nekaj dobrega, kakšne posebne sposobnosti, /ščimo; te pozitivne lastnosti in jim jih tudi priznajmo. Pohvale in pri; jih bodo vzpodbujala in dajala zaupanje vase. Ker so nevztrajni, nestrpni, nestalni jim je potrebna še opora, trden življenjski red in dosledna vzgoja. Trdnosti ne smt^ njati togost. Če vidimo, da ima slab dan, popustimo! Naj gre in ^ ta, naskače, ter sprosti svojo odvečno energijo zunaj na prostem, je stanovanje premajhno in ga utesnjuje. Ne spominjajmo nt« i^ učenja vsaj enkrat tedensko, ob sobotah ali nedeljah. Tudi mi »k takrat lahko od njega in njegove šole »odpočili«. Poskušajmo n pridobiti za zbrano učenje in delo, ko se bo odpočil in sprostil V daljšem času z večjo težavo se bodo tudi ti otroci naucih tistega, kar od njih pričakujejo starši, zahteva od njih šola in Postopno in potrpežljivo vcepljajmo v njih delovne in socialne kijih bodo v življenju potrebovali. Kadar pa so težave prevetri tem pridružijo še druge (močenje postelje, blatenje hlač, jeclja**! hotni zgibki, glavobol, motnje spanja) in vzgojnim in pedagoški^ J blemom sami nismo več kos, poiščimo pomoč v ustreznih vzg zdravstvenih ustanovah. V nekaterih primerih se odločamo z*, ljenje« teh otrok s tabletami, ki jih jemlje otrok samo pred Tablete otroku omilijo težave in zvečajo njegovo zbranost, jemanje pod nadzorstvom onemogoča njihovo zlorabo. Zato ij ne bo strah zasvojenosti in tabletomanije. Ne smejo pa tablet* njati oziroma postati nadomestek vseh ostalih vzgojnih in ukrepov. S skupnimi napori, razumevanjem, strpnostjo staršev is ustrezne pomoči strokovnih služb, bodo ti otroci lahko izkoristi povprečne ali nadpovprečne sposobnosti, se v življenju pozii Ijavili in dosegli svoj cilj. dr. Gabrijela Dtbtfa\ pedopsihiater Jože Vidici (nadalj. iz prejšnje številke) Do hiše morate prispeti ob šestih zvečer. Približno takrat se bo do Kokrice pripeljal avtobus s policijo. Avtobus se bo ustavil pred vasjo. Policija bo obkolila širše območje okrog Marinškove hiše. V primeru, kot se je to že večkrat zgodilo, da se bo komu od banditov posrečilo pobegniti iz vaše zanke, ga bo zajela ali dotolkla policija. Po tej razlagi je Janko Marinšek navzočim pokazal načrt z razporedom hiš na Kokrici in razpored prostorov v hiši. Povedal jim je, da ima hiša vhod spredaj in zadaj, kakšna je ograja okrog hiše, s katere strani se ji je najlaže skrivaj približati, kako naj se razporedijo itn. Dva načrta in dve zanki za akcijo v Marinškovi hiši. Čigav načrt je boljši? Vosovski ali gestapovski? Bomo videli, počakajmo večera. Ni se še stemnilo, ko so 8. decembra 1943. leta štirje partizani zapustili kmetijo na Mlaki in jo po cesti mahnili naravnost proti Kokrici. Dva sta šla spredaj, dva zadaj. Spoznajmo jih: član OK VOS Kranj Franc Štefe-Miško je bil 18-letni fant iz Šenčurja; vosovec Franc Pestotnik-Aljoša je bil 20-letni fant iz Podgore pri Ljubljani. Bil je torbarski pomočnik. V SKOJ je vstopil 1941. leta, je borec rašiške čete in Cankarjevega bataljona ter udeleženec dražgoške bitke. Ludvik Štravs-Martin je bil delavec iz Kranjski plavogardisti in črnorokci Kranja in tedaj načelnik rajonskega poverjeništva VOS za Kranj. Četrti, ki se jim je prostovoljno priključil, Jože Urbanc-Drago, je bil doma iz Goric pri Golniku. Z mrakom so vsi štirje že vstopili skozi glavna vrata v Marinškovo hišo. »Kje je Janko?« je Miško vprašal Marinškovo ženo. »Počakajte, kmalu bo prišel.« Zrla je v lica bakrenaste polti. Goščarji, ji je šinilo v glavo. Le tisti, ki je od jutra do večera na soncu, ima lahko tako lepo barvo. Joj, kaj bo z menoj in možem! Omedlela je. Drago se je sklonil in jo narahlo udaril po licu. »Saj vam nič nočemo,« je skušal prebuditi ležečo gospodinjo. Zena pa se ni in ni hotela prebuditi. Miško je zmočil brisačo in ji tri čelo, toda ni se ganila. Dvignil ji je glavo in jo skušal osvežiti z vodo. Spet nič. Dvignili so jo na položili na blazinjak. Marinška ni bilo doma, žena je še naprej nepremično ležala. Minute so tiktakale kot koraki v noč, vosovci pa so presenečeno ugibali, kaj naj storijo. »Ostali bomo čez noč. Kot smo se zmenili,« je pripomnil Miško in zdramil moreče vzdušje. »Čudno, da je tako zgodaj odšel v Kranj. Grem v zgornje stanovanje vprašat stanovalce, če je bil Marinšek popoldne doma.« V gornjih prostorih Marinškove hiše je stanovala družina Kurat. Njihova hčerka Milka je bila sodelavka partizanov; pozneje je odšla v partizane, Nemci so jo ujeli in zaprli v begunjske zapore. Ko so jo izpustili, je spet odšla v partizane. Drugič so jo zajeli domobranci in izročili Nemcem. Junija 1944. leta so jo usmrtili na begunjskem vrtu. Ko je bila zaprta v celici v Begunjah, je na steno napisala pretresljivo pismo, ki je, ohranjeno in ga obiskovalci muzeja še danes s sočustvovanjem prebirajo. »Ponavadi ne gre tako zgodaj v Kranj,« je dejal Kurat Mišku. »Odpeljal se je z motornim kolesom.« »Tovariši, ostali bomo čez noč v hiši,«je dejal Miško, ko je se vrnil od K u rata. Ni preteklo pet minut, že je nekdo potrkal na zadnja vrata. Marinšek, so pomislili vosovci, Aljoša in Miško sta nameravala odpreti vrata, Martin in Drago pa sta se vrnila k ženi v sobo. Za vsak primer, da se ne bi začela dreti, kdo je v stanovanju. Medtem sta se vosovca že približala zadnjim vratom. Trkanje je postalo vse močnejše in Miško ter Aljoša sta obstala na hodniku. Mož ne bi tako močno trkal na domača vrata, ker bi prej začel klicati ženo. Trkanje je prehajalo v razbijanje. Nekomu se je silno mudilo, da vstopi. Komu in zakaj? Ne, to ni Marinšek! Treba bo pogledati, kdo je zunaj. Miško in Aljoša sta se obrnila in se potiho ter po prstih približala glavnemu vhodu. Aljoša je pokukal skozi vrata in opazil neznanca, ki je prišel izza vogala hiše in se je tik ob zidu potuhnjeno plazil proti glavnemu vhodu. Kdo je neznanec? Je morda partizan? Če bi vedel, da je sovražnik, bi ga takoj počil. Skočil je skozi vrata na dvorišče. Od zida se je odtrgala senca in skočila tik pred vrata. Neznanec je dvignil brzostrelko, v noč je odjeknil rafal in Aljoša se je mrtev zgrudil. Moški z brzostrelko je še vedno strmel v ustreljenega. Miško je stal med vrati in neznanec je bil samo dva metra pred njim. Dvignil je pištolo in jo pomeril neznancu v glavo. Strel, in mož z brzostrelko je padel na tla. Miško je skočil čezenj in stekel po dvorišču proti bližnjim hišam. Z zadnje strani so izu ot^v vogalov pritekli gestapovci trganci ter silovito ubežnikom. »Aufpassen, noch z«ro im Hause!« so kričali (j sta še dva bandita). Sovražnik je obkolil in Drago sta se hitro tu, sta bila pred vrati. Dahu napadalce, je Martin mim klical: »Vrzite bombe vrata.« Udaril je na vtis' »kragujevke«, kot so . bombe, ki so jih pt^ izdelovali v Kragujevcu«, močan učinek. Na d\ stapovec zatulil v , »Aufpassen, Handgranit*«; ročne bombe)!« Napadalcir v zavetje za hišo. Na dvt^ zabliakalo, eksplozija je ^ vaščane. Martin in Dn** v tem trenutku že zapusti se umaknila iz nevarna Na dvorišču sta ostali tfy partizan Aljoša in ntznatp vec. Pred leti so na spominsko ploščo. Po umiku so vosovci izdaji. Zakaj je gest prišel izza vogala. . pazijo, ker sta v hiši dviy Mrtvega na tleh ni vidri,i torej za tri in ne za štiri ^, akcije. Kdo je izdajalec* N, tistih, ki je bil sinoči t* pod kozolcem. 22.FEBRUARJA 1980 9.STRAN G LAS VAŠA PISMA $E ENKRAT: PREDOSLJE IN PARTIZANI ^Čudimo se, da GLAS, ki sicer tlno informira svoje bralce, ttopa svoj prostor neprever-*hm in neresničnim člankom. Stane Bobek-Miha v Gla J* dne 15/2-1980 po svoje raz-ba nekatere citate iz govora ^dstavnika Predoselj na javni ^ijski oddaji: Koncert iz naših \jev, ki je bila v Predosljah pri Suiju. j ^Citiramo sporni del govora: ^Vendar tudi nesoglasje pri ^idnji novega doma ni pripel/a-^ samo do neuspeha, ampak se K'z tega rodila misel o popravilu nego kulturnega doma, ki so * med vojno požgali partizani, J bi preprečili vselitev belo- K**-distov, vendar jim akcija ni mem uspela, saj so beli dom za B usposobili, ga zaščitili z f\ikerji in ograjo, ter se vselili.« KVe» govor predstavnika Pre rlj je bil predhodno posre-an RTV Ljubljana, ki v njem našla nobenih nerazumljivih ^fislimo, da tov. Bobek ni v moti poslušal govora in zato ni vumel smisla sestavka, strinjamo se s piscem, da \rajo biti mlajše generacije \tilno seznanjene z dogodki iz me preteklosti. Zato nam je nedoumljivo, zakaj se trudi stvari ikazov>ati drugače. Več 100 po-iialcev v dvorani je smisel stavka pravilno razumelo. j)obro se zavedamo težine \itomorne vojne. Zato se trumo tudi na primerih preteklosti \kazovati njen nesmisel in ob tki priložnosti graditi našo 9tnost. feresnični članki, kot je orne ni, pa skupnim prizadevanjem to škodijo. Krajevna skupnost DPO Predoslje ŽURNI VETERINARJI I NO REJ 8KI ERINARSKI ZAVOD »RENJ8KE E2URNI VETERINARJI 122. 2. do 29. 2. 1980 občini Kranj in Tržič iN Janez, dipl. vet., ij, Vrečkova 5, telefon 17 ali 21-798 >EZ Anton, dipl. vet., iaj, Benedikova 6/a, tel. i občino Skofja Loka >DOPIVEC Davorin, dipl. t., Gorenja vas 186, tele-■ «0-310 I LAK Marko, dipl. vet., »f)a Loka, Novi svet 10, •0-577 ali 44-518 občini Radovljica in »niče 58TENJAK Anton, dipl. , Bled, Prešernova 34, 77-828 ali 77-863 irna služba pri Zivino-■kem veterinarskem zala Gorenjske v Kranju, J Slavca 1, tel. 25-779 ali -781 pa deluje neprekidno. DRAVJE V NARAVI Hortikulturno društvo Kranj pred novimi nalogami Zdi se. da je z lansko jesensko ureditvijo vrta pri njihovem paviljonu pri stari osnovni Soli Simona Jenka in razstavo suhih Šopkov, tičnic in makramejev tik pred novim letom, društvo na novo zaživelo. Za letošnje leto so si člani in vodstvo društva zadali vrsto zahtevnih nalog. Predvsem bodo letošnje leto skušali povečati število članov društva, posebno med šolsko mladino. Enkrat mesečno bodo pripravljali predavanja in razne ekskurzije. Razstave na temo varstvo okolja, spomladanski šopki, bolezni in Škodljivci v vrtu bodo organizirane v aprilu in maju. razstavo trajnih aranžmajev in ptičjih krmilnic pa bodo spet pripravili novembra ali decembra. Društvo bo šolam dajalo pobude za urejanje šolskih vrtov, pomagalo pa bo tudi drugim pri urejanju javnih zelenic s predlogi, nasveti, načrti, skicami in podobnim. Organi- Selekcija vse uspešnejša Kranj — Kranjska vokalno-in-strumentalna skupina Selekcija, ki jo veliko mladih bržkone že dobro pozna, je pred nedavnim stopila na ustvarjalno glasbeno pot. V kratkem času ji je uspelo dokazati, da v zabavni glasbi ni potrebno biti ravno genij, pa kljub temu lahko pomembno posežeš v tokove domače scene in postaneš sooblikovalec dogajanja. Njihova prva lastna pesem Ljubezen v avtu je požela odobravanje številnih poslušalcev in se uvrstila v vrh slovenske lestvice popularnosti. Irena, Dare, Janez, Ivan in Aleksander pa so v ljubljanskem studiu Akademik (tokrat z naročilnico RTV Ljubljana) že pripravili novo skladbico z naslovom Najstnica, ki bo po uspešnosti prav gotovo sledila prvi. V kratkem bodo posneli še dve skladbi, govori pa se tudi o plošči. Glasba Selekcije je preprosta in ne prinaša »velikih idej« in »revolucije«. Prav gotovo pa uspešno zadovoljuje potrebe po plesu, zabavi in razvedrilu. Mladi tako glasbo želijo in — recept uspešnosti je tu. K. Mohar Društvo za raziskavo jam Kranj pripravlja za vse, ki se želijo tudi sami ukvarjati z raziskovanjem podzemnega sveta, jamarski pri pravniški tečaj. Seznanili se boste s topografijo, merjenjem jam in še posebno temeljito z vrvno tehniko in varnostjo pri raziskavi jam. Pri četek bo r petek. 22. februarja, ob 18. uri v kletnih prostorih vrtca Janina (Kebetova 9). Vabi/eni! t. d. Foto: Matjaž Chvatal zirali bodo tudi nagradno tekmovanje med krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti za najlepšo sosesko v Kranju. Da bo hortikultura našla pravo mesto in razumevanje pri reševanju njenih problemov, in problematike varstva okolja občine Kranj, se bo društvo tesno povezalo in sodelovalo z družbenimi sveti in samouprav nimi skupnostmi. Društvo bo tudi letos v mesecu aprilu organiziralo obisk oziroma poučno ekskurzijo v Holandijo, sodelovalo pa bo tudi pri republiški vrtnarski razstavi v Celju. Morda še zanimivost: na razstavi spomladanskih šopkov v aprilu bo organizirana tudi zamenjava sadik. Ce imate doma vrsto cvetja, ki se vam je bogato razrasla in bi jo bilo treba redčiti, jo boste na tem »sejmu sadik« lahko zamenjali za sorte, ki je mogoče še nimate. Vsekakor si je društvo zadalo zahtevne naloge in upamo, da jih bo tudi dobro opravilo. Obeta se nam torej bogato hortikulturno leto. D. Dolenc jjTl DEŽURNE TRGOVINE » VELETRGOVINE ~| SPECERIJE Bled dne 23 2 1980 MARKET »DELIKATESA« Bled Cesta svobode 1 5 (v Park hotelu) Film o lepotah begunjske okolice Radovljica - Krajani Dvorske vasi so te dni dobili svoj film o lepotah domačega kraja. Žive slike, ki jih spremlja primerna razlaga, prikažejo ta košček raja, vpet med gorski svet Dobrče in temne gozdove Grofije. Iz filma veje svežina in življenjski utrip tega kraja. Vse je skladno in v naravnem ravnotežju: gozd, divjad in ljudje, hiše s svojo arhitekturo, kozolci in uljnjaki. Nenadoma pa se vse spremeni. Tam, kjer je bila gozdna jasa, porasla s praprotjo in prelepim gozdnim sviščem, se pojavijo gore odpadkov, bistra voda je postala umazana brozga, celo pokrajino pa prekrije mrtvaški prt sivega pepela, ki zaduši pod seboj vsako sled življenja. Pretresljivo je zaključil snemalec svoj film in z močnimi efekti je prikazal brezupen boj krajanov za ohranitev življenjskega okolja. Mar je res brezupen? Bodo zares Dvorsko vas spremenili v smetišče? M. Gregorčič Predavanje o modernih sadnih oblikah Hortikulturno društvo Kranj je za četrtek, 28. februarja, ob 17. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju pripravilo zanimivo predavanje o modernih sadnih oblikah. Predaval bo ing. Franc Lombergar s Kmetijskega zavoda Maribor. Pred predavanjem pa si ob 15. uri v sadovnjaku Resje pri Podvinu lahko ogledate prikaz sodobnih rezov in vzgoje sadnega drevja. D. D. Peteršilj 'etroselinum hortense) Naravno zdravilo, ki pospešuje izločanje i, blaži krče, odpravlja vetrove in spodbuja _javo. Peteršilj gojimo največ po vrtovih. Predvsem je in kot imenitna začimba, manj pa ga uporabljamo naravno zdravilo. Rastlina značilno diši. korenina prijetnega okusa in vonja, "plodovi pa so ostro ivni. Korenino izkopavamo v aprilu in oktobru, tlino režemo ob cvetju junija lil julija, avgusta in ptembra pa plodove. Zaradi množine učinkovin je ►ter«ilj ne le kuhinjska, temveč tudi močno učinku-Ja zdravilna rastlina, ki žene na vodo. spodbuja tek, _r »šuje prebavo in odganja vetrove. Zvarek jedilno žlico drobno zdrobljene rastline korenine kuhamo deset minut Dnevna količina 1 ielica. Poparek: 25 g r sveže rastline (2 žlici) prelijemo Itetrt litra vrele vode: dnevna količina 1 skodelica. Zvarek plodov: čajno žličko plodov na skodelico ie: enkrat na dan Pomembno je, da jemljemo točno odmerjene količine in da nimamo akutnega vnetnega procesa na ledvicah. Ze majhne količine delujejo na odvajanje odvečne vode v telesu, tako v nogah, osrčniku, prsni in trebušni votlini, vplivajo pa tudi na zaostalo mesečno perilo. Nosečnice naj teh pripravkov ne uživajo. Prav je, da dodajamo peteršilj solatam, omletam, juham, mesu in krompirju. Peteršilj ima precej vitamina C, zato učinkuje poživljajoče. Zeliščarji priporočajo peteršilj pri rumenici, jetrnih obolenjih, protinu in revmatizmu. Po bogatem prazničnem kosilu je priporočljiv peteršiljev čaj ker izboljša prebavo in preprečuje napihnjenost. Namesto čajnih pripravkov lahko rabimo tudi tinkturo (2-krat na dan po 15 kapljic) Priprava tinkture: ldel peteršiljevega soka zmešamo z enakim delom 60 odstotkov špirita ali močnega žganja. Ce dodamo še sok iz koprivnih korenin (1:1), je učinek še boljši, saj deluje tudi proti protinu in revmatizmu (3-krat na dan po 15 kapljic). Obstaja tudi prepričanje, da peteršilj (korenina) deluje kot zelena, torej spodbuja spolno vzburjenje. Novejše raziskave so pokazale, da je v peteršilju tudi vitamin Br_\ pomemben vitamin iz skupine B. ki odločno sodeluje pri nastajanju krvničk. ABC Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE ( 16. zapis) Zadnja beseda v prejšnjem zapisu je izzvenela v ogorčenju nad katoliškim nasiljem, ki ga je izvajal neusmiljeni škof Tomaž Hren nad gorenjskimi protestanti v Dolini. No, k sreči Hrenova oblast ni segla Krek Karavank. Na Koroškem so bili olj strpni, saj se je luterantstvo ohranilo prav v današnje dni. Tako so kraji (n.pr. Sentrupert ob Osojskem jezeru), kjer stoje v vasi, v bližnjem mirnem sosedstvu kar obe cerkvi — katoliška in luteranska. Ker pa smo že v pogovoru o protestantih v Dolini, moram povedati, da so se ti luteranski otoki onstran Karavank, prav blizu meje, ohranili. Te vasice — so: Peče (Pockan). Sovče (Seltschach) in delno na Ziljici(Gailitz). Službo božjo so še v 18. stoletju tod opravljali le slovenski protestantski duhovniki. Najbolj znan med njimi je bil Luka Maurer, ki je leta 1754 sestavil in izdal zbirko 90 slovenskih nabožnih pesmi. znesku 7 krajcarjev in 2 pfenigov od trinajstih pašnikov. Komar in za njim oskrbnik Sehvvarz sta trdila, da morajo prav toliko dajati tudi graščini. Priče so morale priseči ali na prostem ali pa v hiši, kjer so bila okna in vrata odprta na stežaj! Ze pred letom 1582 so dajali Ratečani kranjskogorskemu župniku na dan svetega Tomaža za biro merico pšenice, s Srednjega vrha je župnik dobival kozlička in hlebec sira. Kadar je gospodar kmetije umrl, so dali župniku rejeno ovco. Pravda med kranjskogorskim župnikom in belopeškim oskrbnikom se je vlekla štiri leta. Večina prič, starih od 60 do 80 let, ki so imele dober spomin, so pod prisego izjavile, da so dajali kmetje s Srednjega vrha in iz Gozda (Rut) desetino le župniku, graščini pa nič. In tako je zmagal Oparnik, kmetom je izvojeval »staro pravdo.« Iz novega urbarja (iz leta 1706) zvemo, da je bilo v Podkorenu 12 Kmečka hiša v slovenskem gorenjskem slogu SKODLE IN »GANKI« Kako prijetno dene očesu esteta pogled na lepo s skodlami krito streho, na lesene »ganke« okrog stavb in na viseče gorenjske nageljne, ki padajo z oken kot rdeči slapovi, po Zupančičevo! Seveda: če že varne niso, so pa le lepe strehe, krite s skodlami. In tako išče (in tudi najde!) oko prav v vaseh visokogorenjske doline obilo hiš še iz časov, ko so ljudje imeli boljši kmetij, ki so morale dajati župniku vsak tretji snop žita, graščini pa vsak drugi snop. V Kranjski gori je bilo 8 kmetij, vsaka d& 10 snopov žita in hlebec sira, Rutarjani (prebivalci Gozda - Rut) so dajali župniku jagenjčka, vsak kmet pa še 13 krajcarjev in 2 pfeniga poleg hlebca sira. Ratečani so dajali hlebec sira, hlebec kruha, klobaso, na dan svetega Ahaca pa vse mleko »od velike in male živine«, t.j. od krav, ovac in koz. Liznikovo hišo. eno najstarejših stavb v Kranjski gori preurejajo v majhen krajevnigornjesavski muzej. domačijski okus kot ga imajo dandanes. Gorenjska hiša (reči »v alpskem slogu« najbrž ni umestno), opasana z lesenim izrezanim »gankom«, s kamnitim portalom, z umetalno kovanimi mrežami na oknih pa z leseno kritino - to je prava lepota gorenjskih vasi! Kako oduren pa je pogled na betonski, žalostnosivi kranjskogorski hotel Kompas! Pravi madež za to prelepo gorsko pokrajino! KMEČKE DAJATVE Vrnimo se spet v stare čase. ko kmetu ni bilo prav lahko spričo velikih dajatev graščini in farovžu. Po zapisih Ivice Rup-nikove, učiteljice v Kranjski gori. povzemam nekaj podatkov. Kar je moral kmet oddati ali plačati, je bilo zapisano v »urbarjih«. Iz takega ohranjenega urbarja (leto 1586) zvemo tudi o pravdi, ki jo je imel kranjskogorski župnik Gašper Oparnik /Oskrbnikom graščine Bela peč Gregorjem Komarjem, zaradi desetine, ki so jo dajali posestniki iz Gozda (Rut) in s Srednjega vrha kranjskogorskemu župniku v letnem Zanimivost zase je način cerkvenega pisanja krajevnih imen v času po letu 1806. Pisali so jih - po latinsko! Npr.: sub Ratice (Podkoren), in Matrica (pri Fari v Kranjski gori) in Svlva Gozd —Rute), in medio Monte (Srednji vrh). — Sele leta 1867 je narodnozavedni župnik Artl začel pisati slovenska imena farnih vasi. Zbor fotoamaterjev Kranj - Foto kino klub Janez Puhar iz Kranja je med najuspešnejšimi tovrstnimi organizacijami v republiki. Potrditev za to so številna priznanja in nagrade, ki jih je prejel klub ali njegovi člani. Foto kino klub Janez Puhar iz Kranja bo imel v torek, 26. februarja, ob 18. uri v svojih prostorih v kranjskem Delavskem domu redni letni občni zbor, na katerega vabijo razen članov tudi druge ljubitelje fotografije. PETEK, 22 Dan z organizatorji in voditelji pohoda na Stol Delo izurjen O dosedanjih zimskih spominskih pohodih na Stol je bilo že mnogo zapisanega, a o ljudeh, ki jih pripravljajo in vodijo, le malo — Pred letošnjim pohodom smo spremljali skupino alpinistov pri nadelavi in označitvi poti na goro — Predstavniki organizacijskega odbora, gorski re sevalci in planinci so pripovedovali o nalogah v obsežnih pripravah Na goro je treba znositi kopico alpinistične in reševalne opreme. Medtem poiščem ljudi, ki bi dopolnili zapis o pripravah pohoda. Prvi sogovornik je načelnik jeseniškega alpinističnega odseka in član GRS Janez Kunstelj. Tole pove: »Vsem alpinistom in reševalcem iz jeseniške občine je priprava poti za pohod postala že obveza. Stol je naša gora. Pri organizaciji pohoda sodelujem šest sem načelnik odseka. let. odkar MOSTE PRI ŽIROVNICI - Ta kraj pod Karavankami je kakor mnogi drugi znan po krvavih dogodkih iz narodnoosvobodilne borbe. Je eno od izhodišč za vzpon na Stolova pobočja, kamor so se naii zavedni ljudje zatekali v stiskah preteklosti in se vračajo nabirat moči za sedanje ter prihodnje naloge. Od tu se ze petnajst let podaja množica občanov iz številnih krajev naie domovine na pot proti najvišjemu vrhu Karavank, da bi s skupnim pohodom označila pomen junaikega dejanja jeseniških partizanov 20. februarja 1942. leta na Stolu in se spomnila tamkaj padlega borca Jožeta Kodra. Ob prenašanju izročila narodnoosvobodilne borbe na mlajše rodove ta množica opravlja se drugo pomembno poslanstvo; pripravlja se za svoje naloge v splošni ljudski obrambi nase dežele. Dan pred letošnjim pohodom. Delovni petek, vendar ne povsem vsakdanji. V Mostah izstopim iz avta in si oprtam nal rbtnik. Zvezde z neba preganja jutranja svetloba, ko tiho stopam mimo spomenika padlim talcem. Malo naprej zavijem 8 ceste na pot, ki vodi navkreber. K Valvasorjevem domu sem namenjen. Tod se bom srečal z vsemi tistimi, ki s prostovoljnim delom pripravijo in vodijo vsakoletne zimske pohode na Stol. Ze pred osmo uro je v koči živahno. Obiskovalci sede za mizami v topli jedilnici in se pomenkujejo. Povečini so alpinisti in člani Gorske reševalne službe. Prišli so z Jesenic, iz Mojstrane, Martuljka, Kranjske gore in Rateč. Nekateri, tudi člani organizacijskega odbora, ki deluje v okviru koordinacijskega odbora planinskih društev jeseniške občine :n občinskega odbora Zveze borcev NOV z Jesenic, še prihajajo. Dospe dosedanji načelnik jeseniške postaje Gorske reševalne službe Berti Kra-t>ež, ki razen za delo reševalcev skrbi tudi za pripravo poti. Po kratkem počitku sledi posvet o razmerah na gori. Treba se je odločiti, ali bo vzpon na vrh možen. To je odgovorna odločitev, saj gre za varnost vseh udeležencev pohoda. Letos z vremenom ni težav, sneg je uležan, ni ga preveč. Torej, gremo na vrh! Zastavica za zastavico na poti Pred Valvasorjevim domom je zbranih okrog trideset alpinistov in reševalcev. Stoje v koloni in poslušajo zadnja navodila vodje. Počasi hodite in dobro nadelajte pot. jim veli v pozdrav. Pa saj ne bodo mogli hiteti takole otovorjeni, si mislim in potihem želim sam pri sebi zaradi majavega zaupanja v lastne zmogljivosti. V goro je treba znositi nemalo opreme. Vsak alpinist ima kompletno lastno opremo za gibanje v zimskih razmerah, razdele pa si del tovora, v katerem je alpinistična in reševalna oprema, klini, vrvi, pomožne vrvice, sonde za preiskovanje plazovitih predelov, aki. sanitetni material in drugo. Kdor ima proste roke, dobi šop zastavic za označevanje poti. Rdeče zastavice se kot dolga kača vijejo v strmino. Zasopli se ustavimo pri prvem nevarnem predelu, kjer pot prečka strm žleb. Večina se vzpenja naprej, proti tako imenovani prižnici, razgledni točki na približno polovici poti. Ostanem s skupino alpinistov, ki ima precej opraviti z zavarovanjem nevarnega dela poti. Dobro nadelajo pot prek žleba in jo zavarujejo s pritrjenimi vrvmi. Počitek na mestu se prileze, vendar se v razgreta telesa zažirata hlad in megla. Se posnetek in nadaljujemo vzpon. Tu in tam je t-reba popraviti kak stop z lopatico cepina, odseči vejo borovca, ki se je razrasla v pot, pa zopet zapičiti zastavico, da bi bila že uhojena pot dovolj vidna. Med opravili in hojo nas preseneti toplo sonce, ki pretrga dopoldansko meglo in naznani lep dan. Skupina tovarišev nas čaka na ključni točki sredi gore, »prižnici«. Uredila je kontrolno mesto reševalcev za pohod. Pridružimo se jim v občudovanju razgleda na Julijce, zatem pa pohitimo naprej, proti Prešernovi koči. Prvi iz kolone so že tam. Lahko smo hvaležni, da nismo med njimi, saj jih sprejema s snegom zametana koča. Treba je odmetati vhod in urediti okolico. Za njeno notranjost skrbe gospodar in člani Planinskega društva Javornik. Pri koči si privoščimo malico iz nahrbtnika. V kuhinji že topijo sneg za čaj. Prav prileze se, ko nam postrežejo z njim! Pripovedi reševalca in planincev Kljub vabečim sončnim žarkom ni časa, da bi se jim predali. Vsakdo ima svoje zadolžitve. V koči hite s pospravljanjem in pripravo prehrambenih zalog za kuhinjo, na strehi nastavljajo kovinske dimnike, okoli stavbe čistijo sneg, ena skupina pa se poda proti 2238 metrov visokemu vrhu Velikega Stola in posebej skrbno označi smer vzpona nanj. »Kljub večji množici nam je na vrhu lažje. Pri vsem nam priskočijo na pomoč člani Planinskega društva Javornik; v preteklosti pokojni Janko Vilman, sedaj pa posebno Ivan Strgar ter mlajši planinci. Ker sva oba nekdanja partizana in vodiva mlade v jeseniškem planinskem društvu, naju veseli, da na to spominsko manifestacijo prihaja vse več mladih. Pride pa tudi do problemov, ker nekateri pripeljejo na vrh slabo pripravljene in opremljene otroke. Vzpona na Stol ne bi smel nihče podcenjevati.« Pred odhodom proti dolini prisluhnem še gospodarju Prešernove koče Zvonetu Tavčarju z Javornika. »2e šesto leto opravljam to dolžnost,« pojasni in nadaljuje: »Moja naloga pred pohodom je odpreti kočo in poskrbeti za zasilno postrežbo obiskovalcev. Pripraviti moramo pijačo, predvsem čaj. Ker so vodni rezervoarji zaradi mraza izpraznjeni, dobimo vodo s topljenjem snega. Ves čas moramo kuriti, da je vode dovolj. Ker smo štirje, se ponoči menjamo pri varovanju ognja. Zalogo drv imamo pripravljeno že od poletja. V dobrih vremenskih razmerah zadostuje za pripravo poti do deset ljudi, v slabih pa jih je tudi petdeset premalo. Že pred akcijo se na sestanku dogovorimo za naloge in si jih razdelimo. Po večletnem sodelovanju že vsak ve, kaj je treba narediti. Delujemo kot velika, dobro izurjene naveza. Najtežja je odločitev glede vzpona na vrh. Ce se zaradi varnosti odloČimo za pohod po planinah pod Stolom, marsikdo tega noče razumeti, kar je moč opaziti po slabši udeležbi. Za vzpon na vrh je treba pot speljati tako, da bi udeleženci čimbolj varno in s čim manj napora končali pohod. Razen označitve poti in zavarovanja nevarnih mest je naša naloga tudi pregled plazovitih terenov. Ob sobotah dežuramo člani postaj GRS iz jeseniške občine, ob nedeljah pa pohod spremljajo radovljiški reševalci. Le okrog petdeset nas je za kontrolo več tisoč udeležencev. V slabšem vremenu bi nas za dobro varnost moralo biti še več, pa tudi ob lepem vremenu ne moremo ugnati vseh, ki se ne drže naših navodil. Drugi problem je uživanje alkohola, ki niti najmanj ni rešitev za slabo telesno pripravljenost. Ljudje bi se morali zavedati svojih sposobnosti in se predvsem zavestno odločati za zahtevnejše vzpone. Udeleževati bi se morali tudi drugih pohodov po Sloveniji, da bi bili za pohod na Stol kot najtežjo preizkušnjo dobro pripravljeni. Pohod je tudi za reševalce dobra priložnost za ohranjanje kondicije. Seveda pa se prijetno počutimo, da prispevamo nekaj za skupnost, za množičnost planinske rekreacije in utrjevanje borbenih tradicij.« Pogovoru se zatem pridružita [ Ančka in Vladimir Stojan, planinca z Jesenic, ki že vrsto let skrbita za zamenjavo kontrolnih kuponov pohodnikom pri Prešernovi koči. »Jaz opravljam to dolžnost že trinajsto leto,« pravi Ančka, »mož pa leto manj. Včasih sva morala skrbeti tudi za vodenje kartoteke udeležencev. Po cel dan smo jih sprejemali pri odprtem oknu koče, čeprav je bil mraz; in ogrevanje je bilo slabo. Niti jesti nisva imela časa.« »Zdaj imajo že štiri leta kartoteko pri spodnji koči.« nadaljuje Vladimir. se drže navodil. Za drup?i»' odgovarjati. Na ključnic poti, na .prižnici' in pod p Malega Stola, imamo mkI ne točke. Pripravljeni smo panje v prinvru poškodb ? je bilo malo, saj so obisk; bolj opremljeni. Za tak vq« membno zlasti dobro s obuvalo. Ce pohodnih ustrezne opreme, jim vnai tujemo. Večina naše nas\* ] števa, vedno pa se nakfcvj mezniki, ki delajo po saj moremo kontrolirati pravljenosti pohodnikov }»\ terih je slaba; zaradi večkrat pride do zdrsov. Zimski vzpon na Stol j* $ no doživetje za tistega.kit*] hribe. Reševalce vedno želja in odgovornost, da bi*] srečno končal. S svojimi g sem zadovoljen. Težave zaradi dotrajanih radijski i Naročili smo že nove in i jih bomo kmalu dobili.« Pogovor o pripravljenost cev na nezgode je prekinila lo, da je pri vračanju v poti pod domom padel niške postaje milice in si \ nogo. Reševalna akcij* gj stekla. Poškodovanemu nogo z opornicami, ga ^ že zjutraj spet vzpeti m J pomagati ob nezgodi. Kadar je vreme lepo, med pohodom ni težav. Sicer je v koči velik dren; tu prodajamo tudi razglednice. Kaže, da nam bo letos vreme naklonjeno. Danes nam bodo delali družbo reševalci, ki bodo prespali v koči. V nedeljo nas do popoldneva, ko se bomo vrnili v dolino, čaka še pospravljanje koče.« Dan se je močno nagnil v popoldan in treba je v dolino. Prva skupina reševalcev je že v Valvasorjevem domu. Dva me čakata, da bi me varno pospremila pri spustu. V pričakovanju pohoda Udeleženci petkovega pohoda Po poteh Cankarjevega bataljona so že zapustili Valvasorjev dom, ko prispemo tja. Vseeno je v njem živahen vrvež. Kljub obvestilom organizatorjev, da tod v dneh pohoda ni prenočišč, prihajajo cele skupine pohodnikov. Utrujenih gorskih reševalcev ne moti njihova prisotnost; delovni organizatorji so strpni do vseh, tudi do obiskovalcev, ki žele opozoriti nase z ne preveč primernim obnašanjem in glasnostjo. Ob meni je vodja reševalcev Berti Krapež z Jesenic. Seznani nas o nekaterih podrobnistih v zvezi z varnostjo udeležencev pohoda. »Gorski reševalci skrbimo po svojih močeh za varnost vseh udeležencev,« poudari, in iz izkušenj doda: »Gre predvsem za varnost tistih, ki V sobi organizacijski« \ imajo še zadnji posveto* nalog prihodnja dva dm V nik odbora Janko Raki, nic komaj na večer ut» staviti potek priprav na i drugim pove: »V odboro« dve leti, letos prvič kot hod v Prešernovo kočo je zasut s snegom. »*TEK. 22. FEMIMB.IA 1 gso 11 STRAN GLA kje preži poškodbe. nevarnost /a padec Zdrs, poškodba in pomoč gorskih reševalcev napo*??*'*' klin' d° *° napeta vrv varoval<* prehod prek strmega žleba naveze Priprave so dolgotrajne: trajajo praktično od oktobra do začetka pohoda februarja. Petnajstčlanski odbor najprej poskrbi za pokroviteljstvo nad vsakoletno akcijo in zbiranje denarnih prispevkov, obvesti alpinistične odseke in postaje GRS o datumu pohoda ter uredi potrebno za odsotnost od dela sodelujočih članov. Zatem poskrbi za pripravo spominske brošure, v prihodnje naj bi jih izdajali le vsako peto leto, kultu mega sporeda in izbiro govornikov na slovesnostih. Organizirati mora tudi tehnično službo za evidenco udeležencev, delitev izkaznic in značk ter sprejem poŠte, pripraviti ozvočenje in poskrbeti še za kup drobnih opravil. Letos smo vnaprej posneli obvestila in opozorila udeležencem pohoda, ki jih bo prek ozvočenja moč slišati med 5. in 11. uro. V sodelovanju s člani muzejske zbirke pri Planinskem društvu Mojstrana smo pripravili tudi razstavo fotografij o zgodovini Stola in dosedanjih pohodih. Te dni bo na ogled v Žirovnici, potem pa na Jesenicah in v Radovljici. Pri vsem delu nam je v veliko pomoč razširjeni odbor, v katerem so predstavniki alpinističnih odsekov in postaj GRS, pošte, zdravstvene službe, milice in raznih organizacij. Letos se je sestal enkrat, naš odbor pa sedemkrat. Največ težav smo imeli z organizacijo tehničnih služb, saj je nekdanja karavla v privatni lasti in je ni moč več uporabljati za te namene. Postaviti je bilo treba dva velika šotora, pri čemer so priskočili na pomoč pripadniki radovljiške obmejne enote. Mnočico raznega materiala pa smo do doma pritovorili s konji.« Večer v koči presede mnogi ob Peči, drugi za mizami, nekateri pa si poiščejo prenočišče v zavetju šotorov. Noč je kratka, za nekatere, ki nimajo ležišča, celo predolga. Napoči prvi dan pohoda. Nezgode v poduk Letošnji jubilejni pohod na Stol je za nami, zato ne gre ponavljati že znanih dejstev o njem. Vemo, da se ga je v soboto udeležilo okrog 3400 ljudi, največ doslej v enem dnevu. Opozoriti pa je treba, da je bilo v tej množici več skupin in posameznikov, ki se niso zmenili za označeno pot in opozorila reševalcev. Da je bilo tokrat to posebno izrazito, je mogel opaziti vsakdo, ki že leta nazaj pozorno spremlja pohode in nekaj ve o pravilih hoje v hribe. Ker gre za zahteven vzpon v zimskih razmerah, organizatorji skrbno pripravijo — o tem smo se letos povsem prepričali — skupinski pohod v določenem dnevu, določenih urah in po določeni poti. Ni pravilno, da se prvi obiskovalci vzpenjajo na vrh že pred uradnim začetkom pohoda, ko alpinisti Šele pripravljajo pot, čeprav so v njihovem spremstvu Se najbolj varni. Med sobotnim pohodom je motilo predvsem to, da posamezniki niso upoštevali označene smeri za vzpon in so zapeljali po poti za spust navzgor cele skupine udeležencev. Se bolj je bodlo v oči, kako so se nekateri vračali v dolino; na vse načine, tudi po zadnji plati, so se spuščali nizdol in kjer je šla kolona prepočasi, so jo mahnili po bližnjicah. Marsikdaj od zgoraj ni moč opaziti, kje se konča strm plaz. Letos je na žalost prišlo do prvih resnejših nesreč. Prizadele so tako udeležence pohoda kot ljudi v dolini Gorskim reševalcem in posadki helikopterja, v njej so Krnil Herlec Marko Zavrl in Boris Bubnič. ni bilo težko priskočiti na pomoč, hud«) pa jim je bilo, da ni bilo rešitve za 11-letnega dečka, da sta bila dva udeleženca težje ranjena in da se je poškodoval tudi eden od reševalcev i Kljub pomislekom posameznikov glede varnosti na tako množičnih prireditvah je povsem jasno, da ne gre za slabo organiziran pohod, ki bi ga bilo treba v prihodnje omejevati; predvsem ne zato, ker je pomemben za razvijanje tradicij narodnoosvobodilne borbe in nadaljnje utrjevanje naše obrambne pripravljenosti. Prav gotovo pa bo treba razmisliti, kdo in kako se bo pohodov v bodoče udeleževal! Do 16. pohoda je še daleč. Skrbni organizatorji se bodo nanj pravočasno pripravili. Že med letošnjim pohodom pa so se dogovorili, da bo v bodoče pohod možen le v organiziranih skupinah. Udeleženci se bodo morali prijaviti planinskim društvom; njihova naloga bo sestava in vodenje skupin. Besedilo in slike: Stojan Saje Olimpijske igre so prikaz vrhunskega športa Neodgovorni udeleženec pohoda zapelje vzpenjajočo se kolono na pot, označeno za spust. Olimpijsko gibanje se širi v organizacijskem in idejnem pogledu. Po svojem smislu sledi že skoraj stoletnim klasičnim idejam, ki pozivajo ljudstvo vsega sveta in posebno mladino k tekmovanju, merjenju moči in razglašajo mir med narodi, tvorno sodelovanje, preseganje in potrjevanje človekovih sposobnosti v vrhunskih športnih storitvah. Prvobitno pojmovanje iger danes zgublja na vsebini. Olimpijske igre že zdavnaj niso več igre s prvinami neposrednosti, spontanosti in z značilnim igralnim ozračjem. Prešle so v zagrizene boje, v katerih se še uveljavljajo pravila, igre pa postajajo tretja stopnja popolnosti, ko gre za strogo znanstveno načrtovanje, določanje možnosti in njihovega uresničevanja na zahtevnih olimpijskih nastopih. Olimpijski upi niso več odjek naključja, temveč načrtnega izbora, dobrih načinov treniranja, najbolj primernih obremenitev ob upoštevanju vseh dejavnikov okolja, v katerem se športniki pripravljajo na velika tekmovanja. Družbeni dejavniki okolja lahko lajšajo, pa tudi zavirajo pot v vrhunski olimpijski šport. Med izvedenci so doma in v svetu večkrat nasprotujoča mnenja o pomenu vrhunskega športa. Nekateri menijo, da so v vrhunskem športu presežene naravne obremenitve, ki lahko kvarno vplivajo na človeka, posebno tedaj, ko opusti vrhunski šport in se vrača v normalno življenje. Nekateri trdijo, da vrhunski šport ugodno vpliva na osebnost, drugi pa menijo, da ruši človekovo ravnovesje. Mnogi izvedenci pa upoštevajo pomen vrhunskega športa v sodobni družbi, posebno v pogojih socializme, ko nekdanji tekmovalci ne zatonejo v pozabo ali celo v osebne stiske, temveč po svojih močeh še vedno prispevajo k športnemu napredku. Sport je pomemben dejavnik sodobnega sveta, v olimpijsko gibanje se vključujejo mlade osvobojene države, da bi se že v bližnji prihodnosti njeni zastopniki v preprostih in bolj cenenih zvrsteh lahko kosali z najboljšimi, ali jih celo zaradi bolj naravnih pogojev življenja prehiteli. Te želje se vse bolj uresničujejo. Splošne trditve o političnem, vzgojnem in naravnem pomenu športa, ki so lahko nasprotujoče morajo biti bolje opredeljene in utemeljene. Ločiti moramo športno gibanje v posameznih državah in njegovo idejno usmerjenost. Na zapadu se šport bolj podreja denarju, zaslužku in hitro minljivi slavi. V socialističnih državah so v ospredju humanistične, moralne, vzgojne in tudi estetske vrednote vrhunskega športa. Vrhunski šport postaja v pogojih znanstveno tehničnega preporoda pomembno družbeno gibanje, ki ga je potrebno ceniti in negovati, širiti njegove splošne vrednote, saj predstavljajo najvišjo stopnjo gibalne omike posameznih narodov, njihove gospodarske in politične ureditve. »Pojoči« umetni zob Američanu Georgu Dillardsu je umetni zob zakuhal lepo godljo in mu povzročil kopico nevšečnosti. Z njim je namreč »lovih eno izmed bližnjih radijskih postaj. Dillards je tako lahko brez težav spremljal radijski program. Strokovnjaki so zadevo pojasnili takole: kovina v umetnem zobu je pritegnila radijski signal in ga okrepila. Dillardsu je kajpak nenehoma brnelo v glavi. Ponoči je imel ob »radijskem aparatu«, ki ga ni mogel izključiti, precejšnje težave s spanjem. In ker mu je bilo več do spanja kot do programa, si je muzikalični zob dal izdreti. Film o firenških šesterčkih Italijanska televizija je prvič prikazala polurni film, posnet ob rojstvu slavnih firenških šesterčkov, ki so prišli na svet 11. januarja. Eden od zdravnikov je namreč ves porod s carskim rezom posnel. Film »Voziček za šestero«, v katerem so prvič prikazali posnetke rojstva Giorgia, Francesca, Fabrizia, Roberta, Linde in Letizie, je precej odkupilo več televizijskih družb iz tujine. Morila za denar Newyorška policija je ob aretaciji opisala 21-letno Blanche Wrifht kot hladno in brezobzirno morilko. Obtožujejo jo, da je skupaj ? Miguelom Oguendo za denar umorila najmanj šest ljudi. Oguendo je nekdo 8. februarja pričakal v zasedi in ga ustrelil, policija pa je prepričana, da se je Blanche Wright maščevala tudi ubijalcu njenega partnerja. -— TE DNI PO SVETU Za uspešno reševanje poškodovanca v gorah je večkrat odločilen uren prevoz v dolino. POPOLN SONČNI MRK Več kot 5000 astronomov in meteorologov z vsega sveta se je v soboto pridružilo prebivalcem kenijskega mesteca Voi pri opazovanju popolnega sončnega mrka. Mestece se je spremenilo v pravcati astronomski center, saj so znanstveniki iz posebnih naprav in letal spremljali edinstveni dogodek, ki se bo lahko tu ponovil iele čez 360 let. Mrk se je nato iiril prek vzhodne Afrike in zajel Indijski ocean, popoldne pa so ga doživeli prebivalci Indijskega polotoka, osrednjih del Sovjetske zveze, delov Kitajske, jugovzhodne Azije in Filipinov. Pas popolnega sončnega mrka je bil širok samo 147 kilometrov. V njegovem središču je bilo tokrat prav kenijsko mestece Voi. VODA SPET PUSTOŠILA Iranski časopis Azadegan poroda, da je v poplavah, ki so zajele z nafto bogati Khu-zistHM izgubilo življenje 250 ljudi. Nad poplavljenim območjem so se zruAili trije helikopterji, ki so ogroženemu prebivalstvu prinašali hrano. Minister za nafto Ali Akbar Moinfar. ki vodi reševalne akcije v Khuzistanu. je izjavil, da so narasle reke poplavile približno 20.000 kvadratnih kilometrov zemljiška. Voda je vdrla v vasi. porušila mostove in uničila plodna polja. Velike poplave so zajele tudi zvezne ameriške države Arizono. Utah in Kalifornijo. Po večdnevnem deževju so morali izseliti več kot 11.000 prebivalcev arizon-skega glavnega mesta Phoenixa. V Arizoni in Kaliforniji je deževje odneslo dele cest in mostov. POŽAR V BEGUNSKEM TABORIŠČU Enega od največjih taborov za indo-kitajske begunce na severu Tajske je opustoši] notar. Policija trdi, da je požar delo »zločinske roke«. Vse kate, da je Ml podtaknjen, saj le izbruhnil hkrati na »tirih koncih. Našli so eno trtev, osem ljudi pa je bilo ranjenih. TRČENJE LADIJ Ko je lizbonsko pristanišče, ki leži na izlivu reke Tejo v Atlantik, nepričakovano zagrnila gosta megla, sta trčiii britanska tovorna ladja Tollan in Švedska ladja Barranduna. Trčenje je bilo tako silovito, da so mornarji v pristanišču na zasidranih ladjah sprva pomislili, da je kaj eksplodiralo. Ob silnem udarcu v Švedsko deset ti sočtonsko ladjo se je lažja britanska s komaj 2800 hrt prevrnila na bok in se začela počasi potapljati. V gosti megli so takoj prihiteli na pomoč reSilni čolni in vlačilci. Po več urah je reSevalcem uspelo potegniti iz vode 16 članov posadke britanske ladje. Štirje pa so najverjetneje izgubljeni. TURISTIČNI REKORD V ŠPANIJI Španija je s turizmom lani ustvarila rekorden dohodek, ki je navzlic zmanjšanemu prilivu obiskovalcev znašal 6,5 milijarde dolarjev. Po podatkih ministrstva za trgovino in turizem je Španijo lani obiskalo 38,9 milijona turistov, milijon manj kot 1978. leta, vendar pa je bil devizni priliv za milijardo dolarjev večji kot leto poprej. Obisk tujih gostov je bil lani manjši predvsem zaradi porasta cen hotelskih storitev, stavk kontrolorjev letalskih poletov in gostinskega osebja in zaradi terorističnih napadov. RAZPRAVA O CENAH Evropski parlament bo na posebni seji. ki bo od 24. do 26. marca, razpravljal o cenah kmetijskih pridelkov v evropskih državah. Na tej seji naj hi 410 delegatov izrazilo svoje mnenje o zviSanju cen kmetijskih pridelkov v evropskih državah v letoSnjem in prihodnjem letu. Evropska komisija je predlagala poprečno podražitev za 2.4 odstotka, strokovna telesa BOS pa zahtevajo podražitev za 7.9 odstotka. POLJAKA NA MONT EVERE8TU Dvema Poljakoma se je prvima na svetu posrečilo, da sta se pozimi povzpela na Mont Everest. Po velikih naporih in močnem vetru, ki je drugim članom odprave preprečil, da bi osvojili streho sveta, je to uspelo SO-letnemu elektriksrju iz Wroclswa Krzvzstofu Wielickimu in 29-letnemu varšavskemu geometru Leszeku Cichvju. Naši športniki Grega Benedik: Forma v pravem času PODKOREN - Na startu letošnjega petintridesetega državnega prvenstva v slalomu in veleslalomu za starejše in mlajše mladince na smučišču pod Vi-trancem se je zbralo sto petdeset naših najboljših mladincev. V štirih kategorijah so nastopili vsi najboljši razen »olimpijca« Jurija Franka in Mete Jerman. Oba sta manjkala v konkurenci starejših mladincev in mladink. Vseeno pa je bila konkurenca pri starejših mladincih sila kvalitetna, kvalitetni so bili tudi boji v obeh tehničnih disciplinah. Vse »tiri proge, slalomska in velesla-lomska, so bile izredno zahtevne in odlično pripravljene. To je zasluga organizatorjev občinske zveze smučarskih organizacij Jesenice. Osrednja osebnost med starejšimi mladinci je bil član smučarskega kluba Jesenice Grega Benedik. Ta te ne osem-najstletni dijak četrtega letnika gimnazije Borisa Ziherla v ftkofji Loki je v obeh nastopih dokazal, da je trenutno na» najboljši mladinec. V obeh nastopih je prepričljivo osvojil oba državna naslova. Tako kot v slalomu je tudi v veleslalomu vozil tehnično dovršeno in borbeno do konca. Kakšne so bile priprave na dolgotrajno zimsko sezono? »Ze zgodaj smo začeli s pripravami. Najprej v klubu in nato z reprezentanco. Sem član naše druge moške smučarske vrste. Treningi so bili za to sezono res kvalitetni. Aleš Gartner je dal vae od sebe, da smo lahko uspešno trenirali. Med nami je bil tokrat naj-marljivejši in do skrajnosti zagrizen na treningu prav olimpijec Janez Zibler. Uspelo mu je, da je v Lake Placidu. Tudi sam sem z Janezom treniral in vedno ava se kosala kdo bo boljši. Oba sva napredovala.« Kako bi sami ocenili sezono, ki še ni zaključena? »Čeprav smo kvalitetno trenirali, sem v pravo formo prišel dokaj pozno. Na izbirnih tekmah sem vozil slabo, čeprav sem bil med prvo deseterico. Nikakor nisem bil zadovoljen s svojimi nastopi. Prišle so tekme. Na FIS prireditvi v Kranjski gori nisem najbolje startal. Nato smo nastopili na Pohorju in Soriški planini. Na obeh tekmah je bilo že bolje. Na Pohorju sem bil deseti, na Soriški planini pa deveti. Tu sem dobil tudi dobre FIS točke, saj je bil zaostanek za najboljšimi majhen. Prepričan sem, da v tej sezoni še nisem bolje vozil kot na FIS tekmi v Schwen-dnu (Švica). Tu sem bil deseti.« Z uspehom ste nastopili tudi na evropskem mladinskem prvenstvu in na FIS tekmah na Krvavcu in Starem vrhu in sedaj na mladinskem prvenstvu? »Res je, vendar bi bilo v Madonni di Campiglio lahko bolje. Tu mi je uspel le en veleslalomski in en slalomski nastop. V veleslalomu sem bil po prvi vožnji šele trideseti in nato osemnajsti, v slalomu pa v prvem nastopu sedemindvajseti in v odločilnem sem dosegel četrti najboljši čas in sedmo mesto. Tudi Krvavec lahko ocenim kot dober. Bil sem takoj za Magušarjem, ki je zmagal. Na Starem vrhu mi je uspelo, da sem premagal vse naše tekmovalce. Izredno sem zadovoljen tudi z obema nastopoma na državnem prvenstvu. Kot vidite mi je res dobro šlo.« In za naprej? »Vsekakor bi bilo najbolje, da se uvrstim v prvo reprezentančno vrsto. Seveda pa so to le moje skrite telje. Treba se bo dobro pripraviti za prihodnjo sezono.« .D. Homer Peto mednarodno FIS tekmovanje pionirjev in pionirk za »Pokal Loka '80« Nov uspeh jugoslovanskih pionirje\i J STARI VRH - Jugoslovanski pionirji in pionirke so na petem mednarodnem FIS tekmovanju v slalomu in veleslalomu za Pokal Loke v moštveni konkurenci prvič slavili. V petem nastopu je našim najboljšim pionirjem v štirih kategorijah uspelo, da so se dokopali do tako zaieljenega moštvenega pokala. Tudi v posamezni konkurenci so se v slalomu in veleslalomu odlično odrezali. Med vrstniki iz Avstrije, Bolgarije, Švice, Romunije, Poljske, Madžarske in Juornslavii* mn edini zmatri odnesli Avstrijci v veleslalomu. V konkurenci mlajših pionirjev in pionirk sta namreč zmagala reprezentanta Avstrije. V vseh preostalih nastopih v slalomu in veleslalomu pa so slavili obetajoči jugoslovanski pionirji. In še nekaj je krasilo letošnje dvodnevno mednarodno tekmovanje. Čeprav so staro-vrška smučišča skoraj kopna, pa so bile vse proge odlično pripravljene. To je zasluga organizatorjev, S K Alpetourja iz Škofje Loke, ki je na pičli snežni odeji tako izvrstno pripravil proge. K uspehu je našim pionirjem čestital tudi častni predsednik organizacijskega odbora Andrej Verbič. Predsednik slovenske gospodarske zbornice Andrej Verbič je dejal: »Čestitam vam k velikemu uspehu. Srčno ste se borili in dokazali, da greste z velikimi koraki po poti naših najboljših smučarjev. To je velik obet vas, da se še bolje pripravite za olimpijske igre leta 1984 v Sarajevu. Vsa pohvala gre tudi marljivim loškim organizatorjem.« LE DVE ZMAGI GOSTOM Prvi tekmovalni dan in prvi uspeh naših starejših pionirjev in pionirk v veleslalomu. Ze na začetku je bilo jasno, da bo le malokdo kos našim pionirjem v tej tehnični disciplini. Časi ostalih konkurentov pač niso bili tako dobri kot so jih nato dosegali starejši pionirji in pionirke Jugoslavije. Vsi od prvega do zadnjega so vozili napadalno in tehnično dovršeno. Zato ni slučaj, da so v obeh konkurencah pri najboljših mestih prednjačili naši reprezentantje. Rok Petrovič iz ljubljanskega Novinarja je bil ponovno najhitrejši pri starejših pionirjih. Klemen Bergant je za Petrovičem zaostal le za sedemnajst stotink. Na tretje mesto se je uvrstil Sturzenbecher iz Avstrije, na preostalih mestih pa so samo pionirji iz Jugoslavije in Avstrije. Skoraj enaka slika je bila pri pionirkah. Tu je zmagala Česnikova, na drugo mesto se je vrinila Avatrijka Rainer, tretja pa je bila ponovno Jugoslovanka Mojca Dežman. m natisi trii* stareiši pionirji v slalomu. Tu so jugoslovanski pionirji doagt 1S^X^^^bo^m - BorisMaklm(2),RokPetro^(l)^ Robič (3) - je podelil predsednik organizacijskega odbora »Pokal LoAa * | Janez Šter. Smučarski skoki Smid in Jagodic najboljša na Gorenjskem PLANICA - Ob rekordni udeležbi je bilo v Planici na 20-m skakalnici letošnje prvenstvo Gorenjake v skokih za mlajše in starejše cicibane. Največ uspeha so imeli mladi skakalci z Jesenic in Kranja. Med starejšimi je zanesljivo zmagal Joško Smid iz Mojstrane. Hujša je bila borba za gorenjskega prvaka med mlajšimi cicibani. Vrstni red: mlajši cicibani - 1. Jagodic (Triglav), 2. Gašperin, 3. Kunšič, 4. Legat (vsi Jesenice), 5. Batiatič (Triglav) 6. Modrijan, 7. Knafelj (oba Jesenice), 8. Ceš- Smučarski teki Poklukar najhitrejši med člani MOJSTRANA - Tu se je nad osemdeset najboljših slovenskih smučarskih tekačev in tekačic pomerilo nn tradicionalnem spominskem tekmovanju v smučarskem teku za Janšev memorial. Med člani je ta tek dobil Vinko Poklukar iz Gorij. Z dobrim tekom je premagal C vaj narja iz Olimpije in Jelenca iz kranjskega Triglava. Med starejšimi mladinkami je prepreči ji vo zmagala Jeli Jelovčan iz Triglava, medtem ko sta največ uspeha pri mlajših in starejših mladincih imela Gre-goric iz Ihana in Kršinar iz Olimpije. Rezultati - ml. mladinci - 1. Gregorič (Ihan) 12:00,38, 2. Pustovrh (Olimpija) 12:11,29, 3. Kustec (Kranjska gora) 12:15,64, st. mladinci - 1. Kršinar (Olimpija) 25:52,20, 2. D. Podlogar (Gorje) 26:14,79, 3. Klemenčič (Dol) 26:28.16, člani - 1. Poklukar (Gorje) 28:17,89, 2. Cvajnar (Olimpija 28:29,38, 3. Jelene (Triglav) 28:38,88; ml. mladinke - 1. Mlakar (Kranjska gora) 13:32.49, 2. Verovšek (Olimpija) •- 55.87, 3. Smolnikar (Kamnik) 14:30,29. ■t. mladinke — 1. Jelovčan 13:17,44, 2. Korošec (obe Triglav) 18:07,79, članice - 1. Munih (Olimpija) 13:38,82. 2. Mrak (Mojstrana) 17:57,71. dh Alpsko smučanje Veleslalom na Zatrniku Smučarski klub Bled je na Zatrniku organiziral veleslalom za mlajše pionirje in pionirke ter cicibane in cicibanke iz klubov gorenjake tekmovalne skupnosti. Nastopilo je kar 298 mladih tekmovalcev iz gorenjskih in primorskih klubov. Rezultati: cicibanke: 1. 2mitek (Radovljica) 59,41, 2. Kotnik (Alpetour) 59,46. 3. Zemva (Bled) 60,06. 4. Hafner (Alpetour) 60,57, 5. Klinar (Bled) 61,13; cicibani: 1. Podlipnik (Bohinj) 51,73, 2. Jemec 52.95. 3. Grašič (oba Alpetour) 53,05, 4. Treven (Radovljica) 53,20, 5. Klinar (Jesenice) 53.25; mlajše pionirke: 1. Dežman (Triglav) 56,18, 2. Lesjak (Alpetour) 56,61, 3. Marušič (Gorica) 57.37, 4. Kalan (Podnart) 58,26. 5. Ko-kalj (Bled) 58,43; mlajši pionirji: 1. Miklav-čič (Matajur) 50,12, 2. Likozar (Jezersko) bi.70, 3. Markič (Tržič) 51,98. 4. Klinar (Jesenice) 52,16. 5. Krč (Jezersko) 52,19; M Kaganel novar, 9. Zupančič (oba Ziri). 10. Knific (Triglav), starejši cicibani - 1. Smid, 2. Marjanovič (oba Jesenice), 3. Kešar, 4. 2ergaj, 5. Lipar, 6. Rančigaj (vsi Triglav), 7. Kaltenekar, 8. Koeelnik (oba Jesenice), 9. Dobnikar, 10. Mubi (oba Triglav). Hokej Prvi poraz Dobrave TRZlČ - V predzadnjem kolu medobčinske hokejske lige Gorenjske sta se kar dve srečanji končali za zeleno mizo. Tako so Tržičani izgubili z 5:0 b. b., ker so »pozabili« priti na srečanje z Zabnico Tržiča-nom so odvzeli tudi eno točko. Blejska Dobrava pa je izgubila brez boja 5:0 srečanje z Naklom, ker je v ekipi Blejske Dobrave nastopil igralec z dvema diciplinski-ma kaznima. Edino srečanje, ki je prineslo odločitev na ledeni ploskvi, je bilo med Kokrico in Borovljami. S 6:2 pa je zmagala Kokrica. Kainrathova in Wirnsberger iz Avstrije sta slavila pri mlajših pionirkah in pionirjih. Vendar so tu odlično vozili tudi vsi naši najmlajši Humrova in Kuharjeva ter Žagar in Kern pa so bili takoj za zmagovalcema. To je veliko obetalo, da se naši dokopljejo do moštvene zmage. 2e v veleslalomu so povedli. Rezultati — st. pionirji — 1. Petrovič 58,10, 2. Bergant (oba Jugoslavija) 58,27, 3. StUrzenbecher (Avstrija) 58,60, 4. Robič (Jugoslavija) 59,38, 5. Hager 1:00,16, 6. Pflug 1:00,23, 7. Hofer (vsi Avstrija) 9. Pogačnik 1:00,55, 10. Maklin (oba Jugoslavija) 1:00,67; pionirke — 1. Česnik (Jugoslavija) 1:01,45, 2. Rainer (Avstrija) 1:01,68, 3. Dežman (Jugoslavija) 1:02,26, 4. Schoiswohl (Avstrija) 1:02,47, 5. Hafner 1:02,81, 6. Zaje (oba Jugoslavija) 1:02,93, 7. Strobe (Avstrija) 1:02,97, 8. Bergant (Jugoslavija) 1:03,76, 9. Bergmann (Avstrija) 1:04,03, 10. Zopp (Švica) 1:04,08; ml. pionirji — 1. Wirnsberger (Avstrija) 47,95, 2. Žagar 47,98, 3. Kern (oba Jugoslavija) 49,24, 4. Zwanz (Avstrija) 49,66, 5 Likozar 50,00, 6. Grašič 50,20, 7. Markič (vsi Jugoslavija) 50,26, 8. Plut 50,47, 9. Stangl 50,64, 10. Kammerer (vsi Avstrija) 50,67; pionirke - 1. Kairath (Avstrija) 49,83, 2. H u mar 50,41, 3. Kuhar (obe Jugoslavija) 50,72, 4. Hofstitter (Avstrija) 50,90, 5. Segula (Jugoslavija) 51,18, 7. Sarec 52,91, 8. Pušnik (obe Jugoslavija) 53,04, 9. Ilieva (Bolgarija) 54,49, 10. Kotnik (Jugoslavija) 54,70. DVE TRETJI MESTI ZA GOSTE Se boljši uspeh kot v veleslalomu so naši pionirji v vseh štirih konkurencah dosegli Lestvica: 1. Blej. Dobrava 9 8 0 1 48:17 Naklo Kokrica Tržič Zabnica Borovlje 47:43 34:42 63:40 38:42 35:78 (- D •J. Kikel Pestra dejavnost Tržič — V Trličti delujeta iK;« odreda tabornikov in sicer Odred severne meje in Odred Krizke gore. ki združujeta prek 250 članov, od katerih je kar 90 odstotkov mlajših od 27 let. pretežni del pa sestavlja osnovnošolska mladina, ki ie deležna vse potrebne vzgoje Namen tahorništva ni zgolj v zadovoljevanju osebnih potreb, temveč ima za usposabljanje mladih tako s področja telesnokulturne. kulturne, moralnopolitične in vzgoje Sl.O precej SirSi pomen Za vzgojo mladih skrbi v obeh odredih več ■ kttf 30 vodnikov, ki svoje /nanje sproti preverjajo in obnavljajo tako v republiški gozdni Soli v Bohinju kot na Številnih drugih taborjenjih, med drugim tudi na dveh »domačih« gozdnih Šolah v Gozdu in na Bistriški planini. Usposabljanje mladih pa ne poteka samo v gozdnih šolah, ampak imajo preko vsega leta sestanke, krožke, pripravljalo izlete \ naravo, udeležujejo se športnih tekmovanj V občini itd. , TahorniStvo pa ima velik pomen tudi \ pripravah in delovanju splošne I judske obrambe in družbene samozaščite ])a se tega močno zave dajo tudi tržiski taborniki, priča podatek, da je samo v zaključni lanskoletni akciii NNNI' sodelovalo kar 190 Članov in članic obeh odredov. Tako kot večiltn društev ludi tr/iškc talmi mke pesti pomanjkanje denarja r.n svojo redno dejavnost Tako so naprimer lam za dejavnost lahko namenili le :l.r)(M) dinarjev, vse ostalo pa so porabili /a najemnino prostorov in najnujnejše stroške obratovanja, tako da gre zasluga za uspešno delovanje obeli odredov posameznikom, ki / veliko volje in zagnanosti -e vztrajalo pri delu v taborniški organizaciji I Kikel Mojca Dežman iz kranjskega Triglava je bila na Starem vrhu odlična. Med stare/širni pionirkami je bila v slalomu prva in veleslalomu tretja. Namizni tenis Slovenski mladinci in mladinke v Kranju KRANJ — Telovadnica osnovne šole Franceta Prešerna bo jutri in v nedeljo gostila najboljše slovenske namiznoteniške igralce, ki se bodo borili za posamične naslove na republiškem prvenstvu. Nastopili bodo vsi najboljši. Med mladinci so med favoriti za republiški naslov kar štirje: Stebih (Maribor), Pa-vič in Janetič (oba Fužinar-Ravne) ter Založnik (Olimpija). Med mladinkami pa se največ pričakuje od Ojstrškove iz Remi-carja in Kersnikove iz ljubljanske območne namiznoteniške skupnosti. Tudi gorenjski mladinci in mladinke bodo naatopili med vso slovensko elito. Pričakujemo, da bi se mladinci Jauh, Jovič in Bezinovič (vsi Triglav) lahko uvrstili med osem najboljših. Enak uspeh pa se pričakuje tudi od Savčank Meščeve in Blaži-čeve. V soboto je igralni čas od 9. do 17. ure, v nedeljo pa od 8. do 13. ure. -dh Atletika Saj o vic zmagal LJUBLJANA - V dvorani Ljuba Sercer-ja so v nedeljo na dvoranskem prvenstvu Slovenije nastopili skakalci s palico. Ljubljančan Bizjak je po pričakovanju premočno zmagal pri članih, Knavs (Kladivar) pri starejših mladincih ter državni prvak Sa-jovic (Triglav) pri mlajših mladincih. REZULTATI - mlajši mladinci: 1. Sajo-vic 360, 2. Kurat (oba Triglav) 300, 3. Košar (Maribor) 300; starejši mladinci: 1. Knavs 410, 2. Rebernišek 330. 3. Pahovnik (vsi Kladivar) 320; člani: 1. Bizjak (Olimpija) 490, 2. Rener 420. 3. Zirovec (oba Kladivar) 400 cm. I. Kavčič na zahtevnem slalomišču. V vseh Wn) konkurencah so namreč slavili JuetaV vani. Rok Petrovič je povedel vse najbolj starejše pionirje že po prvem nastopa.!« je dosegel najboljši čas pred tremi J «<••». vani in najbolje uvrščenim Avstrije«« g*, ferjem, ki je bil peti. Nič ni kazalo, 4« ( lahko Petroviču kdo vzel prvo metto t dvojni uspeh na tem tekmovanja, Ii p«*, je šel v odločilnem nastopu drugouvrlfe« Jugoslovan Klemen Bergant. In potrt** viča k zmagi je bila odprta. Troja«, uspehu Jugoslovanov sta botrovala nat«), Maklin in Robič. Sicer pa so največ a« med prvimi deaetimi zasedli naši. V fa terici so le Avstrijec Hofer. Poljak Ti * in Bolgar Popov. Enako dobro kot starejši pionirji m«, žile tudi pionirke. Zmagala je Mojca [w man pred zmagovalko veleslaloma Ht. Česnik. V tej konkurenci je trojni jute«, vanski zmagi skalila le Avstrijka SeL wohe, ki je bila tretja. V prvo deseteric, je uvrstila le tretja Avatrijka ter Švictri, Zopp in Bolgarka Zahova. Izvrstni pa so bili v slalomsketn nait»» naši mlajši pionirji in pionirke. Kreat«!! se oddolžili Avstrijcem za poraz v -tliiL lomu. V tej konkurenci so edino ttZ mesto med pionirji oddali A*«**, Stanglu. Drugače pa sta med pionirji J* in drugo mesto dosegla Žagar in Kern,*, pionirkami pa so vsa tri najboljši a*Z zasedle Jugoslovanke Kuharjev«, Sv^TJ in Segulova. Rezultati — st. pionirji — f, p,*^, 1:12,41, 2. Maklin 1:16.71. 3. Robi* (»iT goslavija) 1:17.03. 4. Hofer (A«bS 1:17,20. 5. Pogačnik 1:17.51, f, pTrJ 1:17,77, 7. Naglic (vsi Jugoslavija) Hi? 8. Tobiasz (Poljska) 1:19,1», 9. Košir tk goslavija) 1:19,51. 10. Popov (BolsJs! 1:19,60, pionirke — 1. Dežman lULn? Česnik (obe Jugoslavija) 1:18,66. J w! wohe (Avstrija) 1:18,90. 4. Bergant 1-r 5. Kune (obe Jugoslavija) l:22.&g 1 (Švica) 1:22.57, 7. Hafner 1:22.65,8 K 1:22,85, 9. Klinar (vae Jugoslavija) l-10. Zahova (Jugoslavija) 1:27.62; ml. pionirji — !• 2a«rar 1:01.05.1 (oba Jugoslavija) 1:03.42, 3. S tangi (A ja) 1:06,74, 4. Šivic (Jugoslavija)l-il, Dimitrovskov (Bolgarija) 1:07,29, 1 1:07,46, 7. Grašič (oba Jugoslavija) 8. Wicki (Švica) 1:08,55, 9. K (Avstrija) 1:09,11, 10. Rojnik (J* 1:09.48, pionirke - 1. Kuhar 1 Svet 1:04,90, 3. Segula (vae J 05,58, 4. Hofatatter 1:07,17, 5. (obe Avstrija) 1:08,17, 6. Fluck 1:09,01, 7. Sarec 1:09,59, 8. Pušnik goslavija) 1:10.66, 9. Horaru ( 1:11,58, 10. Ofner (Avstrija) Isti, JANEZ SMITEK - trener j skih pionirjev — »Čeprav je b . alabša po mednarodni udeležbi a« bom zadovoljen. Avstrijci so bili vem ali so Švicarji res tako slabi da ni bilo Italijanov in repre ZRN ter ČSSR. Ta naša prva 1 kljub temu odlična. Prepričan h bomo konec tedna tudi v Morite tako dobro odrezali.« I). Humer Foto F Pi Maja Cesnik iz loškega Alpetourja je bila najuspešnejša tekmovalko dnevnih tekmovanj na Starem vrhu. Maja je zmagala v veleslalomu in druga v slalomu. Smučarsko tekmovanj za Goranov memorial Alpinistični odsek Planinskega društva Dovje-Mojstrana bo v nedeljo, 24. februarja, organiziral smučarsko tekmovanje z naalovom »Rallv za Goranov memorial«. Posebnost tega tekmovanja je, da je združena hoja po gorah in smučanje. Tekmovanje obsega tekmovanje ekip in tekmovanje posameznikov, starejših od 40 let. Prvi del omenjenega »rallvja« obsega hojo v gore. Start ekip bo ob 7.30 v vasi Dovje. Udeležence bo pot vodila preko planine Mlinca na Brlog in naprej na Dovško babo, 1892 metrov visok vrh v Karavankah. Pot bo nadalje potekala čez Ravne nazaj v dolino in sicer do smučarske vlečnice v Mojstrani. Tam se bo začel drugi del »rallvja« in sicer tekmovanje ekip v velealalomu. Na celotni trasi bodo posebne kontrole, mimo katerih bodo morali hoditi udeleženci, tudi s posebno alpinistično opremo. Vsakemu, ki bo manjkal določen kos opreme, se mu bodo pribile kazenske točke. Tudi v veleslalomu se bodo za zgrešena vratca pribile točke. Končni zmagovalec bo postala ekipa, ki bo zbrala najmanj kazenskih točk. Tudi pri tekmovanju posameznikov, nad 40 let. bo zmagovalec tisti, ki najmanj kazenskih točk. Priporočajo, da se tekmovanj« tisti, ki so vešči hoje v gorah ia Vsi. ki se bodo prijavili, morajo napisati tudi številko osebne zaradi gibanja v obmejnem pasu. za »Rallv za Goranov memorial« majo člani Alpinističnega Dovje-Mojstrana do petka, 21 Žrebanje startnih številk pa bo 23. februarja, ob 19. uri v pisarni Mojstrana. Sankači v Podljubelj PODLJUBEU! - Sankatka TVD Partizan Trtic prireja v 24. februarja, ob 8. uri zjutraj narodno sankatko tekmovtaje kal Kozoroga. Na tekmi boso -vsi naši najboljši sankači i« ut cl iz sosednje Avstrije. Zimske olimpijske igre Iskrene čestitke alpincem najbolj dovršen, a na koncu mu je za bronasto kolajno zmanjkalo le dve stotinki h< i.unde. mi dvaintrideset centimetrov. Tako ho izmerili statistiki. Z osmim mestom Borisa Strela in dvanajstih mest Jurija Franko so Jugoslovani med dvajseterico prvouvrAčenih najboljši. Nobeni reprezentanci namreč ni uspelo, da bi imela v tej dvajsete-rici svoje tri reprezentante. Dober uspeh je dosegel tudi biatlonec Marjan Burger. Na deset kilometrski progi je bil soliden osemintrideseti in za zmagovalcem zaostal nekaj več kot za pet minut. Sicer pa je na tej progi zmagal Ullrich iz NI)R pred Sovjetskima reprezentantoma Alikininom in Aljabivim. Bojanu Križaju je v veleslalom skem obračunu le za las ušla medalja. LAK K PLACID - Jugoslovansko moško alpsko smučanje je v svojem prvem velealalomakem nastopu doseglo zdaleč največji uspeh v zgodovini olimpijskih iger. Od kar Jugoslovani star-tajo na zimskih olimpijskih igrah se Ae ni zgodilo, da bi naši reprezentantje dosegli tak uapeh.Bojan Križaj je bil v dveh veleslalomskih nastopih četrti, Boris Strel osmi, dvanajsti najboljši čaa ima Jure Franko, medtem ko je Jože Kuralt zaradi prevelikega zagona v odločilnem nastopu moral že v zgornjem delu iz pnge. Vsekakor so nasi alpinci se enkrat dokazali, da niso samo majhna smučarska velesila, temveč so velika. Razplet v odločilnem veleslalomskem nastopu je pokazal, da je Ingemar Sten-mark v tej tehnični disciplini res nepremagljiv. Čeprav je bil po prvem nastopu tretji, je bil v nastopu, koje slo za tri olimpijska odličja, nepremagljiv. Dosegel je najboljši čas in olimpijsko zlato, ki ga v svoji zbirki medalj se nima. je bilo njegovo. V tem obračunu je bil fanstastičen. To je že njegova petnajsta zaporedna veleslalomska zmaga. Srebro je dobil Andreas Wen-zel, bron pa si je priboril Avstrijec Enn. Jugoslovan Bojan Križaj je s četrtim mestom dosegel najboljšo našo olimpijsko uvrstitev nasploh. Tudi Bojan je bil fantastičen v tem odločilnem veleslalomu. Na progi je bil hiter, tehnično Danes, predzadnji dan olimpijskih iger, bodo spet nastopili alpski smučarji. V dveh nastopih bodo opravili boj za kolajne v slalomu. Tudi tu pričakujemo enak uspeh naših, če ne Ae holjAe-ga. Bojana Križaja Atejejo za velikega favorita. Za kar najboljša mesta pa se bodo borili od .Jugoslovanov Ae Boris Strel. Jože Kuralt in Janez Zibler. V hokeju se bo začel sklepni turnir za uvrstitev od petega mesta naprej. SOBOTA - ALPSKO SMUČANJE -Svoj slalomski nastop bodo opravile ženske. Med njimi tudi vse tri Jugoslo-vanke. SMUČRSKI TEKI - Tekači bodo imeli vrhunec tekaAkih tekmovanj. Moški boo startali na 50 km. SMUČARSKI SKOKI - Na 90-metr-ski skakalnici ho drugi obračun najboljših Med to druAčino bodo tudi Bogdan Norčič. Branko Benedik in Miran TepeA HITROSTNO DRSANJE - Zadnja moAka disciplina na 10.000 metrov UMETNOSTNO DRSANJE - Tu bodo razdelili komplet medalj posameznicam. NEDELJA - BOB - Sklepna vožnja stirisedežnih bobov. HOKEJ — Finalni boji za medalje. Zaključno slovestno in NASVIDE-NJE NA ŠTIRINAJSTIH OLIMPIJSKIH IGRAH V SARAJEVU LETA 1984. Ločan Boris Strel je bil v tem veleslalomskem obračunu več kot odličen. Svoj nastop so v veleslalomu opravile tudi Jugoslovanke NuAa Tome, Anja Zavadlav in Meta Jerman. Po prvi vožnji sta bili Tometova in Jermanova solidni, le Zavadlavova je bila na progi premalo borbena in je najslabAa med naAimi. Američan Eric Heiden je že sedaj najuspešnejši olimpijec. V hitrostnem drsanju je osvojil že tri prva mesta. Čaka ga Ae nastop na 10.000 metrov. In tudi tuje favorit za prvo mesto. V kratkem programu je v umetnost nem drsanju svoj natop opravila več kot solidno tudi Jugoslovanka Sanda Dubrovčič. Tu so jo oškodovali, saj je prav pri drsanju navečja sodniška »kuhinja«, a Sanda je vseeno na Štirinajstem mestu. Za največje presenečenje je poskrbel -Jugoslovan -Jurij Franko. Po obeh nastopih je bil odličen dvanajsti. . .... r i) Hum— ZA OGLED IN PRODAJO NOVAZALOGA BLAGA IN APARATOV 400 vlečnih vrvi (200 kg nategne moči / zastavico) 50 kovčkov za orodje (dva predala) 20 univerzalnih anten za avtoradio 1 50 vetrovk s kapuco m podloga iz umetnega krzna (se lahko nosi z ali brez podloge) 300 LCD Quarc ur (elegantna izvedba za moške in žens 50 polnilcev za akumulator (priključki za 6 m 1 2 V preobremenitev z Ampermetrom — močna izvedba TV sprejemniki stereo naprave likalni stroji stroji za sušenje perila barvni TV sprejemniki VSE Z GARANCIJO IN NOVO! a 35. a 50. a 70, samo 250, ke) a 250. I a 350 po 1350, po 2900. po 2900. po 3200. po 4900, Nogometne novice Organizacija nogometnih sodnikov obči-oe Kranj spet organizira tečaj za nove nogometne sodnike. Vsi, ki se ga želijo udeležiti, naj pošljejo prijave do 15. marca na naslov OZNS, p. p. 21 ali Staneta Žagarja 27. 84000 Kranj. Sodniki želijo na ta način še zboijšati sojenje in omogočiti napredek mladim tudi v republiškem merilu. Pred prvenstvom selekcij, ki se bo v SNL »čelo 18. marca, so znane nekatere .adrovske spremembe. Peto selekcijo bosta vodila trener Jovanovič in pomočnik Ibrašimovič, mladince bo vodil Čebulj, kadete Save predvidoma Andrejašič. kadete Britofa pa Verbič. Formiran bo tudi aov odbor za selektivni nogomet, ki ga bodo sestavljali klubi, nosilci selekcij, po delegatskem načelu. Potekajo pa tudi že priprave na redno skupščino, saj so zadnje spremembe v ospredje potisnile nove ljudi, ki želijo delati v nogometu. Upajmo le, da bo napredek v nogometnem športu dokončno dokazal, da napake Iz preteklosti niso ponovljene. Dogovorili so se že za občinsko in področno prvenstvo osnovnih Sol, saj so bili Kranjčani lani v tem tekmovanju četrti v državi. Občinsko bo v sredini, področno, ki ga zaradi nezanimanja ostalih občin že vrsto let organizira Kranj, pa bo konec maja. V prvi polovici marca pa bodo začeli svojo ligo Aolarji, ki jim bodo Ae naprej posvečali veliko pozornosti. M Subic 12 H Primer sklepne kombinacije 3 z zaduSnim matom iz novejfte * turnirske prakse vidimo v re- JK Sitvi položaja na diagramu 28 5 (NIGMADZJANOV - KA- 0 PLIN; ZSSR, 1977). I 4 i * i + 4.1 *£> A* A A v A A A A fc * "S -- 1 + it i 4 4 A 4W A 4 i. A A A I <ž>2 U 1 I o as e 1 Diagram 28 1. Sd6+ + Kd8 2. De8+!! Crni se je vdal, sledilo pa bi lahko 2.. .. Se8: 3, Sf7 mat. VEČNISah "Nič ni stalnega, vse se spreminja — pantha rhei, je bilo načelo grškega filozofa Heraklita, enega od utemeljiteljev dialektike. In vendar je v racionalni Šahovski igri možno zgraditi pozicije, ki se venomer ponavljajo in so tako na svoj način stalne. Taksen primer je neskončno se ponavljajoče Saniranje, večni šah. V težki poziciji (SOKOLOV - TOMOVIC, Beograd, 1958) je črni z zadnjo potezo Tc4:c2 našel taktično možnost za rešitev pred matnimi grožnjami nasprotnika. Jemanje skakača Le4: f3 namreč ni šlo, zaradi Tel-e8! s sledečim Dh6-g7 mat. Nastal je položaj na diagramu 29. Diagram 29 Vendar pa se beli sedaj ni spustil v dosledno nadaljevanje 1. Sg5 Tcl: + 2. Kcl: Dc6 + 3. Kd2 Dd5+ 4. Ke3 gh5: 5. Se4: De6 itn., npr. z naslednjim nadaljevanjem 6. Thl d5 7. Dh7:+ Kh7: 8. Th5:+ in večni šah s ponavljanjem Th5-g5-h5. Odločil se je za krajšo in bolj gotovo pot do remija. 1. Te4:! Tel: + 2. Kcl: De4: 3. Dh7: + !! Kh7: 4. Sg5+ in remi z večnim saniranjem Sg5—f7—g5 itn. Zares nenavaden sklep igre! TIHA POTEZA Nemara še bolj kot žrtveni udari zbujajo v šahovski igri občudovanje poteze, ki jih ne pričakujemo, ki se ne ponujajo same od sebe, ki niso neposredno agresivne, temveč je njihova moč v posrednem delovanju. Z njimi pripravimo pozicijo na določen udar. na določeno izvršitev. Imenujemo jih tihe poteze. Zaradi navidezne prikritosti prav tiha poteza pogosto odloči izhod igre, saj nasprotnik, ki je ni pravočasno opazil, ne more več vplivati na razplet kombinacije. Pionirski košarkarski festival KRANJ — V osnovni Aoli Simona Jenka v Kranju je bil organiziran prvi turnir košarkarskih ekip pionirjev SSD. Nastopile so reprezentance iz Radovljice. Jesenic ter prva in druga ekipa iz Kranja. Osnovna Aola Simon Jenko je prvi turnir solidno organizirala, tekme pa so vodili republiški sodniki Kovačič, Benedik in Stopar, vsi iz Kranja. ftfiD JESENICE : SSD LUCIJ AN S ELI A K 59:86 Po odstopu reprezentance Tržiča se je v tekmovanje vključila druga ekipa Kranja, katere nosilec je SSD Lucijan Seljak iz Stražišča. Že v prvem srečanju so košarkarji pripravili presenečenje in odpravili favorizirano ekipo reprezentanco Jesenic v podaljšku. Tekma je bila vseskozi zanimiva in borbena. Za Jesenice so dali koše: Praprotnik 6, Budimir 8. Dušanič 10, Trifkovič 4, Volarič 11, TuAek 20. Za drugo ekipo Kranja pa: Oblak 5. Mazi 6, Golob 2, Vidic 10, Zadnik 4, Kavčič 20, Rudež 5, Šimenc 2, Ciak 4. SSD A. T. LINHART : ŠšD JESENICE 36:66 V prvem polčasu so se mladi košarkarji iz Radovljice še uspešno upirali, vendar so v nadaljevanju popustili in srečanje visoko izgubili. Uspeh za visoko vodstvo Jesenic je vsekakor treba pripisati razpoloženemu Dušaniču, ki je sam dosegel kar 26 košev. Jesenice: 2eleznik 6, Praprotnik 1, Budimir, Dušanič 6, Trifkovič 6, Volarič 6, Tušek 19,'Kristan 2. SSD A. T. Linhart: Smid 4, Rozman 11. Malnar 2. Praprotnik 6, Habjan 2. Blaznik 11. SSD SIMON JENKO: SSD A. T. LINHART 48:36 Prva ekipa pionirjev iz Kranja je na turnirju pokazala največ znanja, kljub temu, da po velikosti igralcev ni med vodilnimi ekipami na Gorenjskem. Dokazali so. da so prvi favoriti za osvojitev naslova, tako kot so to že bili v preteklem letu. Vso tekmo so vodili in niso dovolili presenečenja. SSD Simon Jenko; Zvan 9, Urh 4. Poljanšek 2. Kern 5, Tadič 17. Milačič 7, Ilič 4. SSD A. T. Linhart: Rozman 10, Smid 4, Blaznik 5, Praprotnik 11. Stojnšek 6. SSD SIMON JENKO: SSD LUCIJAN SELJAK 50:15 Prvi derbi obeh reprezentanc Kranja je prepričljivo dobila ekipa SSD osnovne šole Simon Jenko, ki j* po prvem organiziranem turnirju prevzela vodstvo na lestvici. V sami igri druge reprezentance Kranja se pozna, da so se v tekmovanje vključili zadnji trenutek in da se na samo tekmovanje niso intenzivno pripravljali. SSI) Simon Jenko: Sinik 4, Žvan 10. Milačič M. 9, Valič 2, M+rkun 2, Keren 3, Tadič 10, Milačič V. 3. Urh 4, Ilič 3. SSD Lucijan Seljak: Mazi I, Golob 2, Vidic 8. Zadnik 2. Kavčič 2, Šimenc 2. Petrovič 2. Lestvica: 1. SSD Simon Jenko - Kranj 2 2 0 98: 51 4 2. SSD Lucijan Seljak - Kranj 2 1 1 81:109 2 3. SAD Jesenice 2 I 1 125: 95 2 4. SSD A. T. Linhart - Radovljica 2 0 2 72:114 0 Organizatorji drugega turnirja v košarki za pionirje bodo košarkarji z Jesenic. M.Čadez Poleg tega imamo še pralne stroje stroie za pomivanje posode hladil nike zamrzovalne skrinje zračnike kuhinjske nape naprave za vgraditev in še druge aparate po ugodnih cenah Trgovina je odprta od 8 do 1 8 ure neprekinjeno ob sobotah od 8 do 1 2 ure KONKURSVVAREN - VERMARKTUNGSGES m b h Klagenfurt — Celovec St Veiter Rmg 57 (Kucherhof — Hofgebaude) tel 72-810 Kdo ga je videl? V soboto, 23. januarja zvečer, je od doma odšel neznano kam Janez Dolenc (roj. 30. 10. 1929) iz Gabrovega pri Skofji Loki. Tega dne popoldne je Janez Dolenc prišel okoli 16. ure peš domov, ker se mu je kombi, s katerim vozi otroke iz šole in v šolo v Skofjo Loko, v Podpulferci pokvaril. Bil je precej vinjen in je nato nekaj časa spal. Medtem je sin Andrej popravil kombi in ga pripeljal domov. Še pred tem pa je Janez Dolenc, potem ko se je prebudil, vzel steklenico močne žgane pijače, se poslovil od žene in odšel. Sin je nato po očetovih sledeh prišel do glavne ceste, tu pa so se sledi nehale. Iskal ga je tudi v Zmincu v gostilni, vendar očeta tja ni bilo in zato se je vrnil domov. Približno dva dni domači niti niso bili v skrbeh, da očeta ni, saj je na podoben način že nekajkrat odšel od doma, vendar se je po nekaj dneh odsotnosti vedno vrnil. Ko pa je sin Andrej, ki je zdaj namesto očeta vozil šolske otroke s kombijem z Brezovice in Sopotnice v Skofjo Loko, čez dva dni z žarometom osvetlil očetovo žametno kapo na drogu ob cesti nedaleč od kamnoloma v Zmincu, je takoj pregledal vso okolico, vendar pa v snegu ni bilo nobenih sledi. O tem, da pogrešajo očeta že dva dni, so Dolenčevi sporočili na postajo milice. S službenim psom so preiskali obsežno območje, pomagali pa so pri iskanju tudi gasilci, ribiči in lovci, vendar brez uspeha. Uprava javne varnosti Kranj zato naproša občane, če bi karkoli vedeli o pogrešanem, naj to sporoče najbližji postaji mili- TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 40 din, spinača 40 din, cvetača'4() din, korenček 24 din, česen 50 do 60 din, čebula 38 do 40 din, fižol 30 din, pesa 18 din, slive 40 din, jabolka 14 do 16 din, hruSke 38 din, grozdje 40 din, radič 60 din, limone 28 din, ajdova moka 24 din, koruzna moka 12 din, kasa 25 din, surovo maslo 80 din, smetana 68 do 70 din, skuta 40 do 45 din, sladko zelje 14 din, kislo zelje 20 din, kisla repa 18 din, klobase 50 din, orehi 260 din, jajčka 3 din. krompir 5 din, med 80 din. Uspešni žirovski strelci Pred kratkim so žirovski strelci na svoji redni letni skupščini poudarili, da je bilo leto 1979 delovno. Nabavili so precej materiala za novo strelišče na Ledinici. Urejeni so tudi dokumenti, potrebni za to gradnjo. Tečejo priprave za izdelavo novega strelišča za streljanje z zračno puško, ki bo v prenovljenem žirovskem Partizanu. Udeležili so se tudi več republiških tekmovanj, na občinskih tekmovanjih pa so večkrat pobirali prva mesta. Se posebno je potrebno pohvaliti pionirje, pionirke in mladince, ki dosegajo najboljše rezultate. Načrtov za leto 1980 je precej. Dokončno je potrebno urediti strelišče za streljanje z vojaško puško, urediti strelišče za zračno orožje, poleg tega pa imamo še več načrtov, katere bo potrebno uresničiti. Zavedajo se, da je strelstvo tudi eden najpomembnejših dejavnikov na področju obrambnih priprav, zato so vse načrte sprejeli resno. ce. Pogrešani Jmnez Dolenc je visok okoli 168 cm, močnejše postave, pokončne drže, lase ima črne, tudi že malo sive, čelo je visoko, oči sive, širok raven nos, usta srednja, v zgornji čeljusti mu manjkata dva podočnika; čevlje nosi st. 41 do 44. Levo roko ima v zapestju tanjšo zaradi odmrlega živca, pod levo pazduho pa ima brazgotino od operacije. Od doma je odšel brez dokumentov, oblečen v modre, že po-nošene delovne hlače, sivo srajco z dolgimi rokavi, karirasto srajco zelene barve, drap volnen pulover, obut pa je bil v nove gumijaste škornje. LOTERIJA Srečka din srečka din št. št. 81 30 796 80 08541 1.000 8788 500 12631 5.000 8848 500 28491 l.(KK) 1209« 1.000 75721 1.000 19226 29266 1.000 l.(KK) 2 06142 20262 44622 20 2.020 5.020 1.020 259746 500.000 411196 459046 519616 10.000 10.000 10.(KM) 46362 1.020 37 77 5597 30 30 400 96522 2.020 203382 10.020 220472 10.020 385227 10.000 232032 10.020 471827 10.000 417262 10.020 544092 10.020 18 88 40 70 03 30 98 50 293 100 20498 1.050 343 100 82868 1.000 7743 4(X) 05553 1.000 59 30 45263 5.000 69. 50 70713 l.(KX) 99 50 090843 1().(KM) 309 05049 80 2.000 20 67109 2.000 4 203499 10.050 71184 1.020 509019 10.000 194844 10.020 560859 50.030 359231 10.020 391271 10.020 40 70 160 40 30 2(X) 35 40 690 80 65 40 10060 1 .(XX) 38025 1 .(MM) 062990 10.000 O L, A S M. STRAN r Omlete z jabolki Potrebujemo: 2 rumenjaka, •cepec soli, 1 Ilici olja, 2 žlici ruma, 1 dl mleka, piva, sadnega soka ali tudi belega vina, 25 dkg moke, 2 beljaka, 2 do S jabolka, cimet, limonina lupinica, sladkor. Rumenjaka, sol, olje, po možnosti rum. mleko ali sadni sok ali pivo ali vino dobro zžvrklamo. V to presejemo moko in Se vedno mešamo, da dobimo lepo gladko tekoče testo. Testu primešamo nazadnje še trd sneg iz beljakov, na drobno zrezana jabolka, dodamo še malo cimeta in sesekljan limonine lupinice. Iz tega testa spečemo omlete, ki jih preganemo čez pol in potreserho s sladkorjem. Kaj naj bo v hišni lekarni? Predvsem naj bo nafta hišna lekarna na takem mestu, ki ni zlahka dosegljiva otrokom, najbolje pod ključem. Poleg tablet za glavo, kombiniranih praškov zoper bolečine, tabletk zoper vročino, hranimo v hiftni lekarni tudi čaje: kamilice, lipovec za potenje, žajbelj za kašelj, odvajalni čaj in podobne. Tudi mazila pogosto rabimo: naj bo doma tuba borovega vazelina ah borogala za majhne površne opekline aH zaftčito kože. Pripomočki za nego kože ne spadajo v hišno lekarno! Priročne obveze naj bodo na takem kraju, da jih lahko vedno najdejo vsi družinski člani. Za man i se tpftkodbe bo potreben lepljivi obliž, i ima v sredini blazinico iz gaze, imejmo pa doma tudi »prvi povoj«, ki ima že v tovarni na povoj priftito blazinico iz gaze za primer večje poškodbe in zavitek gaze, ki jo pritrdimo na telo bodisi z lepljivim obližem ali pa povoji. Najboljši so polelastič-ni krep povoji, ki jih lahko večkrat operemo in se dobro prilegajo na telo. Mul in kaliko povoje vse manj uporabljamo, če pa jih že kupimo, vzemimo vsekakor tiste s tkanim robom. Včasih nam pride prav tudi trikotna ruta, le zadosti velika mora biti. Lahko pa si seveda svojo hišno lekarno bogateje opremimo in zalo- žimo. Ne držimo pa v njej starih zdravil. Prav je, da jo vsake pol leta pregledamo in odstranimo vsa zdravila, ki jim je potekel rok. Posebno občutljivi so sirupi, ki vsebujejo dosti sladkorja in se zlasti poleti hitro pokvarijo. Zato je bolje, da jih hranimo na hladnem — lahko prav v hladilniku — in jih zavržemo takoj, ko postanejo plesnivi ali začno vreti. Pa tudi maziva lahko postanejo žarka in taka postanejo škodljiva. '-\ DIŠAVNICE IN ZAČIMBE Ingver Ingver je doma na Kitajskem, danes pa ga gojijo po vsej tropski Aziji. Njegovo kolenčasto korenino uporabljajo kot začimbo vse evropske kuhinje. Ingver prodajajo bodisi cel (do 10 cm dolgi koščki olupljene korenine, ki ga imenujejo beli ingver, ali neolup-ljene, poznan kot črni ingver), bodisi mlet ali kandiran. Pri vseh oblikah ingverja cenijo ljubitelji začimb njegov močni, ostri vonj. Mlade ingverjeve poganjke usladkorijo, starejše korenine pa sušijo in meliejo v prah. Ingver se dodaja prašku currv, slaščicam in nekaterim likerjem. Ta mesec na vrtu r Sončne lege so včasih že konec februarja brez snega in takrat že lahko pripravljamo zemljo za prve pomladne setve. Jeseni prelopatene gredice z motiko rahlo prekopljemo, z vrvico izmerimo, označimo gredice in napravimo med njimi stezice. Široke naj bodo toliko, da jih bomo lahko obdelovali ne da bi stopali na gredo. Navadno delamo po 120 cm široke gredice, med njimi pa so po 30 cm široke poti. Ce dovolj zgodaj sejemo črn koren, bomo že v enem letu imeli zadovoljiv pridelek, ki smo ga sicer dosegli v dveh letih. Za črni "koren mora biti zemlja zelo rahla in globoka, da bodo koreni ravni in gladki. Svežega gnoja ne mara. Na 120 cm široko gredico poseiemo po 5 vrst. Sejati pa ne smemo globlje kot 1 cm in seme le rahlo pokrijemo. Februarja lahko brez škode sejemo gladkozrnate sorte vrtnega (praha, ki so za mraz manj občutljive. Na okenski polici sejemo v lonček majaron. ki ga pozneje pikiramo v zaprto gredo. Zemljo moramo fino prese jati: biti mora rahla in peščena. Pred setvijo poravnamo površino z gladkim predmetom, seme pa komaj zaznavno pokrijemo s presejano mivko. Setev pokrijemo s steklom, da se zemlja ne izsuši. V zaprte hladne grede pa od srede februarja že lahko sejemo solato, če vreme dopušča. Na kvadratni meter posejemo 1 do 2 g semena. Zaščititi jopa moramo proti mišim. Kdor hoče pridelati posebno debelo čebulo, naj vzgoji sadike v zaprti gredi. Zemlje v gredi ne prekopljemo, temveč le z grabljami prerahlja-mo vrhnjo plast. Tudi ni treba gnojiti s hlevskim gnojem. Sejemo na široko in zelo redko. Po setvi potrosimo tanko plast presejane prsti. Gredo prekrijemo s slamo in naj ostane pokrita do vznika, če ni med tem časom sončnega vremena. Uporabljamo pa le sveže seme. Tudi kolerabice lahko vzredimo na ta način. Kako kuhajo riž Japonci Kuhati riž po japonskem vzoru niti ni tako enostavno. Japonci uporabljajo za to celo neke posebne kuhalnike. Najbolje, po njihovo, se skuha v keramični posodi. Toda dobro skuhati se ga da tudi v navadni posodi, le skrbno je treba paziti, da se ne prismodi. Riž perejo toliko časa, da je voda povsem čista. Na osebo vzamejo tri četrt čajne skodelice riža in kolikor skodelic riža, toliko skodelic vode. Posodo dobro pokrijejo. Na veliki vročini najprej hitro zavre, čim zavre, je treba ogenj zmanjšati -na' minimum (pri plinu dajo na najmanjši ogenj in dajo vmes Še azbestno ploščo, keramične posode pa povsem odmaknejo z ognja), da voda pri zaprtem loncu izpari. Potem riž odstranijo z ognja in ga puste še kakšnih deset minut stati, da se še malce napne. Potem ga servirajo. Japonski riž se lahko tudi malce lepi. Verjetno tudi zato, da ga lažje jedo s paličicami. Celo raje imajo takšnega kot suhozrna-tega, kakršnega si mi vedno želimo. Pravijo, da je njihov bolj zdrav za želodec. MARTA ODGOVAR Vida - Kranj Za pomlad bi imela radi m športen plašč. Prosim vis a nasvet in skico modela. Stan sem 30 let, visoka 166«, tehtam pa 59 kilogramov. __hp kouhska Košnska ljubuana VIKI Odgovor — Plašč, ki«ai lahko ogledate na skici i I poloprijetega kroja, zapenjaj enoredno, ovratnik ima tnaii in njegova dolžina pofo£ kolena. Pod sedlom inu ^ spredaj in zadaj, na ratnu, okrasne paščke z gumbom, p* se zapenja s sponko. 2epa$tt\ stranskih šivih, na predaji delih pa sta le okrasno pt^J PREBERITE Ep je najimenitnejša in najrazsež-nejia pesniška pripoved. Pripoveduje o usodnih bojih in dejanjih velikih junakov in bogov. Ljudski epi se pojavljajo skoraj pri vseh narodih. Najstarejši ep v svetovni književnosti je Ep o Gilgamesu. Nastal je v Mezopotamiji na osnovi starih sumerijskih epskih pesmi is S. tisočletja pred našim štetjem. Ep je živel do 7. stoletja pred našim štetjem, ko ga je dal napisati asirski vladar Asurba- nipal. V stari Indiji je v 5. in 6. stoletju pred našim štetjem nastala znana filozofsko-religiozna pesnitev Mahabharata in Ramajana. de danes se je na S»met učijo številni Indijci, dkriva nam duha hinduizma, vere, ki šteje na stotine milijonov vernikov in je pomenila osnovo velikega dela indijske umetnosti. In ker je usmerjena v sploino človeška vprašanja, je razumljiva in dostopna vsakomur, ki mu je blizu poezija in duhovnost. V starogrški literaturi sta najbolj znana Homerjeva epa Iliada in Odiseja, pri Rimljanih Vergilova Eneida. Spanci imajo svojega junaka Cida, Francozi Rolanda, Nemci Siegfrida, Nizozemci (Flamci) Tilla Olenspiegla, Rusi kneza Igorja, srbska epika opeva junaka kraljeviča Marka. Slovenci v pravem pomenu besede epa nikoli nismo imeli. V naših ljudskih pesmih srečamo le kranjskega junaka Lamber-garia, ki premaga Pegama in ljudsko pripovedko o Petru Klepcu. Poskusi čbeličarjev so bili v glavnem prepozni. Izjema je Prešernov Krst pri Savici, toda to ni več objektivna pripoved, temveč osebna, lirska, tragična izpoved. V.K. S ŠOLSKIH KLOPI ^ri osnovni Soli v Radovljici smo »ujeli« fante, ki so kar na asfaltu zaigrali hokej. Pravi mojstri, kajne? - Foto: F. Perdan Moja mladost in moj oče Bilo je nekega pomladanskega dne leta 1966, ko sem v očetovem naročju prvič prestopil prag domače hiše. Spremljala me je tudi mamica in sreča je bila v njunih očeh. Hitro so minevali meseci in bil sem vedno večji korenjak. Star sem bil komaj devet mesecev. Očeta skoraj cel teden ni bilo doma. Ko je prišel, sem se spustil iz maminih rok in prvič naredil samostojne korake v očetov objem. Vsi so se tega razveselili in lahko sem tekmoval v hoji z bratom Ivanom, ki je bil dve leti starejši. . Leta so tekla in že sem jo mahnil s torbo na rami proti šoli. V začetku me je spremljal oče, češda me ja ne bo kaj požrlo. V šolo sem hodil mesec dni in že se mi je zgodila 'nesreča. Doma sem skočil s peči naravnost na šivanko in ta se je z volneno nitjo zadrta v nogo. Noga se je zastrupila in vsak drugi dan sem moral v Ljubljano. V šolo nisem mogel mesec in pol. Včasih me je oče peljal ali pa nesel, ker se je bal, da ne bi naredil razreda. Toaa jaz, korenjak, sem kljub bolezni imel odlično spričevalo. Kaj naj še napišem o svoji mladosti? To, da sem očetu tudi nagajal in mu še zdaj, saj sem vendar komaj začel živeti. Nekoč, bilo je pozimi, ko še nisem hodil v šolo, sem ušel iz hiše, seveda na sanke, in se spustil po ledu. Spodaj je bila strmina. Oče me je opazil, zavpil in začel teči za menoj. Pretekel me je in me zadnji trenutek zgrabil, sanke pa so se razbile. »Sreča v nesreči,« je rekla stara mama in'me odnesla na peč, ko me je oče odložil na tla. Veliko sem mu jih še zagodel, a on mi tega ne zameri, saj ve, da sem mlad, nagajiv kakor je bil sam v svoji mladosti. Pripravil sem mu tudi veliko prijetnih uric. Pomagam mu pri vsakem delu, za silo pridno se učim, rad imam mamico, brata in malo sestrico, tako da lahko vidite, da je moja mladost taka, kot si jo želim sam, moji starši in vsi, ki skrbijo zame. Matjaž AmbroŽič, 7. b r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki r Kaj želijo učenci 6. c razreda osnovne šole Lucijan Ijak iz Kranja Želim, da v šoli ne bi bila nikoli vprašana. — Romana Moja največja želja je, da se doma ne bi nikoli prepirali Boštjan Želim, da bi imeli vsi otroci sveta dovolj kruha, lj«t miru in da bi hodili v šole. Da na svetu ne bi bilo nikdar — Jana Najbolj želim, da bi me vsi imeli radi. Želim tudi k»\ — Alenka Rad bi, da bi na televiziji predvajali več filmov o ot zganjajo razne norčije. — Damjan Najbolj želim, da bi bili vsi ljudje enaki. Tako pa kdo »Pri nas imamo dva avtomobila, vi pa samo enega. Mi tudi vikend, vi pa ne.« — Boštjan Želim, da bi se poboljšal v šoli in da bi postal dober | — Marjan Zelo telim, da bi še dolgo živel v miru in sreči kakor da bi izdelal z dobrim uspehom. Želim, da ne bi samo užival, ampak tudi drugi otroci. — Igor Želim, da bi bilo v tem letu čim več prostih dni. — Bojan Želim, da bi imela doma živalski vrt. Vanj bi sprejtbj živali, s katerimi ljudje grdo ravnajo. — Zdravka Želim celodnevno šolo. Ne bi bilo več treba nositi torb. Vse bi se naučili v šoli. Doma bi bili prosti. — Irena Ob slovenskem kulturnem praži Prvi dan v drugem šolskem polletju smo imeli v počastitev kulturnega praznika v naši šoli proslavo, ki je bila vsebinsko zelo bogata. Po uvodu, v katerem nam je tovariš ravnatelj govoril o pomenu Prešernovih idej za današnji čas, smo se s kratkimi odlomki spomnili umrlih pisateljev Cirila Kosmača in Leopolda Suhodolčana. Sledil ja zaključek letošnjega tekmovanja za Finžgarjevo bralno značko, na katerem je bilo uspešnih 30 odstotkov učencev. Potem so nam trije učenci pripovedovali o delu in življenju Edvarda Kardelja. Šolski mladinski pevski zbor je zapel Prešernovo Zdravljico in nekaj ljudskih pesmi, nato pa je bila odprta razstava društva Alpalik, na .kateri razstavljajo svoja dela naš učitelj risanja akademski slikar Albin Polajnar, predmetna učiteljica Metka VOVK IN AKADEMSKI slikar Janez Ravnik. Nafte proslave se je udeležila tudi pisateljica Breda Smolnikar. Brala nam je iz svojih knjig in nam govorila o svojem delu. Nazadnje smo odšli dom, kjer so jeseniški zorili Suhodolčanovo Ct co. Igrali so zelo lepo in poželi navdušen aplavt Karmen H vala, 8. b. r. osiL Janez Mencinger, Boh. Bištm i r Sem učenka drugega Rada berem in pišem. Ve" dam skozi okno in o^-., ljudi. Zdaj, ko je naš tovarili, bolan, je vse žalostno. Kari enkrat sem se spomnila in jo napisala. Dragi Tito Tiho veter šumi, tiho na oknih rosecv* tiho hodijo ljudje, tiho bije mi srce, glasne so moje želje za tvoje zdravje. Darja Pretnar, 2. r. osn ^ 16. december, Mojstrana 1980 15.STRAN GLAS TELEVIZIJA 23. frb. ROO Poročila R06 Jakec in čarobna lučka. otroaka serija 8 20 Z beacdo in sliko: Punčka R35 Vrtec na obiaku: Narobe svet RAS Svetilnik, mladinska oddaia TV Zagreb 9.25 Piaani svet 9AS E. Morgan: ManeOurie. TV nadaljevanka I0AO Po sledeh napredka II JO Liudiein zemlia 12.20 Porodila 14 10 Hokej: posnetek i/ Lake Placida 15 20 Poročila IS.2S V znaku Zodiaka, poljski film 16A0 Nas kraj 17 10 Slalom za ženske, posnetek iz Lake Placida 17 Vi Lake Plarid: slalom za ženske. prenos Robi novo gnezdo, humoristična serija Risanka Zrno do zrna TV dnevnik J Dieti: Zupan našega mesta. TV nadaljevanka Poslovi se od jutrišnjega dne. amenSki film Smučarski skoki na 90 m skakalnici, posnetek iz Lake Placida Poročila IR4S 19 10 19 26 1930 20 00 21.00 22 40 23 40 Oddajniki II. TV mreže: 16 45 Test 17 00 Košarka Radnički : Jugoplastika (slov. komentar). ,*.*rer I8A0 Propagandna oddaja 1» 55 Lake Placid: smučarski skoki na 90 m skakalnici, prenos (slovanski komentar) TV Zagreb - I program: 1000 TV v soli Nasi kraji. Risanka. TV izbor 11 OB TV v Soli. Francija, G Bizet Carmen. Prvi hrvaški pisani spomeniki 1206 Stanovanjska kultura 14 46 Zabavni koledar 1546 Poročila |5,V) TV koledar 16 00 Ime mije Eli 17 00 Košarka Radnički: Jugoplastika 1R45 Zgodbe R. Domanoviča 19-10 Tv dnevnik 8000 Žepnina, franc. film 81 AS TV dnevnik 82 10 V soboto zvečer 24.FEB. R2S Poročila RJO Za nedeljsko dobro jutro: Primorska poje 90B Življenje na zemlji. dokumentarni film 10.00 Dianevev svet 1046 Čebelica Maja. otroška serija \l.\0 TV kažipot \lJ0 Igre na snegu, prenos z .Jahori ne \2.2R Mozaik i2-30 Kmetijska oddaja j .3,10 Jugoslavija, dober dan 14.06 Poročila 4.7 Zlati cekin, posnetek otroške prireditve v Bologni AO Od Rugovske klisure do Pnstine. oddaja iz serije Karavana 15 Poročila Umetnostno drsanje žensk, posnetek iz Lake Placida 17 20 Na nadom a lanskega poletja. ameriški film J9.I0 Risanka 19.26 Zrno do zrna 1930 TV dnevnik JO.00 S. Pavič: Vroči veter. j nadaljevanka 20>Y> Lake Placid: hokej, prenos , v odmorih Propagandna oddaja 23.00 Športni pregled 2325 Poročila v23-3)t) Tekmovanja v Stjrisedežnem i bobu. posnetek iz Lake Placida Oddajniki II. TV mreže: '15.26 Trat |54f> Nedeljsko popoldne 1930 TV dnevnik , 2000 Dediščina za prihodnost. dokumentarna oddaja JOAft Včeraj, danes, jutri 21.15 Celovečerni film TV Zagreb — I. program: 9A0 Poročila JO00 Otroška matineja I- 11. .M) 12.28 12..«) 1.1.30 14.1(1 15.40 19.30 20.00 21.00 21.1.1 2.3.00 Igre na snegu, prenos z -lahonn« Propagandna oddaja Kmetijska oddaja Jugoslavija, dober dan Mladinski film Nedeljsko popoldne TV dnevnik s. Pavič: Vn>či veter. TV nadaljevanka Glasbeni album Lake Placid: hokej, prenos ( vključitev EVR) v odmoru TV dnevnik Športni pregled PONEDELJEK 25. FEB. 8.55 i (mm) 14.35 14.40 16.10 16.15 17-35 17.40 17.50 18.05 18.-30 18.35 18.45 19.15 19.26 19.30 20.00 22.35 TV v Soli: Telefon. Korčula. Literatura TV v Soli: Materinščina. Risanka. Zemljepis Propagandna oddaja Drsalna revija najboljših, posnetek iz Lake Placida Propagandna oddaja Konec zimske olimpiade, posnetek iz Lake Placida Poročila Minigodci v glasbeni deželi Mala čudesa velike prirode Operativno zdravljenje kolena. hura-eksperiment. oddaji iz cikla Sodobna medicina Mozaik Obzornik Mladinska oddaja Risanka Zrno do zrna TV dnevnik D. Fo: Sedma zapoved — Kradi malo manj. priredba predstave SSG Trst V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 OtroSka oddaja 18.00 Pravljica 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 O. E Clancier: Trni kruh. TV nadaljevanka TV Zagreb — I. program: 14.55 TV v soli, ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroaka oddaja , 18.00 Pravljica 18.15 Politična SolaZKH 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 A. TiSma: Stanovanje 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 Kulturna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Komorna glasba 26. FEB. 9.15 TV v soli: Pristanišče, Ali ste vedeli. Dnevnik 10 10.00 TV v Soli: Dokumentarni film. Risanka, Glasbeni pouk. Pistatelii med nami 16 05 Šolska TV: HrvaSko-slovenski kmečkki upor leta 157.3. Prometni sistem SFRJ. Zemlja se spreminja 17 05 Poročila 17.10 Jakec in čarobna lučka. otroSka serija 17.25 Pustolovščina, oddaja TV Beograd 17.55 Glasbena oddaja 18.25 Mozaik 18.30 Obzornik 18.40 Obramba in samozaščita 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.55 G. Baissette: Grozdi mojega vinograda.TV nadaljevanka 21.45 V znamenju 22.00 Baletni portret Magde Vrhovčeve Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Življenje knjige 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.10 Dokumentarna oddaja 22.00 Poezija TA TEDEN NA TV ]obota Ameriški mladinski film 1DMO 8INDBADOVO JVANJE je priredba od zgodb iz Tisoč in bene noči. Sindbadovo ne-metto vrač spremeni v pri-Vftikavca in jo prisili, da mu omaga iskati čarobno sve-Iko. V petdesetih letih so v hmmški kinematografiji U) uspevali gangsterski i, Pred filmom POSLO-. SE OD JUTRIŠNJEGA DNE z Jamesom Cag-vem v glavni vlogi je Uvel velik uspeh Bela ..tčica, ki ga je Raoul Valsh posnel z istim igral-Njegov kolega Gordon _jlas uspeha sicer ni pojil, igralska kreacija Ja mena Cagneya pa je tudi v l^m filmu bleščeča. Zgodba vveduje o nasilnem kri licu, ki mu uspe po-tgniti iz zapora in že na rtuje nove rope. Vendar pa r film prej drama glavnega tka kakor akcijski film. »NEDELJEK Premiera Fojeve kome-,e SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ je bila septembra 1964 v milanskem gledališču Odeon, 1978'. leta pa so jo z velikim uspehom uprizorili v Stalnem slovenskem gledališču V Trstu. Delo obravnava goljufije z zemljišči in občinskimi dobrinami skozi prizmo soočanja malega človeka z mehanizmom družbenih upravljavcev in oblastniških manipulantov. Glavni poudarek drame je v tem, da ni tako važno, da so nekje v deželi zvitorepci in sleparji. Pomembneje je. da so poleg teh tudi taki, ki pogumno zahtevajo njihovo javno obtožbo. In to ne iz zadoščenja, da bi jih postavili na sramotno klop, temveč iz želje, da u velja vijo svoje dostojanstvo. PETEK VELIKI NOŽ je simboličen naslov filma, saj prihaja v njem le do hudih spopadov v dialogih. Glav ni junak je igralec, ki skuša stvari obrniti sebi v prid, vendar nikakor ne more prekiniti pogodbe s po-žrtnim producentom, ki ga izsili uje TV Zagreb - I. program: 15 20 TV v Soli: Organske spojine. Socialistična revolucija V Jugoslaviji 17.15 TV dnevnik 17 .35 TV koledar 17.45 Pionirski TV studio 18.15 Življenje knjige 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.55 Celovečerni film 22.35 TV dnevnik 27. FEB. 9.35 TV v Soli: Za učitelje. Varujmo zobe 10.00 TVvSoli: Izobraževalna odda ja Kratek film. Predšolska vzgoja 17.15 Poročila 17.20 Mette gre na obisk. otroSka oddaja 17.35 Bizanc, dokumentarna senja 18.05 Glasbena oddaja 18.35 Mozaik 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.K) Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Vrvohodec. ameriški film 21.50 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 21.55 V znamenju 22.10 625 Oddajniki II. TV mreže: 16.45 Test 17.00 KoSarka Partizan : Bosna. prenos (slovenski komentar) 18.45 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 2130 Glasbena oddaja 22.15 TV dnevnik TV Zagreb — I. program: 16.00 TV dnevnik 16.20 TV koledar 16.30 OtroSka oddaja 17.00 KoSarka Partizan Bosna 18.45 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.30 Glasbena oddaja 22.16 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film četrtek 2«. FEB. 9.10 10.00 15.25 16.20 16.25 18.45 19.10 19.26 19.30 20.00 21.25 22.00 22.15 TV v Soli: Pred pomladjo. Matematika. Električna energija TV v Soli: Kemija. Risanka. Umetnost. Zgodba Šolska TV: R. Kardelj: Boj za priznanje in neodvisnos nove Jugoslavije 1944- 1957 (Spomini) Poročila Hokej Jesenice : Olimpija. prenos v I. odmoru Propagandna oddaja v II. odmoru Obzornik Svetilnik, oddaja Risanka Zrno do zrna TV dnevnik Dokumentarna oddaja Glasbena odaja V znamenju Veleslalom za moSke. reportaža z Jahorine Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Znanost 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino-oko 23.00 Včeraj, danes, jutri TV Zagreb - I. program: 15.20 TV v Soli: Organske spojine. Dolina Une 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 1 7.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 NaSa obramba 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20 50 Glasbena oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 Veleslalom za moSke. posnetek z Jahorine 22.45 Koliko se med seboj poznamo. oddaja TV Ljubljana 29. FEB. 8.68 TV v Soli: Telefon, Mekedonščina. RuSčina. ■Športna rekreacija in zdravje 10.(K) TV v Soli: Angleščina. Risanka Zgodovina. Reportaža 14 55 TV v Soli; ponovitev l7o.r. Poročita 17.10 Tek na smučeh, oddaja i/ < ikla Šola smučanja 17 20 Iz zgodbe'v zgodbo, lutkovna serija TV Sarajevo 17.35 Družina Lesniewskich. mladinska nadaljevanka 18.00 Glasbena oddaja 18.30 Obzornik 18.40 Novo tivijenie, oddaja \/ cikla Od refleksa do logike 19 10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena oddaja 21.(X> Tigrove brigade, serijski film 21.SO V znamenju 22.06 Nočni kino: 0|>era<'i|a ob zori. angleSki film Oddajniki II. TV mreže: 16.40 Test 16.55 Obzorja, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17.30 TV dnevnik 17.45 Med domom in Solo 18.15 Koraki, mladinska oddaja, 18.45 Izobraževalna oddaja 19. (0 TV dnevnik 20. ar\ akcij nevaren prelaz oh 22 un 24 februarja franc. barvna komedija strah ima hitre NOGE ob 15. uri. hongkon. barv karate človek - dinamo ob 17. in 19. un. prem. Span. barv ljub. karmen iz granade ob 21. uri .. 25 februarja amer. barv. akcij. nevaren prelaz ob 18. in 20 uri 26 februarja amer. barv. akcij. nevaren prelaz ob 18 in 20. un 27. februarja amer. barv plavi ovratnik ob 18. in 20. un 28 februarja amer. barv. akcij. rollerball ob 18. uri. ital barv erot. drama nemoralne NUNE oh 20. uri Duplica 23 februarja hongkon. barv. karate Človek - dinamo ob 20. uri 24. februarja amer. barv. west. prfc-GON ob 15. in 17. uri, amer. barv. plavi ovratnik ob 19. uri 27. februarja amer. barv. akcij. NFI-varen prelaz ob 20. uri 28. februarja amer. barv. pust. kla TEZ sam ob 20. uri Cesnjica 22 februarja ital. barv akcij IME mu JE buldožer ob 20 uri 24. februarja amer. barv. z druge strani planine ob 17. un, ital Lrv en, krim. afhiska zveza ob 20 UM Radovljica 22. februarja jap barv. krim dokaz ob 20. uri .. 23 februarja nem. barv. pust v k tancu kondora ob 18 un. meh barv fantast, pust potovanje V BALONU ob 20. uri 24 februarja jap barv. krim DO kaz ob 18 uri. nem. barv. pust \ klancu kondora ob 20. un 25 februarja meh. barv fantast pust potovanje v baloni' ob 20 un 26 februarja franc. barv. simon in sara ob 20. uri .„,„.„ 27 februarja jap. barv krim UOr\A/. ob 20. uri . ... 28 februarja nem. barv. komedija mrzlica poletnih NOCl ob 20. uri B,ed 22 februarja ital. barv. fantast. oci zvezd ob 20 uri . 23 februarja ital. barv fantast (K i zvezd ob 18 uri. amer barv zabav kentucki ob 20 uri 24 februarja hongkon barv ( Mr.lN -veliki mojster kung-fua ob 18 uri. amer. barv. PTlCl ob 20 un 25 februarja nem. barv. pust. v klancu kondora ob 20. un 26 februarja meh barv. fantast pust potovanje v balonu ob 20 uri 27 februarjs franc barv simon IN sa*ra ob 20. uri ■>H februana meh barv fant pust potovanje v balonu ob 20 uri Bohinj - Boh. Bistrica 22 fehmarja amer barv PTlCl ob 20 uri 24. februarja amer. barv. zabav. KENTUCKI ob 17. in 20. uri 25. februarja jap. barv. krim. DOKAZ ob 20. uri Skofja Loka SORA 22. februarja jap. avant. KAMIKAZE NA KOLESIH ob 18. in 20. uri 23. februarja amer. goz. PIRANHA ob 18. in 20. uri 24. februarja amer. groz. PIRANHA ob 18. in 20. uri 26. februarja franc. drama POTI PROTI JUGU ob 20. uri 27. februarja franc. drama POTI PROTI JUGU ob 18. in 20. uri 28. februarja amer. fant. OTOK DR. MOREAUA ob 20. uri Železniki OBZORJE 22. februarja amer groz PIRANHA ob 20. uri 23. februarja ital. drama KAČJE GNEZDO ob 20. uri 24. februarja jap. avant. KAMIKAZE NA KOLF1SIH ob 17 in 20. uri 27 februarja amer fant PEKEL V VESOLJU ob 20. uri Jeaenice RADIO 22 februarja franc. barv. ljub. SLADKE MALE ANGLEŽINJE ob 17. in 19. uri 2t februarja angl barvni pustolovski AGENT TAJNE SLUŽBE ST. I ob 17 in 19. uri 24. februarja angl. barvni pustolovski AGENT TAJNE SLl'ZBE ST 1 ob 17. in 19. uri 25 februarja ital. barv erot NORI SEX ob 17.in 19. un 26. februarja ital barv erot. NORI SEX ob 17 in 19. uri 27. februarja amer barv kom. HIŠNI OBISKI ob 17. In 19. uri Jesenice PLAVŽ 22. februarja amer. barv. nsani JUNAKI DISNEVLANDA ob 18. in 20. uri 23 februana ital. barv NORI SEX ob 18. in 20 uri 24. februarja ital barv. NORI SEX ob 18. in 20. uri 25. februarja angl. TAJNE SLU2BE ST. 26. februarja angl. tajne SLUŽBE st 28. februarja franc barv. AGENT I ob 18. in 20 uri barv. AGENT I ob 18 in 20. uri barv SLADKE MALE ANG'LF:ZINJE ob 18 in 20 uri Dovje Mojatrana 2.3. februarja amer. barv LOVCI NA DOTO ob 19,30 24. februarja franc. barv. K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI ob 19 30 K ranjska gora 23. februarja franc. barv. K MAMI POJDI - OČKA JE V SLUŽBI ob 20. uri 27. februarja ital. barv NORI SEX ob 20. uri / PETEK. 22.FEI RADIO n formativne oddaje lah-poslušate na prvem programu vsak dan, razen nedelje ob 4.30, 6.00, .30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 00, 10.00 (danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 18.00 (Radijski nevnik), 22.00. 23.00, 24.00, v nočnem aporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 n 19.66. SOBOTA Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Slavko Cepin: Vplivi načinov pitanja na klavne lastnosti mladih govedi 12.40 Veseli domači nape vi 13.00 Danes do 13.00 -I/, naftih krajev — posebna obvestila 11.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes — radio jutri« — (iz naftih sporedov) Hi.OO .Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.(X) 1H.00 Škatlica zgodbo 18.30 Mladi mladim 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19,15 »Mladi mostovi« 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja z.a nafte izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Z lahkimi notami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 1X00 Radi ste jih poslušali 1335 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.46 Mikrofon za Iva Mojzerja 16.00 Naft podlistek J. Bala/s Madžari 16.15 I^epe melodije 16.40 Glasbeni častno 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih " avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.35 Nafti kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 1925 Stereorama 2145 SOS — V soboto obujamo spomine 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa 24. FEB 20.30 Kock and roll vsako slovensko 21 30 Top albumov 22 45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konev programa PONEDELJEK 25. FKB. Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan M.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.(15 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Milena Jazbec: Problemi in prihodnost zatiranja plevela v sadovnjakih in vinogradih 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 -Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 Nafti posluša U i čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes. radio jutri« 18.00 »Vrtiljak« 1 7.00 Studio oh 1 7.(8» 18.00 Nafta glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Zadovol jni kranjci 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nafte diskoteke . 21.05 Glasba velikanov 22.20 Informativna oddaia v angleščini in nemščini 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki I.KMI |/ obdobia I6.05 17.35 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18 55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Torkov glasbeni magazin 21.011 Misel in pesem 21.45 Jazz na II programu — ToneJanfta — Andrej Arnol 22.15 Rezervirano za disco — novitete 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba zakonec programa di xielanda popoldanskega / angleftkim m večernega ansamblom III programa Kennv Bali Dogovori. Znano odločitve . . m priljubljeno 16.20 Ars antuitia Z vami in za vas 17 (Ml Sonata 20 stoletja V plesnem rit mu — Hravničar. z orkestrom Kodah. Ramsev Levvis Rahmaninov in George I )uke - 4 oddaja iz cikla vmes ob prof. Pavla Sivica Pet minut humorja 18.05 Mednarodna Popevke radijska univerza italijanskih 18.1 5 1/. manj znanih ope avtorjev 19.30 Izbrana proza Diskomentalnost A G Matoš: Iz part it m Voščilo zabavnega 19.50 Glasbeni orkestra RTV intermezzo Ljubljana 20.00 Koncert 18,20 Ihlbrovniftki festival 79 violončeli*! Paul Tortelier in pianistka Maria de la Pau 19 46 Vilko 1'kmar Tri jesenske pesmi JO.IMI Izšlo je 20 1 5 Julije Bajamonti: »Prenos kosti sv. Dujma« — oratorij 21 35 Stan mojstri in v njihovem duhu RADIO TRIGLAV JESENICE 29. FEB FEB. Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Dirigent Neeme Jarvi Prenos iz SF v skupni program J RT1 22.00 V nočnih urah , 22.50 Literarni nokt urn« Obtala laže in ne laže (kubanska hajka) Prvi program ČETRTEK Prvi program .28. FEB Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Veseli tobogan 905 Se pomnite. tovariši... 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 1110 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo 1310 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13 50 Pihalne godbe ,14.05 Humoreska tega tedna V. A zov: Ob spomeniku 14.25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Pri nas doma 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Listi iz notesa 16.20 Gremo v kino 17.05 Popularne operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra Alphonse Daudet: Lek prečastitega očeta I.#vičnika 18.37 Na zgornji polici 19 30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program J RT - studio Sarajevo Glasbena tribuna mladih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 23.10 Za ljubitelje jnz/a Drugi program 8.(X) Ponedeljek na valu 202 1 -3.041 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkest ri 13 35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu 16.00 Svet in mi 16.10 .Španske popevke 16.40 Od ena do pet 17 35 Iz partitur orkestra »James Last« 17.55 Filmski zasuk 18.(X) Pesmi svobodnih oblik 18.40 Mali koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Iz zakladnice jazza - Eric Dophv 20.30 Popularnih 20 22.15 Pol ure za Šanson 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa 26. FEB. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Iz glasbenih Sol Glasbena Sola Idrija — podružnica Cerkno 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za .. 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Silva Avftif: Siljenje zelenjave 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes. radio jutri« 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio obl7.00 18.00 Operne arije in monologi 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privftka 2000 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala 21.05 Od premiere do premiere Prva izvedba 22.20 Informativna oddaia v angleščini in nemščini 22,30 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.06 Nočni program — glasba 13.00 V nedeljo se dobimo. Sport, glasba in Se kaj 19.30 Stereorama Drugi program 8.(X) Torek na valu 202 4.30 Dobro jutro! 20 Rekreacija 30 Jutranja kronika: vremenska napoved, poročila in Sport ti.50 Dobro jutro, otroci 7.30 Iz naftih sporedov 8.08 Z glasbo v dober dan • H to Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na |><>'i 9.45 Turistični napotki za nafte goste i/, tujine 10,06 Rezerviranu /a 11.35 Znano in priljubljeno 12 10 Veliki zabavni orkestri 12 30 Kmetijski nasveti - dr. Mirko Leskoftek: Kako povečati in /.bol j Sat i pridelke s travnikov 12 40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13(X) Danes do 13.00 — Iz na Si h krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam . ■ 14.05 Razmišljamo. • ugotavljamo . . 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes, radio jutri« (Iz naftih sporedov) Ki (M) »Loto vrtiljak« 1 7 (X) Studio ob 17.00 18(X) Zborovska glasba v prostoru in času (Pet madrigalov P. Hindemitha) 18.15 Naft gost 18.30 Odskočna deska Tea Koftuta -klavir 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Križana 20.00 Koncert za besedo 20.30 Iz opusa Josipa Sla venskega 21.05 W. A. Mozart: Odlomki iz opere »Figarova svatba« 22.20 Informativna oddaja v angleftčini in nemftčini 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Cecil Tavlor -Giorgio Gaslini 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13,35 Znano in priljubljeno 14(X) Pet minut humorja 14.05 Z vami in za vas 14,30 Iz naSih sporedov 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Pesmi Latinske Amerike 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 VpraSanja telesne kulture 17.40 Iz partitur orkestra »Kurt Rehfeld« 18.(X) Kam in kako na prepih 18.40 Mali koncert lahke glasb«' 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti . . . Hann Bentvink in Misha Mengelberg v Radencih 1977 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Dogovori, odločitve! 10.25 Slovenska in svetovna zborovska glasba I I , »Vrtiljak« 1 7.(X> Studio ob 17.00 18(X) Vsa zemlja bo z nami zapela 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18 35 Franci« Poulenc: Sonata za violino in klavir 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21 05 Literarni večer VViliam VVordsvvorth: Angleftki Goethe 21.45 Lepe melodije 22.20 Informativna oddaja v angleftčini in nemftčini 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.(X) Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno ', 4.00 Z vami in za vas 15,30 V plesnem ritmu z orkestrom Addy Flor in Bob James 16.00 Tam ob ognju naftem 16.15 Francoske popevke 16.45 Jazz - klub - Gost kit ba: UrSka Cop 17.40 Iz partitur orkestra »Herbert Kiister« 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18,55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite 21.00 Novi val 21.50 S festivalov jazza Mednarodni belgijski festival jazza Middelheim - 77 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za viftjo stopnjo Gibanje neuvrščenih 10.35 Poje sopranistka I^ontvne Priče 11.00 Tekoča repriza .. . l(i.(X) Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Radijska šola za višjo stopnjo Gibanje neuvTSčenih 1630 Variacije na temo 16.45 Maurice Ravel: Sonata posthume za violino in klavir I7.(X) Ura I Johannesom Brahmsom 18.05 Zunanjepolitični feljton 4 30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan A Scarlatti: Variacije na pesem »Follia di spagna« G. Tartini: Sonata za violino in klavir v g-molu 8 30 Glasbena pravljica Miča in Borut Lesjak: Prvi zvonček 8.40 NaSi umetniki mladim poslušalcem 9.05 Z radiom na poti 10.06 Rezervirano za 1 1.35 Znano in priljubljeno 12.10 Iz. glasbene t radici je jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti dr. Jože Ferča i Plodnost krav 12.40 Pihalne godbe 13.(X) Danes do 13.00 Iz naftih krajev 13 20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Pastorali in divertimento 14.25 Naši poslušalci čestitajo m pozdravi jajo 15.30 Napotki za turiste 15 35 Zabavna glasba 15.50 »Radio danes. radio jutri« Iti.tM) »Vrtiljak« 17(X) Studio ob 1 7 (X) 18(X) Razgledi po slovenski glasbeni li(eraturi 18 30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z Blejskim kvintetom 20.(X) Uganite, pa vam zaigramo . .. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Informativna oddaja v angleščini in nemftčini 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00 05 Nočni program -glasba - Radio Koper Drugi program 8.00 Petek na valu 202 UKW-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza - Gomje-savaka dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 K H z Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo - Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna obvestila, poročila 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti - Reklame -Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna — Obvestila Oddaja za Morda vas bo Sreda: 16.03 Lokalna - Obvestita Stop zelena toi da vas bo _ a zanimali ] Četrtek: 16.03 Lokalna - Obvestila -Naš obzornik -1 vas bo zanima domače aa vat NAGRADNA KRIŽANKA 13.00 Jaz/, v komornem studiu — Keith Jarretl 13,35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče - hladno 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? 17,35 Odmevi z gora Potočnik -M. Kriftel.j: Zlata naveza -XIII. oddaja 17.45 Vodomet melodij 18.40 Mali koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.00 Stop pops 20 21.15 J z francoske diskoteke 21.30 Diskomentalnost 22.20 Akordi za .sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo ' Pustite kontrabas v radio 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi, najlepSa vam hvala 11.30 Aleksander Skrjabin: Sonata ftt. 1 v f-molu. op.6 Igor Zukov — klavir 16(X) Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Radijska Sola za nižjo stopnjo Pustite kontrabas ■ v radio 16.30 Pota naše glasbe 17.15 Radijski operni lisi Marij Kogoj: Crne maske 18.05 Radijska igra Arthur Kopit: Krila 19.06 Glasbene miniature 19.15 16 strun (Milhaud. 7. godalni kvartet — Martinu. 7 godalni kvartet) 20.(M) Znanost in družba 2015 Koncert Simfoničnega orkestra slovenske filharmonije dirigent Vasilij Sinajski. solist Misha Dichter 22.15 Odlomki iz hrvaških oper 22.50 Literarni nokt urin Vodoravno: 1. strupena ovijalka s srčastimi listi in rdečimi bljuščec, 7. spor o pravicah pred civilnim sodiščem, 13. regulattiri] za ravnanje, 15. država v ZDA med Ohiom in jezerom Michigan. \1 za Avtonomno pokrajino, 18. ilovica, 20. žabji krak, žabja 21. otok pred jugozahodno obalo Sumatre v Indoneziji, 23* bolgarsko pristanišče ob istoimenskem zalivu Črnega morja, f Notranjih Hebridov ob zahodni obali Škotske, 26. plitva posoda. 1 pogovornem jeziku, 28. znak za kemično prvino titan, 30. pi^L holandskimi imeni, ki označuje rod, tudi veliko jezero v Turčiji?! izvod kakega dela 32. veliko listnato drevo z navadno hrapavim^ trdim lesom, 34. kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo.kdorkT izumi, 36. nmska utrdba kvadratne oblike; grad, trdnjava, 39 lir** ima za Ronald, 40. kateri, 42. Turkinja, 44. trnat grm ali drevo *L listi, belimi cveti, 46. ime sodobnega srbskega pesnik a-modemi 48. ameriška igralka japonskega rodu, Yoko, 50. kemična sponr* elementa s kisikom, 52. sovjetski državnik, ki je imel vso oblS\ rokah Josip Visanonovič, 54. kratica za glej, 55, nizka, trajna zehka z okroglimi listnimi rozetami, 57. majhne t,estene vrečke mesnim ah zelenjavnim nadevom, 59. migetalka, majhen nitastt celici, 60. vodja, predstojnik univerze. Navpično: 1. obramba; nasip, pregrada pri vodi, 2. kamenček itn nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa, 3. Josip Vidmar, 4 L, soglasno, 5. ruta, pahavka, 6. bitje, ki je sposobno misliti in govorici ob Zahodni obali Južne Koreje v Rumenem morju, 8. Rado NaWJ slovenskega opernega pevca in pedagoga Dariana, 10. ime » " komika Glovackega, 11. ženska, ki kaj daruje, podari, 12. sočni, i tropski sad, 14. vzpetina južno od Beograda z grobom Nežna 16. sredozemska rastlina z bodičastimi listi; po listih okras stebrov, 19. lastnost, značilnost kratkega, 22. lastnost, značilnosti (množina), 24. arabski žrebec, 27. ime angleškega filmskega icrakti 29. močna, krčevita jeza, 33: imetnik rente, 34. žlahtni plin bretbai in okusa, element Ar, 35. kačjemu pastirju podoben mrežekrilec tuji volk, 37. vojak redne čete, sestavljene iz domačinov v ninjl 38. kdor pobira ali kuha smolo, 41. rimska štirica, 43. prvicj? nanašajoč se na Angleže ali Anglijo, 45. ameriška plesalka v operetnih plesnih zborih, 47. mestece v severnem delu Pinsk, prebivalec Balkanskega polotoka, 51. del latinske formule »pomik »D. . gratia«, 53. ime našega slikarja Šubica, 56. Simon Jenko.58, v švicarskem kantonu Graubunden. Reiitve pošljite dp srede, 27. februarja do 10. ure, na Kranj, Moee Pijadeja 1, % oznako Nagradna križanka. \~ dinarjev. 2. nagrada 120 din, S. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 15. februarja: 1. krznar. 7. zrezek 13. kvam 1 man, 16. raz, 17. Koftevje. 19. orna. 20. krma. 22. Selan. 23. Onek. 24. Atala. 26 TArU 30. kocen. .32. at. 33. ID. 36. start. 37. Atos. 39. disk. 41. Lara. 43. avtor. 46. rata 47 |*klj Ika, 51. stonoga. 53. Ero. 54. soliter, 56. rozelit, 58. nosovi, 59. anilin. ^rfJnSrfi *m° 111 re4it*v- Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Jaail 64220 Skofja Loka. 2. nagrado (120 din) prejme Pavla Slibar, Bistrica 5.64290TnV din) preime Jelka Zupan, Trubarjeva 9. 64260 Bled. Nagrade bomo poslali po poŠti NOVO V KINU Lepa Emanuela živi z možem na Sejšelskih otokih. Oba sta brez moralnih predsodkov in si dovoljujeta tudi odnose z drugimi partnerji, saj menita, da to ne more skaliti njunega zakonskega sožitja. Nekega dne pa se na otoku pojavi mlad in simpatičen režiser. V Emanueli se prebudi doslej neznano čustvo: ljubezen. Film Zbogom, Emanuela je za mladoletne gledalce neprimeren. Slika najbolje pove, zvrst »umetnosti* gre. Karmen is Gi imenskem španskem dobila lepa Šarita gajanje je postat to, ko se v Ai možje umikajo planine. Toda v Karmen, lepotica, ljubezni... PtTEK, 22. FEBRUARJA 1980 17.STRAN O LAS G «3 KOMPAS VB JUGOSLAVIJA Turistična potovanja • Dobrna — Polzela — Liho je — 1 dan. 8. 3. • Prekmurje - 2 dni, 29. 3. • Amsterdam — 4 dni, 29. 3. • London — 3 dni, 7. 3. • Pariz - 3 dni, 7. 3. Smučanje • Courhevel - 8 dni. 15. 3. • Stubajska dolina — 4 dni, 30. 4. • Val Senales, - 8 dni, 27. 4. • Marmolada - 8 dni. 15. 3.. 26. 4. STROKOVNA POTOVANJA Sejmi in razstave Marca OBRTNI SEJEM v Munchnu Odhod: 8., 10. in 13. marca (3 ali 4 dni) MEDNARODNI SALON GOSPODINJSKE OPREME v Parizu Odhod: 7. marca (3 dni) MEDNARODNI SALON KMETIJSKE MEHANIZACIJE in MEDNARODNI SALON KMETIJSTVA IN ŽIVINOREJE v Parizu Odhod: 7. marca (3 dni) KMETIJSKI SEJEM v Veroni Odhod: 8. in 15. marca (2 dni) MEDNARODNA RAZSTAVA embalaže, pivovarstva, brezalkoholnih pijač in vstekleničenja v Birminghamu Odhod: 18. marca (4 dni) Aprila BAUMA 80 - GRADBENA RAZSTAVA v Munchnu Odhod: 9.. 12. in 14. aprila (3 ali 4 dni) NAJVEČJI TEHNIČNI SEJEM EVROPE v Hannovru Odhod: 1«. jn 19. aprila (4 dni) Junija MEDNARODNI SEJEM IN KONGRES O TRDIH ODPADKIH v Londonu Odhod: 14. in 20. junija, posebno letalo (4 dni): 15. junija (7 dni) INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH POSLOVANICAH KOM-PASA! ALPETOUR »kof ja Loka DO TURISTIČNA AGENCIJA Vabimo na izlete in potovanja PO DOMOVINI: — Slovenska Istra, 8 marec — VVeekend v Slovenski Istri, 21 in 28 marec — Pomurje. 12 — 13 april — Žužemberk — Kostanjevica, 19 april — Bela Krajina, 26 april V TUJINO: — Praga, 7 — 9 marec — Bukarešta, 21—24 marec — Ažurna obala — Provanca, 29 april — 2 maj Ob 35 obletnici osvoboditve iz nemških taborišč organiziramo obisk naslednjih taborišč: Buchenvvald. Ravensbriick. Dachau, Mauthausen in Auschvvitz Informacij« in prijave v naših poslovalnicah: Ljubljana, Subičeva 1, tal. 20-188 in 20 189 Skofja Loka, Kranj, Radovljica in Bled £S KOMPAS V-7 JUGOSLAVIJA TOZD Domaći tutnem poslovalnica L|ubl|ana Praiakova4 LADJA - LETALO Odhod 12. aprila 18 aprila POMEMBNO OBVESTILO KOMPASOV IN NAS IZLET V POMURJE BO 29. IN 30. MARCA 1980 Zaradi velikega zanimanja za izlet v Pomurje (76 prijavljenih), ki je odpadel, smo se s Kompasom odločili, da vam Se enkrat ponudimo možnost obiska Prekmurja za isto ceno in z malenkostno spremenjenim programom. Namesto ogleda kurentovanja, ki je odpadlo, si bomo ogledali Ptuj z. gradom, v katerem je muzej z bogatimi zbirkami. Prijavite se lahko na istih prijavnih mestih pod istimi pogoji, kot so bili razpisani za izlet, ki je bil odpovedan. Prijavljenci, za odpovedan izlet, ki bodo v teh dneh prejeli vrnjen denar po poŠti, imajo prednost pri ponovni prijavi. BAUMA 80 - GRADBENI STROJI IN STROJI ZA GRADBENE MATERIALE - MUNCHEN Bauma — 80 je največja razstava take vrste na svetu in svetovno priznani center za tehno-loftki in strokovno-gospodarski »know-how« na tem področju. Za obisk te mednarodne prireditve je Kompas pripravil 3 in 4-dnev-no potovanje (3.100 din: 3.900 din) z odhodi: 9., 12. in 14. aprila. ►'^'^•^•^•^•^^■'^^»•^%^%>^^ MEDNARODNI SEJEM OBRTI V MUNCHNU 8.-16.3.1980 Kompas je za obisk te prireditve pripravil 3 in 4-dnevno potovanje z avtobusom. Večidel časa je poleg orientacijskega ogleda Milnchna namenjen ogledu obrtnega sejma. V ceno izleta 3.100 din za 3 dni in 3.900 din za 4 dni je vračunan avtobusni prevoz, hotelske storitve, vstopnina za sejem. stroSki organizacije in vodstvo potovanja. KRIŽARJENJE Z MOTORNO LADJO LIBURNIJA (i - KRF PIREJ ATENE GRČIJA/TURČIJA \ -CANAKKALE — TROJA - ISTANBUL 8 dni Podroben program potovanja vam je na voljo v vseh Kompasovih poslovalnicah Za potovanje je precej zanimanja, zato pohitite s prijavami PRAHA Pomladanski obisk Prage Češkoslovaška prestolnica, ki jo imenujejo tudi: zlato mesto, severni Rim, mesto stoterih zvonikov, je z obilico kulturno-zgodovinskih spomenikov slikovitega starega dela mesta, prekrasnimi stavbami in lepo naravno lego ob modri Vltavi pogost cilj naših izletnikov Za obisk Prage je ALPETOUR pripravil tridnevno potovanje z avtobusom, z odhodom v petek, 7 marca Prvi dan bo po vožnji preko Korenskega sedla, mimo Beljaka in po Turski avtocesti postanek v Linzu. močnem industrijskem središču ob Donavi Po prehodu avstrijsko-češke meje bo kosilo v čeških Budejovicah in nato po vožnji mimo mesteca Tabor, ki so ga ustanovili Husiti, prihod v Kono pište. kjer je znani dvorec Franza Ferdinanda in k/er bo nastanitev v hotelu, večerja in prenočišče Naslednji dan bo pp zajtrku odhod v Prago, kjer si boste ogledali praške znamenitosti pod vodstvom domačega vodiča Med ogledi bo seveda tudi kosilo In zvečer povratek v hotel Zadnji dan pa bo povratek z postanki po isti poti v domovino (kosilo bo v čeških Budejovicah) Cena potovanja, v katero je vračunan prevoz z udobnim turističnim avtobusom, gostinske storitve, ogledi, vstopnine in organizacija ter vodstvo potovanja, je 2.190 din po osebi Potniki, ki ne stanujejo v Ljubljani ali v Kranju, od koder bo odhod avtobusa, dobijo ob prijavi poseben kupon s katerim lahko brezplačno koristijo Alpetourove avtobuse do Ljubljane oziroma Kranja ob odhodu in prihodu z izleta do kraja bivanja Informacije in podroben program so vam na voljo v vseh Alpetourovih poslovalnicah kjer se lahko seveda tudi prijavite in to čim prej saj je za izlet precej zanimanja INTEREXPORT LJUBLJANA SIMA - MEDNARODNI ŽIVINOREJSKI SEJEM IN SEJEM KMETIJSKE MEHANIZACIJE V PARIZU Štiridnevno potovanje na to prireditev je pripravila potovalna agencija Inex. Poleg ogleda znamenitosti francoskega glavnega mesta (Odeona, Luksemburških vrtov, Notre-Dame. Invalides. Eiffelovega stolpa. Slavoloka zmage, Elizejskih poljan . . .) prvi dan potovanja, sta naslednja dva dneva namenjena ogledu sejma. V ceno aranžmaja 6.950 din je vključen letalski prevoz na relaciji Zagreb-Pariz-Zagreb, letališke pristojbine, avtobusni prevozi, poldnevni avtobusni ogled Pariza z vodičem, vstopnina za ogled Napoleonovega groba, 10 vozovnic za metro, namestitev v hotelu A kategorije — polpenzion ter organizacija in vodstvo potovanja. Odhod: 2. marca. SPOZNAJMO BEOGRAD IN OKOLICO Ob dnevu žena je Inex pripravil dvo in poldnevno potovanje z letalom. Izletniki si bodo na izletu, ki se začne 7. marca, ogledali naSe glavno mesto in njegove znamenitosti. Novi Sad s Petro-varadinsko trdnjavo. FruSko goro in Kragujevac s spominskim parkom ftumarice. kjer so Nemci leta 1941 izvrSili množičen pokol prebivalstva ("ena izleta, v kate ro je vključen letalski prevoz, avtobusni prevozi in 2 polna penziona v hotelu visoke B kategorije, je 2.700 din Ne zamudite redke priložnosti za organiziran obisk Beograda z okolico i inca potovalna agencija SMUČANJE SESTO-DOLOMITI. lastni prevoz IZLETI OB DNEVU ŽENA: a KNEŽEVINA LIECHTENSTEIN - 3 dni. avtobus - odhod 07. 03. 1980 s sodelovanjem mednarodno priznane godbe na pihala iz Trbovelj a PO KOROŠKI - 2 dni. avtobus - odhod 08. 0.1. 1980 a V NEZNANO - 1 dan. avtobus - odhod 08.03. 1980 • BEOGRAD-FRUSKA GORA-KRAGUJEVAC - 2 dni. letalo, avtobus - odhod 07. 03. 1980 a DOBRNA - 1 dan. avtobus, odhod 8. 3. 1980 STROKOVNE EKSKURZIJE: a ROLOGNA - SEJEM MODNE OBl'TVK. :l dni. avtobus - odhod 7. marca a PARIZ - KMET ŽIVINOREJSKI SEJEM.4dni. letalo - odhod 02.03. 1980 eVERONA - MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM. 2 dni. avtobus - odhod 14.03. 1980 a FRANKFURT - MEDNARODNI KRZNARSKI SEJEM, ii dni. letalo - odhod 17.04. 1980 OSTALA POTOVANJA: • VVEEKEND V londonu ali PARIZU. J dni. letalo - odhodi vsak petek • HOLANDIJA - 5 dni. avtobus letalo - odhod 25.04 1980 i Program za hortikulturna društva) a HOLANDIJA - S dni. letalo avtobus - odhod 29. 0-4 1980 (Program za ljubitelje kulturnozgodovinskih spomenikov in naravnih lepot) prodajamo letalske vozovnice za inenove in jatove domaČe prooe in vse mednarodne linije' Informacije in prijave v Inexovi poslovalnici na Titovi 25 v Ljubljani, tel. (061) 312-995. 327-947, 322-581. pa tudi pri vseh pooblaščenih turističnih agencijah 45 KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD DOMAČI TURIZEM Poslovalnica Jesenice VAS VABI: MUNCHEN - sejem obrfi -odhod 7 3 1980 (3 dni) PRAGA -odhod 11 4 .1980 (3,dni) ' DLINAJ in^jegovi Slovenci - odhod 1 maja (3 dni) Informacije in prgave v Kompasdvi poslovalnici na Jesenicah _:______________________________________ G L, A S18. STRAN PETEK. 22. FEBRUARJA ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož. sin. brat in stric JANEZ JALEN iz Žirovnice 20/a Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Hvala vsem za izrečeno sožalje in sočustvovanje ob bridki uri slovesa. Zahvalo smo dolžni dobrim sosedom Škreblinovim. Arnolovim. Mežkovim in Mici Legat, ki so nam toliko pomagali v težkih dneh. Zahvala pevcem, tov. Glavanu za poslovilne besede in vsem sodelavcem tovarne Sukno Zapuže za spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka, mama, brat in sestra ter drugo sorodstvo Žirovnica, Mojstrana, Zapuže, Ljubljana, 15. februarja 1980 ZAHVALA V torek. 12. februarja, smo se z bolečim srcem poslovili od naše drage žene. dobre mame. babice in prababice MARIJE VERBIČ Slo aarjeve mame iz Šenčurja Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, z nami sočustvovali in nam pomagali. Prisrčno se zahvaljujemo tudi pevcem, gospodu kaplanu in sodelavcem Kokre Kranj —.TOZD Engro, Gozdnega gospodarstva Kranj in Iskre Kranj - Stikala. Žalujoči: mož Anton, hčerke Anica, Marinka, Albina in sin Stane z družinami Šenčur, 19. februarja 1980 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre žene, mame, stare mame, sestre, tašče, tete ANE DOLJAK roj. Spifcek se iskreno zahvaljujemo vsem. ki sojo spremili na njeni poslednji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bračkovi, mag. dr. Zrimšku, ostalemu kolektivu ZD Sk. Loka za trud in požrtvovalnost pri zdravljenju, nadalje dobrim sosedom za pomoč ob njeni smrti, vsem darovalcem cvetja, krajevni organizaciji ZB Trata, praporščakom, tov. Češnovarjevi za tople P0i^-vilne besede, pevcem KUD IVAN CANKAR Sv. Duh/Virmaše. Prisrčna hvala sodelavcem ABC LOKA, hotelu SLON. Gorenjski predilnici ter vsem. ki so nam ustno in pismeno izrekli sožalje. Žalujoči njeni Trata, Sk. Loka, Ljubljana, St. Oselica, Lenart nad Sk. Loko ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica in tasta VALENTINA BENEDIKA Benedkovega ata iz Spodnje Luše 7, Selca se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Selca, pevcem iz Bukovice za zapete žalostinke, gospodu župniku za lep pogrebni obred ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Ivana, hčerke in sinovi z družinami, vnuki, pravnuka, sestra in ostalo sorodstvo. Spodnja Luša, 15. februarja 1980 Ob smrti našega ljubega strica, starega 82 let JANEZA RAVNIKA najstarejšega planšarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, kolektivu OŠ Bohinjska Bistrica za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo mgr. dr. Jaku Bahunu in zdravstvenemu osebju jeseniške bolnišnice za nesebično pomoč in lajšanje trpljenja v zadnjih dneh življenja »kralja Uskovnice«. Hvala gospodu župniku Marjanu Zupancu za poslovilni obred, govorniku ob odprtem grobu ter pevcem za žalostinke. Žalujoči: nečakinja Cilka z družino in ostalo sorodstvo Srednja vas v Bohinju, 22. februarja 1980 MALI telefon OGLASI 23-341 =PRODAM Poceni prodam dve REZILKI za rezanje navojev na ceveh (od ene in četrt do dveh col), vitorg novejše ČELJUSTI in SVEDRA. Kranj, Škofjeloška 31/a, Stražišče 713 Prodam mlado KRAVO S TELETOM. Kos, Jereka 17, Bohinj 904 Prodam enobrazdni traktorski PLUG. Velesovo 42, Cerklje 1223 Prodam mlado KRAVO, PUNTE in BANKINE. Praše 22, Kranj 1224 - Prodam dobro ohranjen RAČUNSKI STROJ OLIMPIA. C. na Klanec 37, Kranj 1071 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE. Urh. Zg. Lipnica 12, Kamna gorica, tel.: 74-744 1065 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS. Senično 27, Tržič 1089 Zaradi selitve prodam ŠTIRI DELNI REGAL - mahagoni, MIZICO, KAVČ in FOTELJE, SPALNICO s francoskim ležiščem in tro-delno OMARO ter nočni OMARICI. 2 PREPROGI, HLADILNIK Obo-din, KUHINJSKO MIZO in štiri STOLE. V račun vzamem tudi osebni avto. Jovičič N. Moša Pijade 11, Kranj 1090 Prodam dobro ohranjen, globok, kombiniran OTROŠKI VOZIČEK, ŠPORTNI VOZIČEK - AVTO-SEDEZ in volnen »TEPIH« šeik (250 cm - 350 cm). H rastje 30, Kranj 1091 Prodam dve plemenski TELICI. Starman, Godešič 26, Skofja Loka 1092 Prodam 8-litrski BOJLER, POMIVALNO KORITO in MESO-REZNICO. Housemajster Alojz, Puštal 96, Skofja Loka 1093 Prodam TELEVIZIJO Gorenje. Rupnik, Moša Pijade 7, Kranj 1094 Prodam nov GORILEC na olje za centralno kurjavo. Informacije: tel.: 064-78-202 1095 Po ugodni ceni prodam skoraj nov ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Rozman, Gorenjesavska 50, Kranj tel.: 22-008 od 16. ure dalje 1096 Prodam mlado KRAVO za zakol ter brejo - kasneje za zakol, SOD ter ČRPALKO za gnojnico, PUNTE, vhodna glavna VRATA ter STENSKO OBLOGO za v jedilni kot. Markovič, Žeje 15, Duplje u a u ' , 1097 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO Cegelnica 1, Naklo 199^ Prodam semenski KROMPIR. Luže 14, Šenčur 1099 Prodam barvni TV SPREJEMNIK Iskra - panorama, ekran 66 cm. Preddvor 89, tel.: 45-087 1100 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, KROŽNO ZAGO in nov GORILEC za olje. Podlubnik 170, Skofja Loka 1 joi Prodam tri plemenske ZAJKLJE činčila. C. na Klanec 49, Kranj tel: 23-019 ' no2 Prodam OBRAČALNIK ./.a seno ter enobrazdni PLUG za traktor pasqali, 18 KM. Franc Cotelj, Popovo 4, Tržič 1103 Prodam JABOLKA. Letence 12, Golnik 1104 Prodam dobro ohranjen PRALNI STROJ »CANDI«, superavtomat 75. Kličite po tel.: 25-919 od 16. ure dalJe 1105 Prodam GRADBENE ELEMENTE, PUNTE, BANKINE in AV-TOGUME michelin XZ 13-1550 Telefon 21-628 1106 Zelo poceni prodam črnobel TELEVIZOR.. Ovsenik Marinka, Janeza Puharja 3, Kranj 1107 Prodam PRAŠIČKE težke od 25 do 30 kg. Virmaše 42, Skofja Loka 1108 Ugodno prodam STREŠNO OPEKO bobrovec, 3000 kosov, 3 nova OKNA z roletno škatlo (14()x 155) ter dober semenski in jedilni KROMPIR igor. Porenta, Crngrob 5, Zabnica 1109 Prodam dve novi OKNI, vakuumsko zastekleni (120 X 140). Krek Draga, Vrba 17, Žirovnica 1110 Prodam TRAKTOR ferguson 533 de luxe. Jezerska c. 92, Kranj 1111 Prodam montažno GARAŽO (400 X 260 cm). Možna je hitra montaža. Cena je ugodna. Brečko Vinko, Se-benje67, Bled 1112 Prodam starejšo SPALNICO Telefon 064-82-848 ' 1113 Prodam nov 80-litrski KOTEL za žganjekuho. Mihelič, Žirovnica 81 1114 Prodam KRAVO po izbiri. Zavrl Ivan, Verje 46, Medvode 1115 Prodam zložljivo OTROŠKO POSTELJICO, za 1.500 din. Telefon 064-27-101 in« Ugodno prodam 10 let staro KOBILO, dobro za vožnjo in sposobno za šport. Prodam tudi opremo. Cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan. Jelovčan Janko, Leskovica 30, Gorenja vas nad Skofjo Loko 1117 Prodam nov kasetni AVTO-RA-DIO grundig stereo UHV. Grenc 24 Skofja Loka 1*54*5 Prodam REZILKO na za razrez kovinskih profilov raznimi koti. Žerovnik Joie. V 53, Šenčur Prodam KONJA. Visoko 5.S Prodam dobro ohranjen italijanski OTROŠKI VOi (žamet) in italijansko PL1XJ| PEČ na električni vžig. Km i. Komenskega 7, Kranj. 0fW dan popoldne Prodam RADIATORJE Ei lje in PEČ Zrenjanin za ogrevanje. Jože Jakša, Predori* I Kranj Prodam dobro ohranjen kaai ran električni in plinski §TrM NIK. Koblar Zorka. Plani* i Kranj, telefon 22-920 Prodam 3 SANI: fijakrnkl pravljivček in vprežne za HM gozdu. Mihelič Ivan, Kot Ribnica Prodam KRAVO, kibovkftJ teletila. Posavec 14, Podnart Prodam BRIVSKI AP«i braun Iskra. Močnik Zlato, CnI slepih, Šk. Loka Prodam HLEVSKI GNOJ »J MENSKI KROMPIR igor. 1*1 Šenčur Prodam KRAVO siroen'il I drugim teletom. Kvas, Zalof 4i I kije Prodam KRAVO za tak Brnik 53, Cerklje Prodam mesnatega PRA&i 150 kg težkega Zg. Brnik 7*. Ct EKSPRES OPTIKA KI Tavčarjeva I (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in izdelavo vseh vrst očal > vadnimi in s specialnim čami Izdelujemo na receijt -brez njega SE PRIPOR( Prodam 6 tednov staretja Lahovče 4. Cerklje Prodam dvotarifni ŠTEVKv količ, Zg. Brnik 42, Cerklje Prodam fergusonov čelh. KLADALNIK z zajemalko i,\ ter vrtno rotacijsko KOSO Poženk 14, Cerklje Prodam BIKCA in mlado KRAVO. Ambrož 1. Cerklje Prodam SEMENSKI igor original. Čimžar, Kranj Prodam 11 mesecev stanv, CA. Podbrezje 6 Prodam 2 KRAVI po breji. Visoko 22 Prodani 7 mesecev brejo I Zapoge 24 Prodam FOTELJA • dovljica Prodam težko KRAVO talko s teletom. Zabnica 1, skoraj nov KAV Hirci, Gorica za Prodam 2 OKNA giin 1^ polkni za 4.000,— din Slaok-i Zg. Jezersko 27 Prodam PREKLE PUNTE. Velesovo 9 Prodam več OKVIRJEV \{ lom. Ročno rezbarsko del««, V Franc, Visoko 91, Šenčur Prodam breji OVCI &J Kropa 88 Prodam zunanje OKENS* LICE, izdelek Struževo 4 kom. 145x 20, 8 kom. l»l 1 kom. 105 X 20. Lepo&a Ko Bled Ugodno prodam OKEN z ROLETAMI 150 X 140 cm. Ogled v pop urah.Oman Sp. PirničeS^ji Prodam plinsko PEČ z j nove varnostne pasov* Voklo 47 Ugodno prodam dobro DNEVNO SOBO. Bavec Kovor 107, Tržič Prodam vrtne KLOPCE, gorčičeva 3, Kranj - Circe Prodam VOLA, V*jt VSEH DEL. Lom - Gra^l 1 ržič Prodam semenski kroma« »SIRTEMA«. Erzar Pavel N vo 42 ŠPORT KLJUKA valce, da v tela organizira vsako boto od 20. do 24. uiv^ živo glasbo. HOTEL 4 obveSČa ob^l restavraciji vi Igra skupin« Modrina iz Ki __■ < j PETEK, 22. FEBRUARJA 1980 .19.STRAN GLA H KUPIM Kupim srednje težko ŽAGO stihel, lahko malo rabljeno. Šavs Janez, BaAelj 9. Preddvor 1228 Kupim 8 tednov starega BIKCA za rejo. Zamik, Šenčur. Štefetova 1 1119 Kupim GUMI VOZ, do 15 col. Zupan, Lom 20, Tržič 1120 Kupim 1 do 2 kW ELEKTROMOTOR, 220 ali 380 V, z 2800 obrati. Vodnik, Skokova 9, K ran j 1121 Kupim 500 kosov BETONSKEGA ZIDAKA. Pivk, Cegelnica 30, Naklo, tel.:47-203 1122 Kupim 100 do 200-litrski BOJLER. Omejc Ivan, Studenčice 2/a, Medvode . 1123 VOZILA Kupim karamboliran VVV -HROSC, letnik 1970 do 1975. Telefon 064-70-090 1242 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1969, z vgrajenim IR motorjem (7.000 km). Antolkovič Mirko, Stotice va 2, Kranj 1243 Ugodno prodam karamboliran R-16, letnik 1970. Informacije po tel. 49-114 1225 Prodam ŠKODO, letnik 1972. Suha 9, Kranj 1226 Prodam KOMBI - ZASTAVA 430 K, letnik 1974. Zadnikar Jože, Zg. Jezersko 127 1227 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Cerklje 153 1187 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, bele barve. Grašič, Križe 78 1188 Prodam karamboliran avto ZASTAVA 750, v nevoznem stanju. Janus, Našičeva 2, Tržič 1189 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, cena po dogovoru. Stankovič Zoran, Partizanska 29/a, Kranj 1190 Prodam FIAT 850, letnik 1971. Eržen Franc, Bukovica 4, Selca 1191 Prodam VVARTBURGA, letnik 1969, z nekaterimi rezervnimi deli. Jesenovec Stane. Podlubnik 158, Skofja Loka, tel.: 62-111 1192 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. registrirano do junija 1981. Cerklje 171 1193 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Zg. Brnik 67, Cerklje 1194 Prodam MINI MORISA, letnik 1970. Markovič Vasilij, Kranj, C. JLA 11 /a. Vrtnarija Zlato polje 1195 Kupim MOTOR za Z-750, letnik 1972 (in naprej). Suha 23. Kranj 1196 Po ugodni ceni prodam ZAPO-ROŽCA, prevoženih 42.000 km. Pire Anton, Svetinova 9, Koroška Bela. Jesenice 1197 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Podljubelj 38, Tržič 1198 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Zapoge 15, Vodice 1199 Ugodno prodam STROJ, MENJALNIK in vse ostale dele za Z-750. Špenko, Vodice 149 1200 ZASTAVO 101, letnik 1977, prevoženih 30.000 km, prodam. Okom Alojz, Kranj, Kebetova 18, tel.: 22-070 1201 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1977. Vidmar, Medetova 5, Kranj 1202 Prodam nov MOTOR JAWA. 350ccm. Sodja Martin, Mencingerjeva 28, Bohinjska Bistrica 1203 Prodam avto RANUALT 4 TL, letnik 1976; in HIŠO v Ljubnem 52. Informacije vsak popoldan. Brezje 15/a 1204 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, z neparno Številko. Keršič Blaž, Sp. Duplje 68 1205 Prodam dobro ohranjen FIAT 125-PZ. Bobovek 1, Kranj 1206 Prodam OPEL ASCONA 1600, letnik 1977. Ribno 31, Bled 1207 Ugodno prodam generalno obnovljen FIAT 1300, registriran do konca leta 1980. Telefon 25-661 -int. 290 1208 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica, svaka ANTONA LIČEFA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni Železarni Jesenice TOZD - Triglav ŽITO Lesce, vsem zdravnikom in g. župniku iz Gonj. Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti v tako velikem Številu. Žalujoči vsi njegovi! Ob izgubi dragega moža in očeta JOŽETA m M.. BITENCA prvoborca se iskreno zahvaljujemo dr. Bavdku za zdravniško nego, predsedniku KS za poslovilne besede, enako tov. Selhausu ter sostanovalcem za podarjeni venec. Zahvaljujemo se tudi ZB - Planina Kranj, godbi ter pevcem za ganljive žalostinke. Posebna zahvala Potočnikovim za pomoč v težkih trenutkih. Vsi njegovi! Prodam zelo dobro ohranjen PEUGEOT 304. Informacije po telefonu 064-22.177 vsak dan od 16. do 19. ure 1209 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do novembra 1980. Informacije: tel. 25-925 1210 Ugodno prodam VVV 1600 variant, letnik 1970, registriran do februarja 1981. Ogled možen v petek popoldan, soboto in nedeljo. Dolenc — Čar-man, Tržič, Slap 21 1211 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. JakSe Janja, Veljka Vlahoviča 7, Kranj 1212 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku. 1213 Prodam popolnoma obnovljeno ZASTAVO 750, letnik 1970. Stareto-va 32, Kranj - Čirče 1214 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, v voznem stanju. Trata 18, Cerklje 1215 Prodam nov CITROEN G super 1,3. Interesenti se naj zglasijo vsak dan od 16. do 18. ure na naslov: Britof 196, Kranj 1216 Prodam lažje karamboliran KOMBI 1300 TF, letnik 1973 in rezervne dele. Langus Anton, Triglavska 12, Bohinjska Bistrica 1217 Prodam KOMBI ZASTAVA 1300, letnik 1976 z novim motorjem, prevoženih 13.000 km, z 8 sedeži, registriran do 15. 2. 1981. Telefon: 064-26-911 1124 Nujno prodam VVARTBURGA karavan, letnik 1975. Benedičičeva 6, Jesenice 1125 Prodam garažiranega VVARTBURGA, letnik 1977, rumene"barve, prevoženih 18.000 km, registriranega do 13. 2. 1981. Telefon: 064-26-911 1126 Prodam ALFO-GULIA super ali menjam za manjSi avto. Davidovič Stojan, Maistrov trg 6, K ran j 1127 Prodam ŠKODO 110, letnik 1973, za 10.000 din. Telefon 27-036 - popoldan 1128 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975 - garažirano. Informacije vsak dan dopoldan po tel.: 064-50-260 - int. 231 - tov. Meglic 1129 Prodam 2000-litrsko AVTO-CI-STERNO TAM pionir ter KOMBI znamke dessoto, oba v voznem stanju, neregistrirana. Ogled in informacije možne vsak dan popoldan, ali po tel.: 064-50-223 1130 Nujno prodam 126-P, september 1979. Telefon 75-156 - od 10. do 13. ure, Pfajfar, Vojkova 1, Lesce 1131 Prodam osebni avto FIAT 127 — nov, prevoženih 10.000 km. Hafnar-jevo naselje 65, Skofja Loka, telefon 064-62-626 1132 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1971, Ogled možen vsak dan od 19. do 21. ure. Informacije po tel.: 25-591 Prodam avto ZASTAVA 750, po delih. PreSeren Ljubo, Breznica 7, Žirovnica 1134 Ugodno prodam dve leti staro garažirano SIMCO 1307 GLS. Telefon 064-25-887 H35 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Dragan, H rastje 50, Kranj 1136 Prodam JAWO TWIN, 350 ccm, letnik 1979, prevoženih 4.000 km. Jagodic Metod, Nasovče 29. Komenda * 1137 Prodam KATRCO, letnik 1977, prevoženih 47.000 km. Telefon 22-418 vsak dan med 14. in 16. uro 1138 Prodam karamboliran avto 1300 elegant, letnik 1977. Tome Anton. Sr. Bela 12, Preddvor, tel.: 45-220 1139 Izdaja ČP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199« - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama in prababica TEREZIJA PIRIH Pirihova mama Zahvaljujemo se vsenvki ste ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Lepa hvala pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Prav vsem, še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! t DRUŠTVO MODRINA organizira vsako nedeljo od 24. februarja od 15. Ho 17. ure MATINEJSKI PLES za učence osnovnih šol v Delavskem domu v Kranju. Plesalce bodo vadili plesni učitelji. Vstopnina s sokom 20 din. Vabljeni tudi starši! Prodam FORD EXORD. letnik 1970, dobro ohranjen, ali menjam za ZASTAVO 750 ali 126-P. Prebačevo 40, Kranj 1140 Prodam VRATA za RENAULT R-4. Ljubno 23, Podnart 1141 Prodam CITROEN GSX 1,2 letnik 1978. Kranj. Smledniška 120 Prodam avto FORD conzul karavan, letnik 1975, cena 240.000 din. Telefon 064-23-466 - v soboto in nedeljo 1143 Poceni prodam PRIKOLICO za osebni avto in zadnja vrata za ŠKODO, letnik 1975. Ahčin Marjan, Suha 30, Kranj 1146 Po delih prodam FIAT 750. Omejc, Sr. vas 49, Šenčur 1147 Poceni prodam VVARTBURGA, letnik 1973, registriran do avgusta 1980. Šubic, KalinSkova 12, Kranj Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1974, iz prve roke. Ljubljanska c. 21, Kranj 1149 Prodam dve leti star PONY EXPRESS. Frelih, Beleharjeva 39, Šenčur D™ Prodam delno karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1970, v voznem stanju, Grenc 24, Skofja Loka 1244 PARCELO z gradbeno dokumentacijo na Gorenjskem takoj kupim Telefon 061-57-460 - zvečer 1151 V najem vzamem STARO HIŠO. možnost kasnejšega odkupa. Ponudbe pod: Marec 1152 ZAPOSLITVE Zaposlim MONTERJA centralnih kurjav takoj ali po dogovoru. Rutar Andrej, Kranj, Kuratova 54, tel.: 24-728 1159 KUHARSKI pomočnik išče delo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1160 POZNANSTVA Fant 34/167, s poklicem, službo, svojo hišo in avtom, pošten, priden in simpatičen, želi spoznati čedno dekle do 162 cm, za srečno zakonsko življenje. Ponudbe pod: Resna Go-renjka 1161 STANOVANJA IZGUBLJENO Izgubil sem PUJSKA, težkega 30 kg, na poti Labore-Gorenja vas. Poštenega najditelja prosim, da sporoči po tel.: 064-68-210 1239 Mati z otrokom nujno išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Možnost predplačila. Telefon 27-307 - Kranj 958 Oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice, najraje dvema moškima ali ženskama. Informacije po tel. 061-344-279 vsak dan od 17. do 21. ure 1153 Starejša ženska išče skromno STANOVANJE. Ponudne pod: Odločba D54 Nujno iščem STANOVANJE za dobo pet let - ENOSOBNO (dvosobno), cena po dogovoru. Šifra: Radovljica — Lesce z okolico 1155 SOBO ali GARSONJERO, iščeta mlada zakonca brez otrok. Nudimo predplačilo. Brkovič Vera, Janeza Puharja 2, Kranj 1156 Mlado dekle išče opremljeno SOBO s posebnim vhodom v Kranju. Šifra: Redna plačnica 1233 Za dobo dveh let vzamem v najem DRUŽINSKO STANOVANJE v Skorji Loki ali okolici. Medlobi Peter, Kamnitnik 11, Skofja Loka 1234 1 POSESTI ^^^^^ Kupim starejšo STANOVANJSKO HIŠO v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 1229 Najamem PROSTOR za obrtniško pisarno. Ponudbe pod: Kranj 1230 , Prodam ZEMLJIŠČE v Domžalah (700 kv. m). Naslov v oglasnem oddelku. 1231 Prodam staro STANOVANJSKO HIŠO v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 1232 OBVESTILA; HORTIKULTURNO DRUŠTVO - Kranj ima za POTOVANJE v Holandijo še nekaj prostih mest. Informacije in prijave pri Brezariu C. talcev 51, telefon 24-060 L24U FOTO - RISTIČ, Kranj -Kokrica, Kuratova 58 (montažno naselje), tel.: 24-902! Vse FOTO STORITVE - črnobele in barvne na kodak papirju, v najkrajšem času 656 ZAMENJAM in POPRAVLJAM vam ZAVORE na vseh tipih vozil. Kurirska pot 6 (Primskovo) 959 Popravljam TRANSISTORSKE SPREJEMNIKE, GRAMOFONE in KASETOFONE. Mulej Silvo. Staneta Žagarja 57, Kranj pn plinarni „l1.^ POPRAVLJAM vse vrste HLADILNIKOV ter SKRINJ. Telefon 064-60-801 1158 OSTALO Iščem INŠTRUKTORJA za nemški jezik. Po možnosti v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku. 1235 Iščem INŠTRUKTORJA nemščine za srednjo šolo. Informacije popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. 1236 V VARSTVO vzamem dojenčka — lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 1237 Iščem ŠOFERJA za katrco, bivališče Kranj in okolica (honorarno), za vožnjo po Sloveniji in Jadranu. Informacije: telefon 064-21-839 (ali pismene ponudbe) 1238 O. SŽ Veriga Lesce Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge LAIČNEGA KONTROLORJA BOLNIKOV s polnim delovnim časom Za zasedbo tega mesta se zahtevajo: — opravljen šoferski izpit B kategorije, — poznavanje stanovanjskih okolišev zaposlenih. Kandidati naj vložijo prijave za to delo najkasneje 15 dni po objavi na naslov S2 Veriga Lesce — kadrovska služba. Kandidati bodo seznanjeni z rezultati objave v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Visoka dola za organizacijo dela Kranj Prešernova 11 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge samostojno programiranje in vodenje vaj na računalniku Za opravljanje teh nalog se zahteva višješolska izobrazba računalniške smeri in tri leta delovnih izkušenj na področju računalništva vnašanje podatkov na luknjalnih strojih Za opravljanje te naloge se zahteva 2-letna administrativna šola in 1 leto izkušenj na strojih za vnašanje podatkov. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite tajništvu šole v 15 dneh po objavi. Jubilej uspešnega društva Planinsko društvo Kranj bo z današnjo slovesnostjo zaključilo praznovanje 80. obletnice delovanja društva — Nad 4000 članov, med katerimi prevladujejo mladi, je organiziranih v 32 sekcijah in devetih odsekih ter postaji GRS SE BOMO SMUCALI — Vremenoslovci tudi za prihodnje dni napovedujejo prijetno in večinoma lepo vreme, kar Se posebej godi smučarjem. Nižje je ".nežno odejo že pobralo, višje pa je snega Se dovolj. Krvavec je eno najbolj obiskanih slovenskih smučišč. Ob sobotah in nedeljah drsi po krvavških smučinah po več tisoč smučarjev, ki zaradi užitkov na snegu pozabijo na nevšečnosti zaradi čakanja pred žičničarskimi napravami. Posnetek je z vrha krvavških smučišč, (jk) - Foto: F. Perdan Steklina — ponovno opozarja Steklina je na območju občine Jesenice prisotna že eno leto. V tem času se je bolezen ugotovila samo pri gozdnih živalih in to pri 37 lisicah in eni srni. Zatiranje te oblike stekline je zelo težko, je pa ta oblika težje prenosna na človeka, ker so okužene ili bolne gozdne živali od človeka bolj oddaljene. Seveda pa je potrebno poznati prenos stekline in izvajati potrebne ukrepe zaradi zavarovanja sebe in okolice. Ko se pri gozdni obliki stekline začno pojavljati obolenja tudi pri domačih živalih, je možnost prenosa bolezni večja, obenem pa nam je to opozorilo, da v preprečevanju bolezni ver- DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 ntasa delegacija v Bruslju - Minulo sredo popoldan je v Bruselj dopotovala jugoslovanska uradna delegacija, ki bo nadaljevala pogovore o novem gospodarsko trgovinskem sporazumu z K(iS. Delegacijo, ki jo sestavljajo funkcionarji zvez- n,™iSe'CrHa"a,(>v za razna P°dročja gospodarskega in trgovinskega sodelovanja m* JUJV>8,ovansk' pravni izvedenci, vodi elan Z1S Stojan Andov, delegacijo KOS Pa Podpredsednik izvrftne komisije Wil-nelm HaferVamp Pogovori za ureditev preostalih vprašanj iz prejšnjih pogajanj so se začeli včeraj dopoldan in bodo predvidoma trajali več dni. Prve sodbe v Banguiju - Pred dvema dnevoma je tako imenovano ljudsko sodišče v Banguiju izreklo sodbe nekaterim ožjim sodelavcem nekdanjega cesarja CentralnoafriSkega cesarstva Jeana Bedela Bokasse. Kot pričakujejo, bodo po prvih sodbah izrekli kaz. ni Se devetim sodelavcem glavnega krivca zločinov v cesarstvu, ki se nahaja v tujini. V Banguiju so sppročili. da bo sojenje končano ze ta mesec. Jedrske elektrarne v Egiptu - Po besedah egiptovskega ministra za energetiko bodo v lej državi morali začeti graditi jedrske elektrarne, da bi zadostili povečanim potrebam po električni energiji. Prvo tako elektrarno naj bi zgradili v bližini Aleksandri je. To nalogo bodo morali uresničiti čimprej, sicer bodo prisiljeni uvoziti večje količine nafte za pogon klasičnih elektrarn Ve* vina za Ameriko — Jugoslovanski proizvajalci vin prodajo veliko svojih izdelkov v tuje države. ?,e doslej so precej vin izvozili v Združene države Amerike, načrtujejo pa, da se bo izvoz naftih vin na ameriftko tržiSče fte povečal. Letos bodo tja prodali 1112 ton vin in s tem zaslužili več kot milijon dolarjev. jetno ni bilo narejeno vse, kar bi se moralo in dalo narediti. Ne glede na pogosta opozorila in pogoste ugotovitve steklin živali, se moramo zavedati dejstva, da živimo na okuženem in neposredno s steklino ogroženem območju. Zato je potrebno, da se čimprej privadimo živeti s to boleznijo. To pa lahko dosežemo le, če bolezen poznamo dosledno in izvajamo vse odrejene ukrepe. Potrebno je doumeti, da se bolezen prenaša samo s ugrizom stekle živali, oziroma da mora sveže kužilo (slina, kri) priti kakorkoli v svežo rano in da je slina kužna že do deset dni pred prvim vidnim znakom bolezni. Ker je bila na območju Jesenice pred kratkim ugotovljena steklina pri govedu, menimo, da so potrebna ponovna opozorila in dodatni ukrepi: — Vsi lastniki psov in mačk se opozarjajo, da morajo imeti v skladu z Odredbo o zatiranju stekline pse privezane ali zaprte in mačke zaprte, — vsi psi morajo biti cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti in morajo biti cepljeni vsako leto, — vsi lastniki živali morajo vsako obolenje takoj prijaviti dežurni veterinarski službi, — vsak ugriz je potrebno takoj prijaviti zdravstveni službi in rano takoj dobro izprati z razkužilom in tekočo vodo. Veterinarska higienska služba, lovci in veterinarska inšpekcija imajo svoje zadolžitve, vendar lahko doprinesejo koristen delež k zatiranju stekline in preprečitvi prenosa bolezni na človeka le, če vsak posameznik stori vse njemu naložene naloge. Ker pa posamezniki tudi v večji meri opuščajo izvrševanje potrebnih nalog, bodo izvršeni ponovni akcijski pregledi kontumaca. Lastnike živali opozarjamo, da so preko živali mnogo bolj izpostavljeni okužbam kot nelastniki, ker so v vsakodnevnem stiku z živalmi. Zato naj za obvarovanje sebe in svojcev pred steklino vestno izvajajo vse odrejene ukrepe. Alojz Hajnrihar, dipl. vet. veterinarski inšpektor Kranj - Planinsko društvo Kranj bo danes s skromno slovesnostjo, na kateri bo govorila podpredsednica občinske skupščine Kranj Kristina Kobal, zaključilo praznovanje 80.-obletnice obstoja društva. Jubilejno leto je bilo lansko. Društvo ga je proslavilo predvsem delavno, brez posebnih prazničnih manifestacij. Med drugim je bila obnovljena postojanka na Kališču, vrstile so se številne druge že ustaljene akcije, alpinisti pa so dosegli prav tako svoje največje uspehe. Nad 4000 članov združuje kranjsko društvo. Prevladujejo mladi, ki so v večini v devetih odsekih, ki delujejo pri društvu, in 32 sekcijah po krajevnih skupnostih, šolah in organizacijah združenega dela. Zato lahko kranjsko društvo zadovoljno praznuje visok jubilej. Preprečevanje ponemčevanja naših gora in narodnobuditeljska zavest sta bila glavna vzroka za ustanovitev kranjskega planinskega društva leta 1899. Kranjski planinci so uspešno opravljali svoje poslanstvo. Vojni sta sicer prekinjali njihovo dejavnost, vendar planinska miselnost tudi v najtežjih časih ni zamrla. Leta 1946 imajo Kranjčani spet svoje društvo. Črtomir Zoreč je bil prvi povojni predsednik društva, potem pa so mu sledili Franjo Klojčnik, Ciril Hudovernik, dr. Ivo Valič in sedaj Franci Ekar. Kranjčani so se izkazali kot zagnani graditelji planinskih postojank, prizadevni skrbniki planinskih potov, dobri alpinisti ter gorski reševalci, predvsem pa so se stalno zavedali, da se mora planinska misel širiti. Na tisoče Kranjčanov sodeluje že nekaj let na organiziranih in strokovno vodenih pohodih. Planinske postojanke so dobro oskrbovane in obnovljene, k dobremu delu pa veliko prispevajo tudi OBUTEV ZA NAJMLAJŠE društveni prostori z informacijsko službo, kjer so planincu na voljo vse informacije, razen tega pa tudi potrebno gradivo. Kranjski planinci sodelujejo s planinci iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, slovenskimi planinci na Koroškem in planinci iz Italije in Francije. So del družbenopolitičnega življenja občine in prav zaradi tega lahko dosegajo ob pomoči družbe tudi take uspehe. Dobro je sodelovanje z organi UJV in vojaki, številna predavanja, ki jih organizirajo, pa prispevajo k našemu varnejšeni čutju in ponašanju v gorah. Za največjb čast pa si planinci štejejo, da sta člar društvu sprejela predsednik ke in Zveze komunistov Jur Josip Broz-Tito in Edvard Kardelj' Kranjsko Planinsko druStvo merava s takšnim delom nadali ti. V občini se še ponujajo mo za popolnejšo organizacijo stva. Predvsem pa se zavedajo, i njihovo delo odvisno prah lastne pridnosti in da je polnitvi tega pogoja lahko vati družbeno pomoč. Na sredini novinarski so predstavniki društva izreki znanje tudi sredstvom javnega i ščanja, s katerimi društvo dobro«, deluje. Priznanje je prejelo tudiotfc uredništvo. J.KoSnjrt 1871 TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD Tobak v sode/o vanju z ALMIRO RADOVLJICA cv je odprla novi prodajalni v Park hotelu in hotelu Golf na Bledu Poleg izbranih tobačnih izdelkov, suvenirjev in usnj( galanterije prodaja tudi najnovejše modne izdelke Almire Radovljica in izdelke iz redne proizvodnje. Vabimo vas, da nas ob izletu na Bled obiščete! NOVO NA GORENJSKEM Golniški zankar spet na delu Golnik - Lovci iz lovske družine Storžič so ogorčeni. Spet se je pojavil okrutnež, ki se je spravil nad srnjad na precej neobičajen način. Nastavlja namreč žičnarte zanke, v katerih se ujete živali zadušijo ali pa poginejo od lakote. početjem neznanega zankarja, ki mu ni mar ne človeški odnos do živali niti ga ne prizadene agonija smrti, ki jo prestaja v zanko ujeta srna. Sedaj so sklenili temu početju napraviti konec. Ob pomoči miličnikov iz Preddvora bodo skušali najti brezvestnega zankarja. Domnevajo, da je z Golnika, odkrili pa so tudi že nekatera dejstva in okoliščine, ki jih utegnejo pripeljati do storilca. Lovci bodo še poostrili kontrolo, pri tem pa naj bi jim pomagali tudi prebivalci, tako da bi z združenimi močmi spravili v »zanko« samega zankarja. Druga nevarnost, ki preži na srnjad v revirju lovske družine Storžič pa so potepuški psi. Ti v skupinah uprizarjajo prave pogone na divjad, posebno v zimskem času. Tu pa bodo lovci napravili red tako, da bodo postrelili vaške pse, ki jih lastniki puščajo neprivezane in se podijo za divjadjo po gozdovih. L. S. ** oblikovan po nogi ★ oblikovan notrahjik Tak, za Gorenjsko neobičajen divji lov, so v gozdovih v bližini Golnika prvič opazili, že pred desetimi leti. Pred dvema letoma so našli v zanki srnjaka, letos 20. januarja pa srno v gozdu v bližini novega stanovanjskega naselja Golnik. Člani lovske družine Storžič vsako leto pripravijo precej krme za divjad za zimo. Njihov pravilen odnos do žive narave se kaže tudi v skrbi za ptice, ki jih pozimi prizadevno krmijo. Lovcem in tudi drugim ljudem je pri tem za zgled še zlasti Jože Novak iz golniške bolnišnice. Prav zato so lovci toliko bolj ogorčeni nad DEŽURNE TRGO V soboto, 23. februarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 in prodajalna Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure; prodajalne — Klemenček, Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko in Na klancu, Oprešnikova 84, Kranj od 7. do 19. ure. Ob nedeljah pa so dežurne naslednje prodajalne od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. Živila — prodajalna SP Prehrana, Staneta Žagarja 16, SP Planina, Zupančičeva 24. JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 in Delikatesa — Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6 Odnesli zlate verižice Kranj - V ponedeljek, 18. februarja, ob 12.45 so trije neznanci kradli v blagovnici Globus v oddelku ure in zlatnina trgovskega podjetaja Kokra. Dva sta dvignila steklo nad prodajnim pultom, kjer je razstavljena zlatnina, tretji pa je segel pod steklo in pograbil okoli petnajst zlatih verižic vse skupaj v vrednosti okoli 35.000 din. Tatvino je videla neka občanka, ki je tudi prodajalke opozorila na to, kar se je zgodilo, vendar pa je nato odšla. Ker bi njen opis storilcev veliko pomagal k odkritju in razjasnitvi tatvine, naj se oglasi na najbližji postaji milice ali na UJV Kranj. NESREČE TRČIL V PESAKINJI Golnik — V ponedeljek, bruarja, ob 17.45 se je na cesti Kranj Tržič pripetila pr _ nezgoda, v kateri sta bili dve ranjeni. Katica Sertič (roj. 15 Golnika in Katica Zlatar (roj. prav tako z Golnika sta pri avto nem postajališču prečkali e«*'.; Prav tedaj je iz smeri Gorice pr* ljal osebni avtomobil zastavi T in trčil v pešakinji. Voznik je ust j vil, naložil obe in ju odpeli j bolnišnico na Golnik, od tam p*M obe naslednjega dne prepeljali Klinični center. Voznik še ni znan V OVINKU PO LEVI H ota vije - V sredo, 20. M« I arja, nekaj minut pred 5. uroijtfi raj se je v naselju Hotavije priprt*] prometna nezgoda. Voznik kota motorjem Janko Podobnik m 1960) s Srednjega brda je peb>m Kopačnice proti H ota vi jam. V blr gem levem ovinku je peljal po h" strani in zato od zadaj trčil v J» Jereb in Ireno Sturm, obe it H#l velj, ki sta hodili pravilno pok* strani ceste. Voznik ju je zagledal* kratki razdalji, tako da kljub ran ju motorja ni mogel ustaviti OH sta padli, pri tem pa se je Štura«« ranila in so jo prepeljali v KhV»| center. LH Smučarka v drevo* V nedeljo, 17. februarja, dopola! se je v Tihi dolini na Krvavcu A smučanju ponesrečila Ana HvA Kuferšin (roj. 1940) iz Ljubt>atl Smučarka je zaradi prehitre voh<| in nepazljivosti zapeljala s profil trčila v drevo. S hujšimi poftkodK» so jo prepeljali v Klinični Nezgoda pri del« Jesenice — V sredo, 20. Mu* ja, dopoldne se je v jeseniški leta*' ni v TOZD Vratni podboji priprt* nezgoda. Delavec Mirsad Jak* (t* 1962) je brez dovoljenja vilto« sedel na delovni stroj — viličar »f poskušal voziti. Prestavil jevvn# no hitrost in peljal okoli 2 metra?" tem pa je zadel v stekleno sto* viličar pa se je prevrnil. Jakica jttf tem vrglo iz kabine in so ga tu* nega prepeljali v jeseniško bos* nico. Stroj je v celoti uničen, &«* pa je za okoli 250.000 din.