Poštnina plačana v gctevini.
■■ #}»'
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE SHS
i eietonšte- 3040.
s a., ieiu.
List izhajn 1. in 15. v mesecu Posamezna številko 1 Din. — Naročnina m sečno 2 Dm.Rokopisi se ne vračajo N -fronkira-na pisma se r e spre-jemajo. — Uredništvo in upravništvo v 'Ljubljani. Št. Peterska vojašnica. Telefon štev. 3040.
OBLASTNEüH ODSORA ZU UUBLmUS^Q IN HARIBORSSCP OBLAST ¥ LJUBLJANI
O pomenu našega udružema
Vsak ve, da je naše udruženje prostovoljna, toda velika ustanova. Skoro vse vojne žrtve smo v njem organizirane. V njem so koncentrirane naše moči za vzajemno pomoč drug drugemu in skupnosti. Ta naša skupnost je rodila že mnogo koristnega in dobrega. Skoro pri vsaki akciji našega vprašanja, sodeluje udruženje.
Zato je navdušenje naš vodnik v eksistenčnem socijalnopravnem in gospodarskem oziru. Mnogo nas je, še več je potreb, za to je delokrog udruženje. Tudi za one se v tem oziru poteguje, ki sicer niso njegovi člani. Vsi imajo1 koristi od njega. Vsi skupaj izrazimo svoje želje in potrebe, da jih udruženje ponese kot predloge in prošnje.
Ako bi ne bilo tega, bi tudi ne bilo mogoče reševati vprašanja vojnih žrtev s sodelovanjem in udejstvovanjem nas samih, ker se ne more vpošte-vati pri tem vsakega posameznika. Naša organizacija nam torej omogoči lastno sodelovanje v regulaciji vprašanja vojnih žrtev.
Vse to nam je v preteklosti mnogo koristilo, da smo mogli doseči marsikaj po lastni želji.
Ko se je delal invalid, zakon ali ko smo bili pred revizijo, se je za naše težnje potegovalo v prvi vrsti udruženje. To naše zastopstvo je bilo tudi vpo-števano. Pripuščeno nam je bilo poslati svoje de- j legate, pismene in ustmene predloge, ki so kolikol ! toliko pripomogli k zboljšanju.
Vselej in tudi sedaj smo poslali svoje predloge in želje, ko se nahajamo v reviziji invalidskega : vprašanja. Gotovo bodo v marsičem uspeli.
Pa tudi pri obstoječi zaščiti pomaga udruženje vojnim žrtvam v vsakem oziru?
Kdor kaj potrebuje in si ne more ali ne zna sam izposlovati, se obrne na udruženje. To ne store samo člani, pač pa celo nečlani, kateri se šele takrat spomnijo njegove potrebe in koristi. Udruženje mu vse potrebno raztolmači, mu napravi prošnjo, intervenira in izposluje. Na ta način je bilo že marsikomu njegovo socijalno stanje olajšano. Invalidi vojne vdove in sirote se obračajo za posredovanje v zelo različnih zadevah. Mnogokrat dotična stvar niti ne spada pod vprašanje invalidske zaščite. Posredovanja se nanašajo na družinske, obrtne, gospodarske, kmetijske, trgovske in druge zadeve? V takih vprašanjih je udruženje za svoje člane mnogo doseglo in jim omogočilo napredek.
Treba je pomisliti, da je s položajem pohabljencev zvezanih mnogo vsakovrstnih potreb, ker take ljudi je težko ščititi v življenju. Prihajajo tovariši in tovarišice, ki sami niti ne vidijo pred seboj poti, da bi prišli v boljši položaj. Udruženje jim da potrebno smernico in polagoma se vpostavijo, da vendar dobe neko možnost napredka. V pomenu zastopstva in zaščite je udruženje vojnim žrtvam tako potrebno, da skoro ne morejo biti brez njega Cim bolj težak je položaj in stanje, tem težja je naloga udruženja. Poznamo razne stanove, ki so- med seboj organizirani. To so njihove stanovske organizacije. Vse take orgajiizacije se vlečejo za napredek, olajšave in boljši gmotni položaj posamez-
nih stanov. Stanovi pa imajo na vsak način boljša in lažja sredstva stanovske borbe, ker njihovi cilji niso toliko odvratni in za to bolj vpoštevani.
Mi vojne žrtve kot take pa nismo stan in naša organizacija v pravem pomenu ni stanovska organizacija. Mi smo socijalno borbena organizacija. Pomen tega izraza pa kaže čisto drugačno stališče.
Naše vprašanje zahteva dajatve, pomeni pasivnost, za to se težjte izvojuje. Naloga našega udruženja je za to težka in daje mnogo posla.
Invalidsko vprašanje vsebuje toliko različnih panog in potreb, da se njegova rešitev vleče že celo povojno dobo. V vsem tem času se udruženje mnogo udejstvuje. Potrebe in zahteve nudijo veliko skrbi in poslov. Pa tudi za pomoč iz svoje lastne inicijative se prizadeva naše udruženje. Ne samo moralno tudi materijalno podpira svoje člane in članice. Organizirane akcije zbero različna gmotna sredstva, iz katerih daje udruženje podpore. Mnogo tovarišev in tovarišic je bilo že deležnih te dobrote. Marsikomu je baš v največji stiski pomogla za prvo silo podpora udruženja.
Za ojačanje gospodarskega stanja in vposta-vitev posameznikov h kruhu, je udruženje nudilo mnogo brezobrestnih posojil.
V take svrhe se prizadeva udruženje, da vpo-stavlja svoja podjetja in naprave. Ima svojo lastno zadrugo, ki nudi poceni kredit šibko stoječim vojnim žrtvam.
Mnogo invalidov je moglo započeti obrt ali kak drug posel s to pomočjo-. Povsod odrivani siromašni naši tovariši so dobili vendar zaslombo, da so mogli otvoriti eno ali drugo podjetje. Koliko je trafikantov, ki jim je bilo samo s pomočjo udruženja in njegovih sredstev mogoče začeti obrat, marsikatera obrtna firma invalidova visi nad vrati koče, ki bi je mogoče drugače še ne bilo? Kmetovalec pa je kupil zemljišče ali kako živinče, da se lažje preživi.
Mislimo-, da smo toliko opisali pomen in korist našega udruženja, da bo vsak naš tovariš in tovarišica lahko še bolj vp-ošteval njegovo potrebo.
Nobeden ne more trditi, da ne potrebuje organizacije in našega udruženja. Ako kdo pri svojem položaju ni potreben sam zaščite, ima pa v udruženju potrebo- sodelovanja drugim v korist. Vsak mora podpirati po svoji zmožnosti naše skupne akcije.
Kdor bo znal preceniti te naše besede se bo vprašal: Ali sem zvest član udruženja, ali sem izpolnil dolžnosti, ki se zahtevajo od člana? Zahteve sp tako malenkostne, da jih prav lahko izpolnim, nasprotno pa vidim koliko koristi napravi udruženje za nas vojne žrtve? Če nisem imel v teh mesecih časa, bom skrbel, da izpolnim svoje članstvo v najkrajši dobi. Čim bolj bomo podpirali našo organizacijo, tem močnejša in zmožnejša bo koristiti našemu staležu v vsakem oziru! Vstvarili in izpopolnili bomo lastno inštitucijo, ki hoče biti zaščitnica in vodnica vojnih žrtev skozi njihovo težavno življenje.
Rama pojasnila.
Zelo ustreženo je našim čitateljem, ako pojasnjujemo v našem listu različne zadeve iz našega vprašanja. Na ta način je vsak brez popraševanja informiran o tem ali onem? Vedno pride na dnevni red kaj novega in se ravna in obrača tudi po času.
Baš sedaj se začenja sezona za kopališča in letovišča. Letovišča za nas itak ne prihajajo v poštev, pač pa imamo- za naše bolezni običajno potrebo zdravljenja v toplicah. — To se seveda ne smatra za letovišče in zabavo-, pač pa kot resnična potreba. Po frontah zmrzli udi kažejo vedno večje posledice. K sreči imamo naš sezonski invalidskim dom v Dolenjskih 1 o-plicah, kjer si morejo- naši revmatični invalidi nekoliko zboljšati ali izlečiti svoje bolečine. Mnogo je povpraševanj ali se bodo mogli tudi v letošnji sezoni zdraviti v toplicah? Tudi je vloženih že precej prošenj. Kolikor nam je znano, se otvoritev invalidskega doma v Dolenjskih Toplicah tudi letos pripravlja. Upajmo, da bo prihodnji mesec otvorjen, kakor lani.
Kakor čitamo pojasnila v našem centralnem glasilu je sezona za zdravljenje po različnih toplicah
in kopališčih v Srbiji že o-tvorjena in so preskrbljena tozadevna sredstva, zato moramo pričakovati isto tudi pri nas.
Nekaterim invalidom je potrebno po priporočilu zdravnikov zdravljenje tudi drugod na primer ob morju? 1 amkaj invalidi nimamo svojega lastnega zdravilišča in je lečenje ob morju za to težje dosegljivo. Edino je mogoče, ako kdo doseže na posebno prošnjo tozadevno podporo. Glede sezonskega kopališkega zdravljenja smo pojasnili. Sedaj pa vzemimo neko drugo zadevo.
Kako stoji z invalidnino ako jo ima kdo dobiti za nazaj?
V tem oziru je zelo mnogo povpraševanj. V začetku tega leta je bila taka zaostala invalidnina po večini izplačana. Ker pa niso imeli ob istem času še vsi prizadeti invalidi in vdove v rokah sodnih sklepov, s katerimi jim je zaostanek priznan, se dotičnim v začetku tega leta ni izplačal in je še danes na dolgu. So pa tudi še slučaji, da nekateri še vedno nimajo sklepov o priznanju zaostankov v rokah. Dokler seveda zaostanek ni sodno priznan
in odmerjen, se sploh ne more izplačati. Ako pa je kdo dobil sklep glede svojega zaostanka po gori navedenem izplačevanju in je sodnija dotični sklep uradno dostavila računovodstvu, potem je zaostanek prijavljen k potrebi kreditov ali dotacij. Tozadevna dotacija je od časa otvorjena, potem se izplačajo zaostanki seveda samo onim za katere so bili na podlagi sklepov prijavljeni. Pričakuje se kmalu zopet prihodnje tako izplačevanje.
Pri nakazovanju rednih mesečnih invalidnin, pa se vsote zaostankov ne smejo in ne morejo vpošte-vati ker ni za nje podlage v računskih pozicijah. Ako bi enemu nakazali po par sto dinarjev zaostanka, bi potem ne mogli kriti rednih invalidnin. Tora j zaostanki imajo čisto svoje denarne vire, ki so na posebnih pozicijah in se od časa do časa otvar-jajo.
Popolnoma nepotrebno pa je spraševati, kdaj bodo nakazani zaostanki. Ako so prijavljeni, napravi računovodstvo nakazilo samo od sebe kadar je dana možnost.
Kako je z učenjem ter šolanjem sirot in otrok? Prav mnogo je slučajev, da invalidi in vdove prosijo za sprejem svojih otrok v zavode, da bi se izučili obrta ali izšolali. Pri teh razmerah je res težko otroka kam spraviti, da bi dosegel primerni poklic, ker je vse drago in povsod prenapolnjeno. Tekom zadnjih let je bilo dovoljeno nekaterim takim: siromašnim otrokom, da so v oskrbi invalidskega doma, vendar pa je to odvisno od možnosti. Vpoštevani so bolj obrtni učenci, ker šole bolj dolgo trajajo. Poleg tega ima pa po invalidskem zakonu invalid za otroka, ki se šola itak že dodatke k invalidnini, dočim jih za obrtne učence nima! Lani se je vsako sprejemanje v invalidske domove začasno prekinilo, kar je še tudi danes do pojasnitve v koliko bodo invalidski domovi še potrebni? Vse natekle prošnje so v evidenci. To vela tudi glede sprejemanja invalidov samih v domove. Najbrž se bo zadeva uredila sedaj z novim invalidskim zakonom. K prošnjam za sprejemanje dece pa moramo omenjati, da niso vse pravilne. Po zakonu je otrok zaščiten samo do 15. leta, popolne sirote pa do 16. leta. Po preteku te dobe mu ne gre več pomoč. Invalidi in vdove pa prosijo za podporo ali sprejem v invalidski dom tudi za take že nad 15 let stare otroke. Dotične prošnje se ne upoštevajo. Predvsem mora vsak dokazati z rojstnim in krstnim listom ali družinsko polo starost otroka. Priložiti se mora seveda tudi overovljen prepis sklepa in davčno potrdilo. Toliko glede prošenj.
Prošnje v obče?
Še vedno prihajajo različne prošnje s pomanjkljivimi prilogami ali jih sploh manjka. Nekateri prosijo za to ali ono stvar ter navajajo različne podatke o svojem položaju, tega pa ne dokažejo. Vsako stvar je treba dokazati. Oblastvo ne p-ozna razmer posameznikov, na same besede pa tudi ne more verjeti.
Predvsem je treba dokazati, da je prosilec invalid, vdova ali sirota. Torej prepis sklepa mora biti v vsaki prošnji. Vsaka pravica je omejena na pogoj siromašnosti. Ako hoče prosilec to dokazati, mora predložiti davčno potrdilo, ker se siromašnost ravna po neposrednem davku.
Pri različnih boleznih ako jih je treba dokazovati je treba zdravniškega spričevala.
Sploh naj pazi vsak na to, da bo svoje trditve v prošnji čim bolj s prilogami dokazal. Take prošnje so potem popolne. Nepopolne prošnje pa se odstopajo tja in sem, dotični pa dolgo ne dobi rešitve. Pa tudi nekateri funkcijonarji krajevnih organizacij malo pazijo na popolnost prilog. Kakršno prošnjo mu prinese prosilec, tako pa odstopi naprej. Krajevni funkcionarji-odborniki morajo biti informirani o posameznih zadevah ter morajo dajati članstvu pojasnila in navodila. Z nepopolnimi vlogami se povzroča samo delo in tudi stroški Za poštnine.
Potovanja radi ureditve in pospešitve.
Dogaja se prav pogosto, da hodijo invalidi sami v mesto, posebno v Ljubljano, da bi pospešili za se kako rešitev. Mnogokrat in največkrat se izkaže, da je rešitev sploh nemogoča ali pa se bo vkljub temu zgodila, ako so dotični navzoči ali ne. Primerjajmo samo slučaj, da pride kdo radi tega, kdaj mu bodo izplačali zaostanek invalidnine? Ravno v tem članku smo pojasnili, kako stoji ta zadeva. Ako ni otvorjen kredit, je vsako moledovanje zastonj. Navadno so potem taki potovalci brez sredstev za nazaj ter nadlegujejo v prvi vrsti
udruženje, da naj jih pošlje zopet domov. To so popolnoma nepotrebna pota in se z njimi ničesar ne opravi, pač pa povzroča nepotrebne izdatke. Udruženje imamo za to, da za vsakega člana posreduje in ako udruženje ničesar ne opravi, tem manj bo dotični sam. Dobro je, da smo naše čitatelje na to opozorili, da se taka brezpredmetna potovanja ne bodo ponavljala.
Važno za nekatere je tudi vprašanje od kdaj do kdaj pripada začasnim invalidom invalidnina.
Začasnemu invalidu poteče doba, potem pa zaprosi in čaka na ponovni pregled. Pregled se ne izvrši takoj in je priznan dotični zopet za invalida od dneva nadpregleda naprej. Nastane pa vprašanje ali mu pripada za dobo, dokler je čakal na nov pregled tudi invalidnina? Logično je, da je bil dotični med tem časom skozi invalid, ker je tudi ponovno priznan. O invalidnini odloča sodišče, vsak dotični pa naj prosi, da mu prizna invalidnino tudi za tisto dobo čakanja.
Priznanje dodatkov za novorojenčke.
Vsakemu invalidu, ki ima pravico do dodatkov, pripada tudi dodatek za novorojenega otroka. Pri tem pa je treba paziti na sledeče: Te dodatke priznavajo sodišča z dodatnimi sklepi. Prosilec pa mora zanje zaprositi sam in predložiti izpisek iz rojstne knjige za otroka. Sodišče prizna tak dodatek šele od dneva prijave, zato naj vsak tako prijavo čimpreje vloži, ker mu sicer dodatkov za na-
Z novim davčnim zakonom so bili za vso državo uvedeni enotni davki. Glede zemljiškega davka je od vsega začetka obstojala glavna težkoča v tem, da ni bilo mogoče najti enotne davčne osnove. Dobršen del države je plačeval zemljiški davek na podlagi čistega katastrskega dohodka, drugi del od katastrske vrednosti zemljišča, tretji pa od kultur in lege zemljišča.
Zakonodavec se je končno odločil za to, da osvoji kot osnovo zemljiškega davka katastrski čisti dohodek, ki se naj določi po enotnih načelih in vidikih.
Tam, kjer jie že obstojal čisti katastrski dohodek, kakor n. pr. v Sloveniji, ga je bilo treba na novo odmeriti, da se doseže izenačenje. Pri tem so služile za osnovo cene poljedelskih proizvodov in izdatki med 1. julijem 1925 in 30. junijem 1926 in srednji letni dohodek v letih 1921. do 1926.
Komisija, ki je prevzela to delo, je določila za Slovenijo naslednje količnike:
Količnik 18: Celje 1/2, Celje II/2, Slovenjlgradec, Velikovec I, Wolfsberg I, II.
Količnik 20: Radovljica I, II, III, Kranj I, II, III, Ljubljana mesto, Ljubljana okolica, Kamnik, Logatec, Kočevje, Črnomelj, Novo mesto I, II, Litija I, II, Brežice I, II, Krško I, II, Ptuj I, II, Radgona, Ljutomer, Maribor I, II, Celje 1/1, Celje II/l, Lipnica, Velikovec III.
Količnik 30: Murska Sobota I, II, Dolnja Lendava I, II, III.
Katastrski čisti dohodek je proračunan na podlagi teh količnikov za vso Slovenijo 255,987.452 Din.
S tem so bile tudi v Sloveniji popravljene mnoge dosedanje krivice. Tako je v goratem srezu Wolfsberg (Labudska dolina) znašal čisti katastrski dohodek za njihovo 1. razreda 37 Din, v mnogo ple-
zaj ne priznavajo. Takih slučajev je videti veliko, j Tudi je važno, da se sodišču vedno prijavljajo j spremembe glede davka, premoženjskega stanja, j posebno pa oni, ki so ročni delavci in ne preje- i majo cele invalidnine. O tem smo že zadnjič pojasnili. Dobijo se slučaji sprememb, posebno pri star- j ših. Pogoj je, da mora biti oče ali mati padlega ; sina za delo nezmožen, to je da je star ali bolehen, j Pred 10 leti so bili nekateri še bolj trdni, danes pa ] so že lahko popolnoma opešali. Smatramo za po- j trebno, da se taki lahko naknadno zopet prijavijo j in da se njihova prijava ne bi mogla odvrniti kot ; prepozna. Seveda ako se do sedaj po vojni niso nikoli javili, potem bo prijava po zakonu pač prepozna. Ako pa so se javili pred letom 1923, pa so jim nastale sedaj spremembe, potem jim bo sodišče prijavo gotovo še vpoštevalo in se naknadno prepričalo o njihovi delanezmožnosti.
Za enkrat smo mogli prinesti gori obrazložene j informacije in mislimo, da bodo našim čitateljem i dobro služile. Pozvali smo že v našem listu tovariše in tovarišice, da naj take razprave predlagajo Oblastnemu odboru ali uredništvu našega lista in stavijo različna vprašanja, ki se tičejo skupnosti, ne posameznika. Na ta način bo naš list prinašal mnogo zanimivih razprav in ga bo vsak z zanimanjem pričakoval. Iz tega naši čitatelji tudi vidijo in lahko spoznajo, kako potrebno in za vsakega važno je naše glasilo.
dovitejšem Prekmurju, ki je spadalo pod Madžarsko, pa 22 Din. V dveh sosednjih srezih, ki ju je ločila Mura, je znašal čisti katastrski dohodek za isto njivo I. razreda enkrat 19, drugič 22 Din.
Stari čisti katastrski dohodek je bi! določen še pod Avstrijo. Tu so se mnogokrat uveljavili vplivi veleposestnikov, tako da je na primer katastrski čisti dohodek v goratih srezih bil neprimerno višji kakor pa v plodovitih banatskih ali sremskih, kjer so se nahajala madžarska veleposestva.
Na enak način, kakor v Sloveniji, je postopala komisija za določitev čistega katastrskega dohodka še v Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji ter v Vojvodini. Ugotoviti je treba, da ima najmanjše količnike Slovenija (18), kar je z ozirom: na njen gorati značaj tudi povsem na mestu. Dalmacija ima količnike 20, 24 in 29. Vojvodina 22, 27, 32 in 34, Hrvatska in Slavonija 22, 24, 25, 26, 27, 29 in 30.
Na podlagi teh količnikov bo znašal skupni čisti katastrski dohodek za Hrvatsko s Sremom 1.171.200.866 Din, za Vojvodino 1.720,081.952 Din in za Dalmacijo 65.740.964 Din, 'za Slovenijo pa 255,987.452 Din. Od teh vsot bo znašala zemljarina 12 odstotkov osnovnega davka in 2 do 14 odstotkov dopolnilnega davka.
Maše «ilbanSe.
Invalidski zakon.
Kakor zasledujemo poročila, je bil po komisiji izdelan načrt novega invalidskega zakona najprvo predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Njegovi člani so že izvršili razpravo o njem, baje pa napravili neke izpreminjevalne sklepe. Načrt je sedaj v končni redakciji. Pričakovati nam je, da bo invalidski zakon toraj v kratkem izšel. Ker ga težko pričakujemo, nas zelo zanima.
Prepričani smo, da bo vsled dobrega premotre-nja našega stanja rešil naše vprašanje povoljno.
Ves čas po vojni smo se vojne žrtve skozi naše Udruženje prizadevale, da bi dosegle enkrat pravilno rešitev našega vprašanja. To se bo sedaj zgodilo. — Ko bo zakon izšel, hočemo njegove podrobnosti našim tovarišem in tovarišicam razložiti. Pričakujmo toraj, kako nam uredi naše vprašanje!
PREGLED DELA V SREDIŠNEM ODBORU.
Gospod minister socijalne politike in narodnega zdravja j,e odločil dne 29. 5. 1929 pod št. 35.459, da se pregleda delo ožjega in širšega Središnega odbora in ugotovi, v koliko se je pravilno postopalo z imovino Središnega odbora in zadužbino (volilom) g. Dimitrija Milojeviča.
Za svojega komisarja, ki bo izvršil ta pregled je odredil g. minister generala v pokoju g. Nikola Tomaševiča.
Po prednji odločbi je g. general Tomaševič pooblaščen, da po svoji uvidevnosti lahko izvrši zameno ožjega upravnega in nadzornega Središnega odbora.
S svojo odločbo je g. komisar ministra socijalne politike in narodnega zdravja zamenjal člane upravnega in nadzornega odbora ter prevzel sam vodstvo Središnega odbora. O tej zamenjavi Središnega odbora so obveščeni g. minister socijalne politike in narodnega zdravja. Oblastni odbori udru-! ženja vojnih invalidov in oblastne invalidske za-; druge. Glasom tozadevnega obvestila je preložen j tudi letošnji invalidski kongres, ki bi se imel vršiti j koncem tega meseca v Dubrovniku in sicer za ne-i določen čas.
IZ INVALIDSKEGA DOMA V CELJU.
Našim invalidom hiralcem, ki se nahajajo v invalidskem domu v Celju, sta Oblastni odbor udruženja iz Ljubljane in Krajevni odbor iz Celja nabavila radioaparat. Težko prizadeti tovariši, ki so povečini privezani po cele dneve na postelje, so izra-razili željo priti potom radioaparata malo med svet. Udruženje jim je izpolnilo to željo. V četrtek 13. t. m. je bil aparat postavljen, ki bo dobro funk-cijoniral. Takoj po otvoritvi je bilo razjasnjenih nekaj otožnih obrazov, ki z zanimanjem poslušajo akorde godbe iz različnih mest, ali pa jim predavanja in poročila krajšajo čas. Med oskrbovanci je zadnji čas tudi nekaj popolnih slepcev, ki so premeščeni iz zavoda iz Kočevja. Želimo\ da bi se tolažili pri radiu, ki se je izkazal tudi za bolnike jako dobrodošel in koristen.
Člani krajevne podružnice v Ljubljani, ki še
niso plačali članarine za pretečeno polletje in tudi ne naročnine za list se opozarjajo, da plačajo oboje do 25. t. m. Pri tem naj se poslužilo položnic, ki smo jih svoječasno poslali vsem, Ako do navedenega dne ne store svoje dolžnosti, se jim bo list ustavil. V najkrajšem času izide nov invalidski zakon in se bo priobčeval v Vojnem invalidu. Ker bo vsakemu potreben, bo lahko poceni dobil njegov tekst.
Iz Tržiča. Krajevni odbor opozarja svoje člane in članice, da je otvorjen pri poštni hranilnici račun in da bo lahko odslej vsak poslal članarino, ki znaša od 1. junija t. 1. dalje mesečno 2 Din s čekovno položnico, ki jo dobi v eni prihodnjih številk »Vojnega invalida«. To postopanje bo zlasti važno za oddaljene člane in članice, ki zelo težko ali pa sploh ne morejo priti osebno v Tržič. Sedaj bo lahko vsak — po možnosti pa mu to stori že krajevni odbor — vstavil samo znesek, ki ga ima plačati in nesel na najbližji poštni urad in zadeva bo rešena. Tisti od-
Dolo^tev čistega katastrskega dohodka m odmero
lemljarme ¥ Sloveniji«
Količniki so za Slovenijo 18, 20 in 30. — Skupni čisti katastrski dohodek za Slovenijo je proračunan na 255,987.452 Din. - Od tega bo znašala zemljarina 12 odstotkov osnovnega In 2 do 14 odstotkov
dopolnilnega davka.
LISTEK.
Dogodek.
Sedel sem na klopi odlične promenade; pred mano *e je razprostiral travnik, podoben zelenemu satinu.
V jutranjem solncu bruhajo ilz cevi ogromna peresa, oslepiteljno bela. Trata je bila kakor sveže lakirana.
Nebeško vreme! Raznobarvni, a vendar diskretno semintja sprehajajoči se odlični sprehajalci so bili kakor talentijiva, z mehkim Okusom izvršena slčka, da sem, gledajoč jo, pustil svoj roman pol ure ležati' narobe na kolenih in užival v sibaritskem brezdelju ta trenutek.
Opazim na koncu drevoreda približajo«) se dvojico. Mož In žena sta bili lepi in pred vsem zelo odlični prikazni. Velo je od njiju nekaj zapovedujočega, nekaka distinkcija, ki je ubogemu vragu takoj — vkljub odporu — vedno imponirala.
Dama je bila oblečena v kašmirasto obleko, obrobljeno z dragimi starimi čipkami. Bele gamaše so tesno in nežno objemale lepo kratko nogo. Iz množice sprehajalcev je bila opaiziti takoj, kakor da je edina sredi raja.	i
Mož je vtelesil izborno zadnjo, meni tujo modo, katero sem vkljub temu pripoznal.
O,	jaz s svojimi ponošenimi čevlji in zmečkanimi manšeti sem se predobro zavedal — včeraj, ko sem se oblačil, sem nehote nanje sedel — zadrege, ki se me je polaščala... Vendar so vkljub temu moji pogledi
upali dotakniti se rožnatega nežnega obraza, ki je bil posipan s pudrom ter bil podoben nekaki pašteti.
Ko sta bila gospod in gospa mimo mene, sem jima sledil takorekoč nehote s povešenimi očmi... Bogastvo in gospodstvo teh dveh je vzbudilo v meni skromno željo, da ju opazujem.
V resnici so bili trilje. Pozabil sem povedati, da je roko mlade dame vlekla naprej tanka, svetlo bleščeča verižica, na kateri je bil pripet mali psiček. Beli ljubček, ki je nosil svoj rep kakor kak solnčnik in nastavljal ušesa kakor iz papirja izrezana, je izginjal v kuštravi dlaki, da se je komaj opazilo telesce. Moji sprehajalci so hkrati obstali.
Opazim predmet presenečenja. In priznavam, da na me tudi ni naredil dobrega vtisa. Pohabljeni cigan, rumenokožni, s črniimi lasmi kakor smola — izgleda kakor eksotičen čarodej — je imel na robu drevoreda mizico in je igral v arkadij. Pred njiirn je stala majhna omarica, na kateri je čepela opica v plesalko oblečena.
Ne morem reči, od kod se je našla ta mračna, za-nemarjena družbica, Iz katerega pekla in gnojnice se je pojavila v lepem drevoredu kot nekak sramoten madež.
Cigan je izgleda! odvratno, zahrbtno, odbijajoč. Opica je nosila preko umazane dlake odvratno, grdo pegasto krilce iz rožnatega platna, privezanega z delom naramnic preko suhih pleč. Njena naloga je bila stati po koncu in balancirati na levo in desno... ali vedno zopet je padala naizaj in se utrujeno skrčila.
Nato je njen gospodar omarico rahlo sunil z nogo. Žival je vztrepetala, se še bolj skrčila, nato skočila zopet kvSSku In nekaj trenutkov dvignila z repom krilce, kakor tenoristi v trubadurskih časih svoje plašče z meči.
Dama se je glasno nasmejala. Zabavala se je s tem srečanjem žalostnih, glad trpečih bitij. Mali psiček se je našopiril.
»Bravo, Double Blanc!«
Sedaj je konštatiral moj precej dober opazovalni talent sledeče: Imam navado obraze v cestni železnici, s katerimi se vozim, dobro preštudirati. Dana mi je tudi priložnost, da se vežbam, ako poleti pomagam pri razkazovanju mesta. Dami je jeza malega psička delala zabavo in ne zavedaje se, je našla potrebo, da ga je še ščuvala.
»NK grdega ne more prenesti, vidite, Frank. Bravo! Double Blanc, pojdi sem!« Vleče ga za belo verižico, ki je zvenela kakor srebro, nategnjeno na harfi.
Opica je postala nemima, skočila je na zemljo na drugo stran, kakor da hoče ostanek cigarete pobrati. Hrkanje njenega gospodarja jo pozove zopet na omarico. Ali tam se skrči in pokrije z desno taco svoj mno-gopomembnii obraz. Lastnica Double Blanca je pustila, da se je približal neopaženo mali plesalki. Ker navdajalo jo je to s ponosom.
»Razumen je,« reče.
Srebrn smeh, tlesk z jezikom.
Kar plane psiček naenkrat elastično in nevzdržno na opico. Zgrabil za rob oblekce in jo srdito stresa.
Opica preteče pogleda, zacvili kakor miš v pasti in z obema tacama vleče oblekco k sebi. Ta gesta, ki je bila kakor sram, je vzbudila smeh. Ali iz ust opice se je sišalo tako krčevito Sin divje cviljenje, da je nek otrok vrgel kamen, ki je poleg omarice padd v prazen nabiralni krožnik.
A jaz? Priznam, da sem v trenutku vsega tega
rezek, ki ga dobi od pošte nazaj, naj vsak skrbno shrani, ker mu bo služil kot dokaz, da je članarino1 plačal. Krajevni odbor bo skušal imenovati v vsaki vasi po enega pooblašččnca, ki bo imel nalogo zbirati od članov in članic vsakega četrt ali ppl leta članske knjižice in jih prinesti v Tržič, da, bo tajnik potem nalepil vanje predpisane markice. To bo veljalo seveda samo za oddaljene člane. Vsi ostali se bodo lahko osebno poslužili uradnih dni; t. j. vsako prvo nedeljo v mesecu od 9. do 10. ure dop. v gasilskem domu v Tržiču. Krajevni odbor je poslal vsem nerednim članom poziv, da takoj! plačajo članarino, kar je pri nekaterih izzvalo celo ogorčenje. Opozarjamo le-te ponovno, da bomo vsakega, ki ne bo izpolnjeval svojih dolžnosti do1 organizacije črtali in mu vsako pomoč odklanjali. Naša dolžnost je skrbeti samo za člane. — Nadalje so bili pozvani tudi oni člani in članice, ki so1 članarino že plačali do konca t. L, a morajo v smislu zadnjega sklepa občnega zbora obl. odbora v Ljubljani, glasom kojega znaša članarina kakor je že omenjeno od 1. 6. t. 1. mesečno 2 dinarja, isto seveda doplačati. List »Vojni invalid« je torej pri plačilu mesečno 2 Din od L junija t. 1. naprej zastonj in naj se vsak tisti, ki ima plačano članarino, lista pa ne dobi, javi čim-preje pri Krajevnem odboru, lahko tudi z dopisnico. — Vsak član mora sedaj plačati članarino najmanj za 3 mesece naprej. Revnim, to je takim, ki pod nobenim pogojem ne zmorejo članarine, bo odbor skušal zadevo urediti, da bodo lahko redni člani in deležni podpor, ki jih delimo. Na vidiku imamo večjo akcijo. Pričeli bomo zbirati denarne zneske in skušali bomo za Božič obdariti vse revne člane in članice, na kar že danes opozarjamo.
Iz tega sledi, da si je odbor nadel veliko nalogo, da bo moral biti zelo agilen. Dolžnost članov pa je, da se družijo in pomagajo v težki borbi za zboljšanje življenskih prilik drug drugemu. Pomagajmo drug drugemu in bolje nam1 bo.
Pri nas imamo sedaj kar 2 avtomobila, ki prevažata potnike v Ljubljano in nazaj da smo glede prometnih sredstev jako dobro preskrbljeni.
Nekateri Tržičani so bili kar nervozni od stroja tvrdke ing. Dedek, s katerimi so vrtali ceste skozi mesto, da dobimo še eno vodovodno cev.
V	Retnjah je vtaknila 3 letna hčerka našega člana tov. Peterlina roko v slamoreznico ter ji je zmečkalo 2 prsta, da so ji morali v bolnici odrezati. 2 členka.
V	nedeljo 9. junija se je v Naklem pripetil karambol. Vlak in neki avto iz Štajerskega sta trčila skupaj, pri čemur se je avto popolnoma polomil, neka gospodična pa je zadobila težke telesne poškodbe. Mrtvih k sreči ni bilo.
Najceneje in sigurno se zavarujete za slučaj smrti pri Ljudski samopomoči. Kdor želi pojasnil ali pristopiti, naj se obrne, priloživši znamko, direktno na tov. Stankota Tomca, tajnika Oblastnega odbora udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, Šentpeterska vojašnica.
Politične fealeike.
PUNIŠA RAČIĆ OBSOJEN.
V senzacijonalnem procesu proti Puniši Račiču, ki je 20. jun. 1928 streljal v narodni skupščini, je bila v petek izrečena naslednja sodba:
»V imenu Nj. Veličanstva razsoja sodišče L stopnje v Beogradu, ki je za razsojo te stvari pristojno, da se Puniša Račič kaznuje:
za prvo dejanje, poizkušeni umor dr. Pernarja brez premisleka, na 6 mesecev zapora, ki se pretvori na 4 mesece ječe;
občuti nekak sram. Vzdržal sem vmešati se, ker sem preveč bojazljiv im slabo oblečen in točneje, strahopeten in beden, da bi v javnosti glasno mislil.
Resk! Slabo blago n* vzdržalo in se raztrgalo... Ali V tem trenutku zamahne suha ročica opice in s stisnjeno pestjo zadene beli smrček mučitelja.
Takoj'popusti in se cvileč, z. ranjenim očesom, skrije k nogam svoje gospodarice.
Mladi človek Pa skoči k opici, dvigne svojo palico — oster zamah prereže zrak in zadene opico.
Še enkrat se obrne opica na omarici, kjer je trenutek prej delala, nato se zgrudi, trepetajoč, medtem ko jo njena rožnata oblekca, viseča še na naramnicah, raztrgana, pokrije.
Vse to je bito' izvršeno v trenutku.
Istočasno sem videl, ko je mala, črna stvar trepetala na tleh, da je cigan — stoječ odprtih ust — grabili svoje goste lase in da sil je skozi narastlo množico delal pot policaj kakor vtelešena usoda. Mladi gospod je iskal molče, nekoliko vsled lastnega energičnega posegljaja v zadevo presenečen, pogleda dame.
Jaz pa, raziklenivši še neodločno stoječo grupo, skočim k njemu. Jaz? Al® sem bili to jaiz? Resnično. Oči v oči sem se ustavil pred njim ih mu pritisnem z vso močjo zvenečo zaušnico. Opoteče se in pomoli eno nogo v zrak. Drugi udarec ga vrže proti drevesu. In ker nisem imel ničesar več Od tega gospoda pred seboj kot njegov, na tleh se valeči klobuk, sem brcnil z nogo elegantno pokrivalo na sredo ceste.
Nato sem se odstrani mirnih korakov. Čutil sem se dostojnega globokega molka, 'M je nastal okrog mene. Jaz, ki sem v hipu pozabil na slabost, bojazljivost in celo na svojo ponošeno suknjo.
za drugo dejanje, umor dr. Basarička brez premisleka, na 20 let ječe;
za tretje dejanje, poskušeni umor Ivana Qran-dje brez premisleka, na 5 let ječe;
za četrto dejanje, umor Stjepana Radića brez premisleka, na 15 let ječe in
za peto dejanje, umor Pvla Radiča brez premisleka, na 20 let ječe.
Skupno se kaznuje torej na 60 let in 4 mesece ječe. Ker pa ta kazen presega zakonski maksimum 20 let, se obsoja Puniša Račič na 20 let ječe. V to kazen se mu všteje preiskovalni zapor, kar da, preračunano na ječo, 7 mesecev in 15 dni. Za ostala dejanja, navedena v obtožnici, se Puniša Račič oprošča. Kazen se mu šteje od današnjega dne.
Dragutin Jovanović-Lune in Toma Popovič se oproščata vsake krivde in kazni kot nedolžna.
Obtoženci imajo plačati vsakemu branitelju, ki to zahteva, 20.000 Din.
Depozit Puniše Račiča v znesku 1300 dinarjev se uporabi za izvrševanje kazni, revolver pa, s katerim je bilo izvršeno dejanje, se zapleni v korist države.
Proti tej razsodbi je dopustna pritožba v roku treh dni.«
V	utemeljitvi se navaja, da dejanje ni bilo pripravljeno', marveč gre za dejanje enega samega. Dejanje je bilo izvršeno brez premisleka, v afektu. Premislek je izključen, ker je bil Račič do skrajnosti razdražen zaradi težke žalitve. Kazenska odgo-govornost pa je kljub temu ugotovljena.
Obtoženca Jovanović-Lune in Popovič sta oproščena, ker ni dokazov za njiju krivdo.
Važno vprašanje na konferenci dela.
V	Ženevi se vrši mednarodna konferenca dela, o kateri smo že poročali. Na konferenci je bilo obravnavano vprašanje prisilnega dela za domačine v kolonijah. Razprava o tem vprašanju je zlasti neprijetna za kolonijalne države, ki so uvedle prisilno delo za domačine (Indijce, Zamorce, Kitajce itd.) v kolonijah. V prvi vrsti je šlo za to, ali naj se razpravlja o tem vprašanju v javnih sejah ali naj se pokoplje stvar v tajnih sejah (posebnega odseka. Konferenca je sklenila, da bo o vprašanju javno razpravljala. To je vsekakor velik moralen uspeh, ki kaže, da konferenca želi to sramoto odpraviti.
Na tej seji se bo o vprašanju razpravljalo le načelno, vendar pa kaže nastop konference, da bo skušala spraviti rešitev tega vprašanja v tek.
V	Madridu zaseda te dni meddržavniška konferenca za rešitev vprašanja narodnih manjšin, ki pa ne obeta nobenega pozitivnega rezultata, ker so se prizadete države že zavarovale proti temu, da bi se na obstoječem stanju manjšin kaj izpreminjalo.
Napet položaj med Rusijo in Kitajsko. Nankin-ška narodna vlada je odredila v ruskem konzulatu v Harbinu hišno preiskavo. Aretirana sta konzula iz Harbina in Mukdena in še 45 drugih ruskih konzularnih nastavljencev. Kitajska vlada trdi, da je kozulat vršil komunistično propagando. Sovjetska vlada je vložila v Nankingu radi tega protest vendar izgleda, da se bo zadeva poravnala mirnim potom.
Angleške volitve so izvršene. Potek je bil miren. Delavska stranka je dobila 290, konservativna 260, liberalna 56 mandatov. Razcepljenih je bilo 5 mandatov. Izvoljeni so vsi delavski voditelji. Več ministrov ni bilo1 več izvoljenih. Novo vlado je sestavil Macdonald. Med ministri je tudi ženska. Ženske so imele takrat prvič volilno pravico in so se je polnoštevilno poslužile. Mnoge so volile delavsko stranko. Anglija je pokazala z žensko volilno pravo, da je moški in ženska enakovreden državljan z enakimi dolžnostmi in enakimi pravicami. Delavska stranka, ki je določila za ministra tudi žensko, je to podčrtala.
Macdonald pojde sam v Ženevo. Macdonald je izjavil, da pojde na prihodnje zborovanje Zveze narodov v Ženevo tudi sam, čeprav je Henderson zunanji minister, in sicer zaradi zbližanja med Anglijo in Ameriko ter razorožitvenega problema. Doma v Angliji pa bo vlada poskrbela za odpravo nezaposlenosti, dasi se tudi ta problem ne bo dal naglo rešiti. Predvsem bo treba pospeševati razvoj gospodarstva.
Ratifikacija lateranskega dogovora. V petek dne 7. t. m., sta bila v Rimu zamenjana med Vatikanom in Italijo dne 11. februarja 1929 sklenjena pogodba in konkordatni dogovor. Mussolini se je s finančnim ministrom Mosconijem odpeljal v Vatikan, kjer ju je sprejel papežev tajnik kardinal Ga-sparri. Minister financ je izročil Gasparriju tudi ček italijanske banke za 750 milijonov lir. Listi pravijo, da je bil sprejem jako ljubezniv.
Na reparacijah dobi Jugoslavija v smislu sklepov pariške reparacijske konference v 58 letih 3.729,900.000 mark (to je 15 milijard dinarjev).
Obnova pogajanj z Italijo. Italijanski listi poročajo, da je jugoslovanska vlada predlagala obnovitev pogodbe med Jugoslavijo in Italijo ter revizijo nettunskih konvencij.
Na Čehoslovaškem so v velikih skrbeh radi raznih špijonaž, ki so se baje pojavile na več koncih in krajih države po tem, ko je bil razkrinkan stotnik Falout. »Narodni Listij«, precej reakcijonar-
no glasilo narodnih demokratov, zahtevajo, da se naj vojaškim letalcem prepove ženitve z nemškimi ženami, ker je baje Faloutova žena Nemka, češ, da je tudi Jugoslavija prepovedala svojim letalcem ženitev z drugimi kot Jugoslovankami. Mi pa smo bili mnenja, da špijonski posel po vojni ni več rentabilen.
Gospodarstvo.
Lucerna je važno krmilo.
Lucerna ali nemška detelja spada med najvažnejše krmilne rastline. Ako proučimo) ogromno število publikacij ameriških kmetijskih poskusnih postaj o tej rastlini, bi smeli trditi, da sloni na njej vsa mlečnost in plodOvL tost ameriških krav. V državi Wisconsin se je V 15 letih njena pridelovalna ploskev zvišala 'oid 18 ameriških oralov (acres) leta 1909. na 267.000 oralov 1. 1924. Pri nds je zaradi raznih težkoč z njo obdelana površina v zadnjem desetletju prej padla negO' se povečala.
Danes smo sii na jasnem, da vrednost kakega krmila ali hranila ni odvisna le od vsebine beljakovin, tolšče, dušika prostih snovi in rudninskih soli, ki se morejo s kemijsko anaMzo v odstotkih dotočiti, marveč v enaki meri od kemijsko neznano' sestavljenih čhiiteljev, ki usposabljajo te hranilne vrednote, da preidejo v večji ali v manjši meri v ustroj živalskega telesa. Lucerna spada med ona hranila, ki z oblico takih činiteljev ne-le omogočajo najboljše izkoriščanje same sebe po prebavnih organih živali, nego še prispevajo, da se tudi druga, v zmesi z njo poklaldainia krmila boljše izkoristijo.
H. M. Ev a n s iz univerze v Berkelliey poroča na podlagi poizkusov z laboratorijskimi živalmi o antisteri-ilitetnemu faktorju X, pr o tlj a Jo vost n e m u činitelju, od Nemcev menda že krščenim za vitamin: »E«, ki ga je mogel izslediti in potom .alkohola celo izločiti v solati, v zrnih kanadskega poljskega graha, v lističih lucerne, v klicah ovsenega in pšeničnega zrna ter v rumenjaku jajca, v govejih jeitrah in v mišičevju čeljusti ter obrlaza govedi.
Pridelovanje lucerne je neobhodno potrebno za dobro mlečnost im plodovitost molzne žiVine, a z enakim uspehom krmimo lucernol tudi svinjam, perutnini in vsem drugim domačim živalim. Po kemijskih krmilnih vrednotah nudi večje donose nego najboljša polja s krmilno peso ob neprimerno manjših pridelovalnih stroških; na Danskem je zato v zadnjem desetletju povsem predru-gačillai krmljenje govedi. Kadar nam poletna suša zmanjša doncise vseh drugih poljskih pridelkov, prav tedaj uspeva lucerna najbolj bohotno in košato kot zelena rastlina in nudi majviečje donose semenja. Vse to) mora siliti tudi nah šega kmetovalca), da ji posveti vse drugačno pozornost nego doslej. Ni res, da bil domača detelja, in menjalni travniki mogli nadomeščati lucerno s polno vrednostjo; ne-le da nudijo; v vseh primerih manjše donose redilnih snovi na hektar, temveč jim manjkajo vedno oni Vitami, ki SO' svojelastni lucerni.
Med glavne ovire, da se naš kmetovalec niil v večji meri oprijel dosedaj pridelovanja lucerne, spadajo ponesrečeni poskusi z njenim uspevanjem in pa večje težkoče pri pridobivanju njenega semenja na domačem polju.
V vsaki zemlji mora lucerna uspevati; ato ne sega talna voda previsoko, ako' najde v njej dovolj apna ter ako so prisotne za lucerno tipične bakterije. Apno kot gnojilo je pri nais bila doslej dokaj neznana potreba; o sistematičnem raziskovanju te potrebe na naši zemlji po javnih zavodih vsled pomanjkanja kreditov ni! bito doslej govora. Suha lucerna vsebuje do 1 in pol odstotka apna (seno navadnih trav in detelj le do' pol odstotka) iti odvzame zato zemlji! vsako leto do' 400 kg apna na hektar, odnosno letni) donos lucerne se uravnava po množini razpoložljivega apna. Prvo leto se mora lucerna razvijati in se krepiti le z reditiim® snovmi, ki jih najde v gornji ornidi; še-le v drugem letu in nadalje postanejo njene korenine dovolj krepke za prodiranje v globlje zemske plasti.
Bakterijsko cepljenje lucerne se izvršil ali s tem, da zmešamo na hektar potrebnih 20 do 30 kg semena z 8 do 10 kg prsti, nabrane okrog korenin posameznih, dobro uspevajočih rastlin lucerne ali bele detelje (prst posušiti, zdrobiti v prah, shraniti na temnem prostoru, neposredno) pred setvijo omočiti seme lucerne in nato zmešati s tem prahom, alt z uporabo čistih laboratorijskih kultur, ki jih pod nazivom nitragin dobavljajo v inozemstvu vsi državni kmetijsko-znanstveni laboratoriji. Nabavljena steklenica nliltragina se navadno razredči v enem (po potrebi več) litru mlačnega prekuhanega mleka ali mlečne vode z 1 odstotkom sladkorja In se s to tekočino nato omoči seme lucene, ki se potem na zraku osuši ali pa se mu primešal prah od prsti, apnenčevega peska ali žaganja. Pri nabavi nitraginia, odnosno bakterijskih kultur iz prUvatnih trgovslkih laboratorijev pa bodi previden; iz laistne izkušnje vem, da nam pošljejo često kaj takega, kar ni v nobenem sorodstvu z bakterijami!, katere smo mi zahtevali.
Apnenje se v Ameriki izvrši navadno z zmletim in skozi mrežo presejanim apnencem iz najbližjega kamnoloma. V državi Wiscorasih je n. pr. prvi tak potujoči stroj, odnosno mlin za kamenje bil od kmetijskih zadrug nabavljen 1. 1918. iti jim je v šestih letih zmlel 200 tisoč ton apnenca;. S takim surovim apnencem ali n. pr. tudi z apnenim laporjem moreš gnojiti kadarkoli, četo ob setvi, ne da bi škodili klicam. Dovaja se ga 2 do 10 tisoč kg na hektar (po kislob® zemljišča). Žganega ali sprašenega apna je trepa primerno manj (1000 do 3000 kg na ha), toda pognojiti je z njim že v jeseni za setve pomladi.
Tudi v Sloveniji bil mogel tak potujoči stroj zai zmletje apnenca donašati milijonske korist« kmetovalcem z odpravo kislobe na poljih in travnikih.
Da bi lucerna uspevalHa1 saimoi na globokem svetu, je povsem napačna trditev. Nasprotno’, lucerna je poklicana, da končno izpremeni v rodoviten svet one od naših gora in voda naplavljene peščenine, ki danes dionašajo le borno travico. Korenine lucerne prodirajbi na metre globoko v zemljo in raztapljajo počasi kamenje s svojimi kislinami; muzej v Bernu hrani šestnajst metrov dolgo korenino lucerne. Ako ne more lucerna s koreninaimi v globino, tedaj se le-te plazijo ob, površini skale in lucerna uspeva dobro, ako se na skali! nahaja le čevelj (32 cm) visoko prsti Povsod, kjer najde apna in je ne moti talna voda, bo lucerna boljše in boljše uspevala, čim večkrat se bo gojila. Ravno za izkoriščanje apnenčastih peščenih, odnosno peščenega sveta jo n. pr. Danci in ameriške kmetijske poskusne postaje kmetovalcem naravnost visiljuljejO'. Tudi pri nas je tlako vsiljevanje nujna narodnogospodarska potreba.	Ape.
Ziravsfeo»
Piše dr. F. J. Kern.
Revmatizem. — Današnji bolnik ima revmatizem, ki se razlikuje od primerov, katere sem opisal v zadnjih številkah. Boli ga že šest tednov leva noga, in sicer od križa in kolka doli do pete. Pravi, da ga je najprvo bolel križ, nato stegno, potem ga je trgalo pod kolenom, prišlo mu je že v bedro, zdaj ga pa trga skozi po nogi »kakor bi mu kdo rezal meso od kosti«. Če leži, je boljše, hodi pa z največjo težavo.
Preiskava pokaže, da je občutljiva kost na levi strani križa. Pod pritiskom je občutljiv dalje v stegnu in pod kolenom. Bolečina je po izjavi bolnika slična oni pri zobobolu.
Zdravniki imenujemo te vrste »revmatizem« vnetje sciatičnega živca (sciiatic neuritis). Je jako razširjen zlasti med težaki, kot so člani naših organizacij. Ko sem pred par tedni pregledoval bolniške nakaznice v glavnem uradu SNPJ, sem naletel na kakih deset, kil so prišle v urad tekom enega tedna. Lahko rečem, da imamo vsak mesec do petdeset takih bolnikov na bolniški listi.
Kaj povzroča »sciatiko in kako jo zdraviti?
Sciatika je največji živec v telesu. Zalaga s čutili (ner-ves) skoro celo nogo od kolka pa doli do prstov. Glavno streme drži po zadnjem delu noge in se razcepi prav pod kolenom v dve stremeni, in vsako drži na eno stran bedra (cailf muscles). Vsled tega je primeroma lahko ločiti te vrste »revmatizem« od drugih. Boli v mesu, skozi katerega drži živec. Kolena, niso boleča «n ne otekla. Bolnik nima navadno nikake vročice. Tudi bolečine so drugačne. Bolnika »trga« kakor bi ga bolel zob. Včasih so bolečine neznosne, da zahtevajo morfin za ublaženi e. Bolezen traja od par tednov pa do več mesecev. Več bolnikov me je obiskalo, ki so trpeli šest in več mesecev, neka ženska celo nad štiri leta, da si ni mogla sama zavezati čevljev. Največkrat boli leva noga in navadno na vnanji strani.
Vzrok vnetja sciatičnega živca je največkrat pre-maknjenje sklepa v hrbtu (sacro-iliac joint). Sicer je ta sklep med medenčnimi kostmi trden in obvezan z mišicami, da se skoro nikdar popolnoma ne izpahne, vendar se toliko okrene, da povzročil vnetje živca, kil leži direktno pod njim. Drugi vzroki so revmatizem v tem sklepu ali prehlad, n. pr. če sedimo na mrzli, mokri travi ali na cementu. Pri mladih delavcih pride pogosto od napačne zakrenitve pri dviganju težkih predmetov. Notranja vnetja zlasti pri ženskah ali kronična zapeka lahko povzroče sciatiko vsled pritiska na živec. Ker je toliko vzrokov, ki lahko povzročijo enako bolezen in slične bolečine, zato je toliko ugibanja, kako zdraviti sciatiko. Vsak zdravnik ima drugo metodo; večinoma jih je bilo do zadnjega časa kolikor toliko neuspešnih. Ker ni vedno pravi revmartjzem ali prehlad vzrok vnetja, zdravila v večini slučajev prav malo zaležejo, razen za olajšanje hudih bolečin. Izrezanih je veliko tonsilov ih izpuljenih veliko zob; mogoče da to pomaga v enem slučaju izmed sto. Ker večina bolnikov končno ozdravil, pripisujemo ozdravljenje tem operacijam.
Jaz sem osebno imel dobre uspehe v zadnjih osmih letih z ultravijoličnimi žarki. Pred leti sem priobčil več pisem bolnikov, ki so ozdravili s solnčnilmi kopelmi, katere sem tačas priporočal. Razne manipulacije, drgnjenja, vroče kopeli dostikrat pomagajo. Zdi se mi, da po toplicah pomaga za te bolezni več masaža in drgnjenje ter razna dristila kot voda sama. Poznam bolnike, ki so šli v toplice za prvi napad in jim je pomagalo, za druge ponovne napade pa ne. Odvisno je veliko od maserja, če vam toplice pomagajo ali ne. Zdi se mi, čim bolj vaš »premikasti«, tem bolj pomaga. To je moje osebno mnenje, ki ni strogo ortodoksno in se ne čita PO' zdravniških knjigah, pa se mi zdi upravičeno, ker sem govoril baš o tej stvari z bolniki' v štirih toplicah (West Badn, Mt. Clemens, Salstjöbaden pri Štokholmu in v Dolenjskih toplicah).
Tudi gotovi pasi (sacro-iliac belts) pomagajo zlasti še, da se bolezen ne povrne, ko je križ še bolj slab.
V linimente osebno ne verjamem. Ker izvira bolezen iz hrbta, oziroma od omenjenega sklepa, liniment ne more pomagati, če ga drgnete po stegnu ali po mečeh. Da liniment pomagai, mora dovolj peči, da človek ne čuti bolečin pod kožo*. Sploh liniment ne more priti skozi debelo mišičevje v nogi direktno do živca. Kdor misli, da mu mazila pomagajo, naj jih rabi.
Bolnikom, ki nimajo prilike iti' k zdravnikom ali nimajo sredstev ter žive morda kje na deželi, dajem sledeča priporočila:
1.	Vroče sedežne kopeli v banji ali v škafu vsak dan po 20 minut;
2.	Počitek v postelji, ako je mogoče prebiti;
3.	Dober močan maser, ki naj vas dobro zdrgne po hrbtu ob križu, kjer je bolečina najbolj občutna. Za mazilo lahko' rabi navadno olje ali alkohol, ali če tako želite, kak lihiment;
4.	Močan pas, ki naj sega čez medenčne kosti. Na obolelo- stran denite eno ali dve inči debelo podlogo ali zvitek.
Druse novice.
Ironična povojna drama-
Ameriški dnevnik »Prosveta« piše1 v številki! od 28. maja 1929 sledeče;
Chicrago. — Povojna drama z veliko ironijo, ki bi ‘lahko služila kot hvaležna snov za socialen roman ali socialno dramo v filmu, je bila odkrita te dni na zborovanju pohabljenih ameriških veteranov iz svetovne vojne. Organizacija vojnih pohabljencev iz Illinoisa je imela svoje zborovanje v hotelu Sherman in govorniki so- naštevali slueaije težke situacije, v kateri se nahajajo člani, ki so brez dela in sredstev za življenje.
Eden govornikov, Harry E. Ciirtis, je povedal med drugim, da se nahaja na čelu nekega večjega podjetja v Chicagu bivši oiilcir nemške armade (imena; nisbi bila razkrita). Nemški oficir je prišel takoj po vojni v Chicago in v sedmih letih se je povzdignil do poslovodje, ki ima glavno besedo pri nastavljanju in odstavljanju delavcev v dotlični tovarni.
In zgodilo še je, da sio pohabljenci, bivši vojaki ameriške armade — ki so se bojevali na francoski fronti proti Nemcem — prihajali k svojemu bivšemu sovražniku na fronti, prosit dala. Poslovodja, bivši nemški oficir, je pa tako naklonjen pohabljencem, da je vsakemu dal delo-, če je le bil prostor. Uposlil je približno 400 bivših vojakov, svojih bivših »sovražnikov« in obžaluje, da ne more uposliti vseh.
Zborovalci so se zelo pohvalno izrazili o tem Nemcu in izrekli obžalovanje, ker niso ameriški domačini tako naklonjeni brezposelnim pohabljencem. Okrog 4000 vojnih pohabljencev je danes brez dela v Chicagu.
V	resnici — pripominjamo mi — »zlata« Amerika.
Maksim Gorki je te dni zopet dospel v Moskvo,
kjer ga je zadnji vseruski kongres sovjetov Izvolil v svet narodnih komisarjev. V Moskvi namerava! ostati do- jeseni, čez zimo pa sc radi svojega rahlega zdravja zopet povrne v svojo vlilo v Sorentu v Italiji.
Celo Trst gradi stanovanjske hiše. Leta 1928 je mestni zajvod za mala; stanovanja v Trstu zgiraldil 75 hiš s 417 stanovanji, leta 1929 pa zgradil 34 novih hiš s 381 stanovanji. Eno stanovanje velja komaj 90.000 dinarjev gradbenih stroškov.
Jugoslovani dobe kardinala. Klerikalni listi poročajo, da je Vatikan vprašal jugoslovansko vlado, kateri izmed škofov naj postane kardinal. Kardinala želi imenovati Vatikan, še preden se sklene konkordat.
Obletnica smrti kneza Metternicha. Dne 11. t. m. je minuto' 70 let, odkar je umrl nekdanji mogočni politik knez Metternich, po mišljenju velik reiakciljonarec In
tiran.	.	.
Desetletnico ljubljanskega vseučilišča obhajaijo te dni z večjihii prireditvami'! in slovesnostmi.
Zvočna čuda prirode.
Pojoče skale. — Plakajoče morje. — Zveneč pesek. — Bučeča ognjeniška jezera.
V	šumenju slapov se vedno natančno sliši trizvok v c-duru (c, e, g) in razen tega v basu f. Pri velikih, močno grmečih vodopadi h ta f prevladuje ostale zvoke; pri manj šumnih vodopadih se včasih c, včasih g sliši krepkeje. Te štiri zvoke moremo po nekoliki vaji razločevati v vseh šumečih vodah, v mogočnih vodopadih celo v različnih oktavah. Pri majhnih slapih zvene zvoki eno ali pa dve oktavi više. Najbolj se zvoki uveljavljajo tedaj, kadar prost vodni curek pada v veliko kotanjo. Iz tega se more upravičeno sklepati, da je vrsta hribine (kamna), na katero kaplje padajo, za zvoke brezpomembna. Povzroča jih ne toliko udarjanje padajočih vodnih množin kakor razpokavanje z zrakom napolnje-tiih vodnih mehurčkov. To nalikuje brezkončni množini majhnih razletov, ki se v brzi vrstitvi deloma vežejo v glasbene zvoke.
Taki zvoki se morejo v ugodnih razmerah proizvajati že samo z enostavnim brizganjem ali mrmranjem valov. Visokogorska jezera podšumevajo, kadar se bližajo nevihte. Kadar se med skandinavskimi otočiči iz dna vode slišijo hreščeči glasovi, pravijo ljudje, da morje »melje«, ker to hreščanje primerjajo hreščanju mlinskih kamnov. V Fing,atovi jami na otoku Staffi proizvajajo rahlo vanjo se prelivajoči valovi, ki v ozadju udarjajo na bazaltne stene, prav zelo ubrane glasove, od katerih je jama dobila keltsko ime An-navine, t j. jama soglasja. Stene so Iz krasnih bazaltnih, 17 metrov visokih stebrov, vsak ima po tri, štiri, pet, šest ali osem, prizem. 1 e prizme, pravijo, ob močnem vetru vse zvene kakor ko-vinasti jeziki ogromne harmonike. Na arabskem obrežju Rdečega morja se včasih v šumenju udarjajočega morja razločno čuje neko petje, ki mu tamkajšnji prebivalci pravijo »plakanje morja«.
Zveneče skale niso redke. Ob zgornjem Orinoiku in v Corichini Vieja se nahajajo granitne skale, ki od časa do časa ob solnčnem vzhodu proizvajajo podzemeljske glasove, podobne orgelskim; zato so jim Spanci rekli »Jujas de mušica« (glasbene skale). Vendar kamenje ne zazveni samo od sebe, ampak le tedaj, kadar kdo nanje tolče na določenih krajih s kladivom ali s kakim drugim kamnom. Tedaj dajejo zelo visoke glasove, in če kdo tolče na več kamnov, ki leže drug poleg drugega kakor klavirske tipke, se čuje večkrat čisto jasen sozvok v duru. Predvsem je svetovnoznan eden izmed dveh Mem-nonovih stebrov v Tebah (Zgornji Egipt), ki so ga zaradi njegovega »petja« dolgo čaisa smatrali in občudovali kot svetovni čudež. Tisoči Sin tisoči; cesarji to kralji, vojskovodje, znanstveniki In pisatelji, vsi so prihajali, da bi poslušali »zvenečega Memnona«. Eden (severni) izmed obeh orjaških kipov Amenofisa III. je imel čudno svojstvo, da je zvenel vedno- ob solnčnem vzhodu, ih sicer zato, ker je ob potresu 1. 27. pr- Kr. dobil razpoko. Pravijo, da Memnon tožeče pozdravlja svojo mater Eps, jutranjo zarjo. Mnogobrojni podpisi slavnih mož starega veka, ki so na podstavku in na nogah kipa, pričajo, da so podpisani čuli »božji glas«.
Ko so špranjo zazidali (na povelje cesarja Septima Severa), je glasno zvenenje do neke mere prenehalo, toda tiho zvenenje se vendarle sliši kakor prej. Razlaga se s hitrim in močnim segrevanjem kipa, ki se je ponoči shladil; s tem segretjem se izpreminjajo sestava in ra-zice, kar povzroča zvenenje.
Najbolj čudnim prirodnim pojavom pa nedvomno
pripadajo »pojoče doline«. V taki dolini se od časa do časa v gozdni samoti čujejo glasovi zvonov, čeprav niti v bližini niti v daljavi ni človeških bivališč. Glasovi nastanejo kakor vetrič, se polagoma ojačujejo, dokler ne dosežejo nepopisne lepote in polnoglasnosti; potem polagoma utihnejo. Zvok je čista mali c. Zgornja oktava so-zveni, kvinta pa molči.
Tudi pesek zveni. Na Kanal, enem izmed največjih Sendviških otokov, blizu Opalu, se nahaja sipina iz koral in apnenčevih tvarin. To- je »lajajoči pesek«. Kadar se sipina iz kakega vzroka giblje, nastane hrušč, ki ga otočani primerjajo pasjemu laježu. Znanih je več podobnih pojavov. Čudne reči poročajo o gori poleg pristanišča Tor na Sinajskem polotoku. Gora je 122 metrov visoka in je iz belega peščenca, ob katerem na nekaterih mestih leže velikanske množine rumene sipe. Kadar je gora »blagoglasna«, mislijo, da čujejo basovski orgelski glas. Po že davno izvršenem raziskovanju nastane bučanje na ta način, da močno- segreti pesek drsi po- pobočju.
V Eifelskem gorovju (Nemško Porenje) se nahajajo ognjeniška jezera, ki jim pravijo »Maare«. Pozimi, ko jim površina zledenl, se pod -ledom čujejo čudni, zelo glasni zvoki. Tedaj pravijo tamkajšnji prebivalci, da jezera »buče«. — (»Heroido de Esperanto«.)
Raznoterosti.
Čudodelni smeh.
Prisrčen smeh detla prava čuda-: žalostnim prežene moro bridkosti, boječe navda s pogumom, a bolne ozdravlja. Učenjaki -in pesniki so razmišljali in pisali o blagodejnosti smeha, mogočniki pa so sai najemali »norce« in duhovite šaljivce, da so se jim mogli- smejati. Zanimivo je, kar piše o- smehu Harald Llo-yd.
Vrste človeškega smeha so- mnogotere. Prvo mesto gre veselemu glasnemu smehu, ki prihaja iz ugodnega razpoloženja; potem je tihi, uljudni smeh v družabnem občevanju; dalje grenlkb roganje razočaranja in slednjič spačeni smeh zagrizenega srda. Te različne vrste smeha si v ničemer niso- podobne. Najprijetnejši in obenem naj-nalezljivejši je -smeh, kil prihaja lik veselega srca i-n učinkuje nedolžno; to vrsto smeha nam je dala narava kakor v obrambo in protiutež proti stiskam vsakdanjosti. Kakor so nam simpatični ljudje, ki se radi to od srca smejejo, tako neznosni so nam tisti, ki se neprestano-, večinoma brez vsakega -razloga smejejo ai -smehjajo; zanje veja pregovor; Po vednem smehu se norec spozna. Na drugi strani pa se varujmo ljudi, ki se jim kvečjemu zgane obraz v smehu, ako jih v to- sili škodoželjnost; to po-ve-čtoi niso pošteni ljudjie. in redkokdaj prijazni. Nekaij pa naj bi vsak znal: smejati se nad samim seboj. Kdor to zna, kaže, da je sposoben za samokritiko; šele potem imamo pravico, da se smejemo napakam in posebnostim drugih ljudi.
Najlepši in najčiistejši je otroški smeh; o tem pravi kitajski filozof Lao-tse: »Če se ne znaš več smejati kakor otrok, si notranje izgorel in tvoje srce je napolnjeno s pl eno-.«
Smeli je zelo resna stvar, pravi Harald Lloyd. Nič ni težjega na svetu, nego pripraviti občinstvo do- smeha; komur se to posreči, je bitko dobil. Najlažje ih najbolj se ljudje smejejo stvarem, ki so jita dobro znane. Tako- n. pr. če gre debel človek v premajhnih čevljih preko leda ali če je kdo preobložen z zavoji pa pride vihar, ki mu grozi vsak hip odnesti klobuk Itd.
Močan smeh, ki človeka kar stresa in mu ne da priti do sape, pa utegne postati smrtno- nevaren. Zglede za to navajajo- iz vseh časov. Ena najstarejših takih dogodbic se pripoveduje o rimskem modrijanu Krizipu. Le-ta je videl nekega! dne, kako- je osel žrl smokve, ki jih je bil določil modrijan zase. »Daj mu še čašo viina-, da si poplakne grlio.,« je ukazal slugi. Nato se je začel silno smejati to se ni nehal, dokler se ni mrtev zgrudil.
Nekaj podobnega se je zgodilo- nekemu grškemu umetniku, ki je naslikal -staro žensko. Izraz ki ga je dal njenemu obr-aizu, se mu je samemu zdel talko- smešen, da ga je prevzel ho-meničen smeh ter ga tako zdelal1, da je v 24 urah umri. — Iz novejšega časa pripovedujejo, kako je prišla k zobozdravniku gospa, ki je sedla na mučilni stol in vzdihnila: »Da bi vendar ljudje brez zob priha-jal-i na svet!« Zobozdravnik ji je odgovoril; »I, kaj ne prihajamo-?« — Nato je go-spa zdravnika vsa) začudena pogledala in ko se je zavedla dovtipa, jo je popadel- tak smeh, da se je vsa stresala in se je več ur neprestano smejala. Smeh jo- je čisto- izčrpal, vendar si je po- tem zopet opoimo-gla.
Mnogi ljudje se morajo- smehljati iz poklica kakor: trgovski po-tnik-i, prodajalci in sploh ljudje, ki pričakujejo od dobre volje ljudi- zaslužka1. Narod neprestanega uljud-nega smeha pa so- Japonci. Japonec ukazuje in kara, sluša in sprejema grajoi s smehom. Japonki velja kot prva dolžniois-t, da- nauči svojega otroka s svojim zgledom smehljanja; zanjo- so žaloste otroške oči neznosne. To je globoka vzhodna modrost; Japonci vedo, da molk ne pomaga vselej, da belsede mnogo- pokvarijo, dočim tih smehljaj neredkokrat mnogo ko-rištk pomaga, odreši.
Smeinke,
Še ena: o neizpreobrnljivem pijancu.
Znan suhač je Imel predavanje.
Da natančno pojasni škodljivost pitja, je postavil na mizo kozarec čiste vode in kozarec žganja. Za tem je položil v vodo glisto, in glista je veselo plavala-. Ko jo je pa v žganje djal, je takoj poginila.
»Gospod,« se oglasi pijanec v zadnji klopi, »kakšno pa je tisto žganje? Dajte ga meni. Jaz imam namreč tudi gliste!«
fždaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik; Stanko Tomc. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani. — Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.