Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :- Velja za vse l*to..$3.00 Ima 10.000 is&ročnikov:- GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki* U The only Slovenian da: .> in the United States ■ ■ ■ Issued every day except yj Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND Tj NO. 191. — ŠTEV. 191. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 14, 1915. — SOBOTA, 14. AVGUSTA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXm, NEMŠKE ČETE SQ ZAVZELE MESTO SIEDLEC. OBNOVITEV BALKANSKE ZVEZE NEMOGOČA. NEMCI PRAVIJO, DA PRODIRA JO, IZ PETROGRADSKIH PO-ROČIL JE PA RAZVIDNO, DA BODO KMALO PRENEHALI Z OFENZIVO. — VILNA SE NE BO MOGLA DOLGO VZDRŽATI. BOLGARSKA NOČE STOPITI V BALKANSKO ZVEZO, KER JI GRŠKA IN SRBIJA NOČETA DATI MACEDONIJE. — BOLGARSKE ZAHTEVE. — RUMUNSKA VLADA JE DOVOLILA IZVOZ ŽITA IN PETROLEJA. — MACKENSEN SE JE MORAL BAJE ZA DVAJSET MILJ UMAKNITI. «-—O- Z zapadnih bojišč. Nemci uspešni v Argonih, Nemci so baje obranili osvcjcne postojanke proti vsem naskokom, katere so vprizorili Francozi. ODBITI NAPADI. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija, 13. avgusta. — Danes j«' bilo izdano tukaj sledeče poročilo: Armada generala Ilindenburga j»> pr«*d kovnoiu precej napredovala. Kuni so vprizorili v porečju Pvine več napadov. pa so se morili vs«»l«'j umakniti. Med Na-rtvoin in I'u^iin smo za v: teli nekaj o/t-mlja, kljub temu da se je so-\t,i/nik x vso >.ilo ustavlja! in obstreljeval iia.š»- postojanke. Ote ^ -iK-rula Sboltza so vjele včeraj !>()<) iii<>/. in zaplenile več strojnih pusk ter drugega vojnega materi-jala. Armada bavarskega princa Leopolda je zavzela mesto Siedlei-in prodira proti Sokolovu. Dunajska vest. Dunaj, Avstrija, 1*1. avgusta. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja : V vzhodnjem delu Galicije je položaj neizpremenjen. Zapadno od Buga zasledujejo Avstrijci u-inikajočo se rusko armado. Nemške «"ete se približujejo Vlodavi. Vilna. Berlin, Nemčija, 13. avgusta. — V Ženevi izhajajoči francoski časopisi poročajo, da je veliki knez Nikolaj Nikolajevič obvestil francoski generalni štab, tla bodo morali Rusi v najkrajšem času zapustiti Vilno. Mesto je premalo utrjeno in premalo preskrbljeno z živili, da bi se moglo ustavljati. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 13. avgusta. 1" rad no se poroča: Jugovzhodno od Mitave smo po-guaii Nemce preko reke An. Nemci se tudi umikajo v smeri proti Puenaborgu in Vilkomiru. V o kolici Kovna so Nemci prenehali s ofenzivo. Sedaj se vrše le manjši artilerijski spopadi, ki pa nimajo nikakega upliva na splošni položaj. Oh srednjem teku reke Visle smo zapustili nekaj vasi. To se je zgodilo zgolj iz strategičnih ozi-rov. Na desnem bregu reke Bug in ob Zloti Lipi se ni ničesar posebnega pripetilo. Obnovitev balkanske zveze. London, Anglija, 13. avgusta. .— Holsrarska je >.e večkrat izjavila, da se samo pod tem pogojeni pridruži zaveznikom, če dobi oni del Macedonije nazaj, katerega sta dobila po zadnji balkanski vojni Srbija in Grška. Ker Srbija noče dati Bolgarski nikukih koncesij ter ji noče odstopiti niti pedi ozemlja, je obnovitev balkanske zveze nemogoča Srbija sicer še ni odgovorila na vprašanje, toda diplomati pravijo, da odgovor nikakor ne bo zadovoljil Bolgarske. Vsa Evropa napeto pričakuje, kaj se bo zgodilo na Balkanu. Bolgarska zahteva za-s.' 7000 kvadratnih kilometrov ma-eedonskega ozemlja. Če Srbija ne bo v najkrajšem času ugodila vsem zahtevam, se bo Bolgarska pridružila Avstriji iu Nemčiji. Zahteve Bolgarske. Rim, Italija, 12. avgusta. — Bolgarski poslanik dr. Rizov je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da se vrše pogajanja med balkanskimi državami in eetvero-zvezo. — Bolgarska — je rekel poslanik — ni dosedaj še čisto nič iz-premenila svoje politike. Leta 1913 so jo spravili na led, oblju-bovali so ji vsakovrstne «tvari, samo, da j*1 odstopila Rumunom Ija. Bolgarska ne zahteva zaenkrat ničesar drugega, kakor to, da se na principu narodnosti uredi vse meje. Znani sofijski časopis "Mir" je priobčil pred kratkim dolg članek, v katerem so sledeče točke: Sedaj še nič ne kaže. da bi se Bolgarska pridružila zaveznikom. — Bolgarska ima veliko vzrokov, da tega ne stori. — Če bi se pogajanja malo prej začela, bi bila sedaj že lahko končana. Zavezniki so šli v boj za svobodo malih narodov. — Na vse načine so si prizadevali .RZAVAH streljevati svetilnike, jih je pregnala naša obrežna artilerija. Rusko časopisje poroča, da si je priborila ruska mornarica pri otoku Ossel veliko zmago. Ruske bojne ladije so baje potopile več sovražil išk i h križark. Londonsko poročilo. London, Anglija, 13. avgusta. — Odkar je padla Varšava, je bilo vse tukajšnje prebivalstvo zelo razburjeno in je že začelo obupa-vati. Današnja petrogradska poročila so pa precej dobra in ljudje so začeli zopet upati ter se nadjati zmage. Cela situacija na vzhodnem bojišču se je baje z enim samim u-dareem izpremenila. Ruska armada je stopila v ofenzivo in začela uspešno prodirati. Petrogradski dopisnik tukajšnjega "Tirnesa" poroča, da je bila armada nemškega generala Hin-denburga pri Rigi poražena ter da se je začela na celi črti umikati. Čete generala Mackensena so pognali Rusi za celih 20 milj nazaj. Ruska armada je dobila precejšnja ojačenja; Nemce bo kaj lahko pregnala iz ruskega ozemlja in bo tako razredčila njihove bojne vrste, da ne bodo mogle nikdar več stopiti v ofenzivo. Ruski generalni štab je sestavil za bodoče operacije čisto nov vojni načrt, ki se bo v vsakem oziru obnesel. Napad Zeppelinov. Nemški Zeppelini so izvršili nov napad na angleško obal ter metali požigalne bombe. London, Anglija, 13. avgusta. Dva nemška Zeppelina sta se pojavila v pretekli noči na iztočni obali Anglije ter vrgla na različne kraje požigalne in druge bombe. V oficijelnem poročilu se ne navaja krajev, na katere se je vpri-zorilo napad. 6 oseb je bilo ubitih. 23 ranje-jlih in 14 hiš skoro 'porušenih. Eden izmed Zeppelinov je bil baje resno poškodovan, a je ušel. Na nekaterih točkah so napadli Zeppeline naši aeroplani, a se je posrečilo Nemcem uiti brez posebnih izgub. Mir v oktobru? London, Anglija, 13. avgusta. Na podlagi danes objavljene italijanske zelene knjige izjavlja "Star", da sta Nemčija in Avstrija že marca meseca predlagala Rusiji separaten mir. V članku se glasi, da je italijanski poslanik v Petrogradu dne 29. marca sporočil italijanskemu ministru za zunanje zadeve, da je iz zanesljivega vira izvedel, da se resno poskuša napotiti Rusijo do separatnega miru. Amsterdam, Hdhindska. 13. avgusta. — "Telegraf" poroča, da je vsebovalo neko dnevno nemško povelje na armado v Flandriji sledeče mesto: — Naše delo na Iztoku je praktično končano ter bomo pričeli sedaj na Zapadu. V oktobru ho zagotovo mir. Švedska razjarjena. Stockholm, Švedska. 13. avgusta. — V švedskem časopisju se na zelo oster način graja pošto panje angleške vlade, ki noče pu stiti iz dežele dva tovora premoga, katera so kupile švedske družbe za švedsko mornarico. Nikake konference kardinalov. Kardinal Gibbons je včeraj, ko se ga je vprašalo v Southampton. L. I. glede mirovne konference kardinalov, pozitivno izjavil, da so tozadevne govorice brez vsake podlage. Dve ladiji nasedli. Lizbona, Portugalsko, 13. avgusta. — Portugalska križarka "Republiea" je danes nasedla na skale pri Ericeira, 22 milj v severozapadni smeri od tu ter je popolnoma izgubljena. Posadka je ne varnem ter se je spravilo s križarke tudi topove. London, Anglija, 13. avgusta. Švedski parnik "Kiruna". 463S ton, ki se je nahajal na poti iz Philadelphije v Stockholm ter i-mel na krovu premog, je nasedel v bližini Orkney otočja ter je glasom poročila Lloyda izgubljen. 35 mož broječa posadka je zapustila danes popoldne parnik ter se izkrcala v Wick. Na Haiti, Admiral Združenih držav je bil prisiljen uvesti vojaško diktaturo za celo republiko. Washington, D. C., 13. avgusta. V Kap Haytien so izbruhnili novi nemiri med Bobo in Zamor pristaši in podadmiral Caperton je bil prisiljen proglasiti v mestu vojaško diktaturo. Mornariški department je objavil sledeče poročilo: — Admiral Caperton poroča. c'a je bil prisiljen staviti mesto Kap Haytien pod vojaško kontrolo radi nemirov, ki so izbruhnili tam med Bobo Zamor strankama. Uvedlo se je red kot v Port-au-Prince ter se vodi posle na isti način. Uporablja se civilne uradnike, kjerkoli je mogoče. Poveljnik Olmsted s kanon's&ega čolna ••Nashville" ima polnomoč v ro kah ter se je izkrcalo z bojne la d i je "Connecticut" en bataljon mornariških vojakov, da vzdržujejo mir in red. Francoski poslanik Jusserand se je posvetoval danes s tajnikom Lansingom glede situacije na Haiti v splošnem in glede včorajšnih volitev v posebnem Z italijanskih bojišč. Obstreljevanje obali, Avstrijsko brodovje je zopet izvedlo napad na italijansko obal ter obstreljevalo mesta. RAZDEJANI MOSTOVI. Napad se je izvršilo od Molfetta pa do Seno San Giorgio ter je po vzročena škoda velika. Pariz, Francija, 13. avgusta. — Avstrijski torpedni čolni rušilci so bili v sredo zopet uspešni pri napadu na italijansko obal. Obstreljevali so železnice, viadukte in tvornice glasom poročila, kater o je danes objavilo avstrijsko mornariško ministrstvo. V poročilu se glasi, da se ni tekom celega pohoda pokazala nobena italijanska bojna ladija, do-čim se pa poroča iz Rima, da seje potopilo avstrijski podmors'd čoln "U-3" ter ujelo drugega častnika in enajst mož posadke. V zaščiti noči so se avstrijski rušilci približali obali ter v zju-tranji zori obstreljevali obrežno železnico, vodečo iz Molfetta v Seno San Giorgio. Povzročena škoda, na tvornicah in viaduktih je bila velika. Avstrijske bojne ladije so kaj malo trpele. D očim pečiva vsaka ofenziva proti Gorici (!), so skušali Avstrijci prekoračiti italijansko mejo preko prelazov v Alpah, v višini 10,000 črevljev. Italijanski vojni urad hvali svoje planinske čete. katerim se je posrečilo ustaviti to prodiranje. Oficijelno poročilo iz Rima ima sledeče besedilo: "Včeraj zjutraj se je potopilo v južnem delu Jadranskega morja avstrijski podmorski čoln "U-3". Drugega častnika in 11 mož posadke se je rešilo ter napravilo jetnikom. Iz Cadore sekcije se poroča o manjših spopadih, ki so potekli z našo zmago. V enem teh bojev so ujele naše čete 40 Avstrijcev. V noči od 11. na 12. avgust je pričel sovražnik po ostrem artilerijskem streljanju prodirati proti našim novim pozicijam na višinah Col Dilana, a se ga je zavrnilo. Na goriški fronti je vprizoril sovražnik par naskokov, katere se je z lahkoto odbilo. Istotako se je zavrnilo naskoke na višine iztočno od Plav. katere smo pred kratkim zavzeli. Na kraški fronti je divjal v noči 12. avgusta močan vihar, katerega je izrabil sovražnik za to, da je napadel naše prednje postojanke. Naskok je bil brezuspešen." Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija, 13. avgusta. — Avstrijsko mornariško in vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo: "Včeraj in v pretekli noči se je skušal sovražnik približati našim pozicijam ob obrežju, a ga je pregnal ogenj naše artilerije. Uspešno se je obsireljevalo neko italijansko taborišče v bližini Kormi-na. S koroške fronte ni poročati o nikakih Szpremembah. Boji na tirolski fronti se nadaljujejo južno od Schluderbacha. Tudi tu so bili naskoki sovražnika brezuspešni in naše čete so o-stale v posesti vseh prejšnih pozicij. V dolini reke Adiže je neki avstrijski armirani vlak pregnal italijanske čete iz vasi Seravalle in Chizolla. Naš podmorski čoln "U-12" se ni vrnil s pohoda v severnem delu Jadranskega morja. Glasom nekega italijanskega poročila je bil potopljen s celo posadko vred." Sedem železniških delavcev ubitih Altoona, Pa., 13. avgusta. — Sedem železniških delavcev Middle Division Pennsylvania železnice je bilo danes ubitih v bližini Mount Union, ko je zavozil potniški vlak štv. 20 z vso naglico v skupino delavcev. Gosta megla je ovirala strojevodjo, da ni mogel zapaziti delavcev. Združene države in situacija v Mehiki. Združene države so včeraj poslale mehiškim voditeljem noto. — Besedilo še ni objavljeno. NEKATERE TOČKE. Carranza noče popustiti. — General Villa je stavil pogoje. — Nota ne vsebuje nikakih groženj. Washington, D. C.. 13. avgusta. Sporazumno s šestimi južno-ame-riškimi republikami so poslale včeraj Združene države mehiškim voditeljem noto, v kateri zahtevajo, da naj zavlada v Mehiki takoj mir in da naj se razmere kolikor mogoče hitro urede. Noto bodo dobili Carranza, Villa, Zapata, gover-nerji mehiških držav, vojaški poveljniki in vsi ugledne.iši državljani. Besedilo dosedaj še ni bilo objavlj eno. Noto je podpisal državni tajnik Lansing in diploma-tični zastopniki Argentine, Brazi lije, Chile, Bolivije, Uruguaja in Guatemale. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, vsebuje nota med drugim tudi sledeče točke: Vse mehiške stranke naj izvolijo po enega zastopnika; zastopniki morajo določiti kraj, kjer se bodo sestali k zborovanju. Na tem posvetovanju se mora izvoliti provizoričnega predsednika. Tega provizoričnega predsednika bodo pripoznale Združene drŽave in vse južno-ameriške republike. Kolikor se je moglo dognati, ne vsebuje nota nikake pretnje. — Združenim državam je res le na tem ležeče, da zavlada v nesrečni deželi enkrat mir, in da se povrne prejšnje blagostanje. Kdor je mislil, da bo Carranza deloval za mir v deželi, se je zelo motil. Zadnji Čas ni Carranza niti enkrat izjavil, da bo prenehal s sovražnostmi. V splošnem je situacija ravno taka, kot je bila pred dvemi leti. Diaz Lombardo, tajnik generala Ville, je sporočil danes tukajšnji Villovi agenturi: Če se bode mirovna konferenca ugodno končala in če bodo vse stranke zadovoljne z novim provizoričnim predsednikom, se bo tudi general Villa uklonil. Nova oblast mora pa svečano objubiti, da bo sedanje ve-likaše upoštevala in jim šla v vsaki pravični stvari na roko. Mi nočemo nobenega absolutista za vladar j a. Ce konferenca ne bo ničesar dosegla, se bo moralo na drug način urediti razmere. Jaz bi raj-še videl, da bi se jih danes uredilo, kakor pa jutri. Sedem ladij uničenih. Nemški podmorski čolni so potopili tri angleške, en norveški parnik ter tri ribiški ladije. London, Anglija. 13. avgusta. Parnik ".Tocor.da" Kairo črte v Dundee, Škotsko, je VI danes P'-opij en od Nemcev. Parnik j6 vseboval 2969 ton. Ra/.ventega se I . roča. da sta izgubljena anorle-?>a parnika "Osprev" in "Hum-rrerfield", ki sta najbrž tudi postala plen nemških podmorski?! čolnov. Na parnikr '^oiviuer-fi.dd" so izgubili trije m >;"J? posadke življenje. Pa mil; je bil zprajen leta 1912 ter j? vseboval t>7 ton. Pet anglešk h pamikrv j*, ki nosijo ime "Ospr>y-"' tor se vcled tega ne ve. katerega se jc pinvzaprav potopilo. Baz ven tega so potopili Nemci ribiške parnike ''ili1 it^cv'', ' V fry" in "Thrush." Koda-r,:.a se nadalje poroča, da jc ne*: rimski podmorski čoln p<.i.-p:l norveški parnik "Aura " Domnevi se. da je izgubljena eela posadka tega norveškega parnika, 1 roječa 16 mož . V nevtralnem vodovju London, Anglija. 1 avgusta. nekem poročilu iz Frisujanije se glasi, da je norveška via.ia sporočila nemški da je W -:-tf jord v bližini katerega jo bila pr-id kiatkim potopljena ang • •i'zi p.j-reožna križarka "India'5, norveško ozemlje. Tudi angleška vlada je dobila slično obvesri'c, a angleške oblasti nasprotujejo tema norveškemu naziranju Predrzen zločinec. Tz pisarne državnega prav d ni k o. v New Torku je pobegnil včeraj Barner Patlin. katerega so zaprli zaradi umora. Včeraj je bila skoraj vsa nevvvorška policija nar nogah. pa ga ni mogla dobiti. Oblast z vrača krivdo na stražnika, ki je Patlina vodil. Požar v tovarni za smodnik. Amsterdam, Holandsko. 13. avgusta. — V neki tovarni za muni-cijo pri Wittembergu je izl rulinil požai\ Poslopje je do tal pogorelo. Skoda znaša skoraj stotisoč mark. Kako je požar nastal ni znano. Usmrčenje morilca. London, Anglija, 13. avgusta.— Danes je bil v Maidstone obešen George Joseph Smith, 43 let star, in sicer radi umora Beatrice Mundy, ene izmed treh njegovih žen, katere so se zadušile v kopalni bani. Glasom obvestila iz Scotland Yard je podal Smith pred smrtjo natančno izjavo glede njegove hudodelske karijere, katero je pričel z 19. leti. ko je ukradel neko kolo. Ko se ga je izpustilo iz ječe. se je sistematično pečal z izkoriščevanjem deklic in žensk, kojih nagnenje si je pridobil. Poročil se je s sedmimi deklicami, katere je vse zapustil, kakor hitro je porabil denar, katerega so imele. Konečno je pobegnil z neko omoženo žensko, a pustil tudi to. Pred odhodom pa jo je privezal na stol, v kateri poziciji je ostala par dni. Eno njegovih žen je napotil, da je šla k bogatim ljudem v službo ter jih o-kradla. Plen je seveda pripadal njemu. Objava kancelarja. Amsterdam, Holandska, 13. avgusta. — Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve, baron Burian. se nahaja sedaj v Berlinu. V istem poročilu se glasi, da bo objavil državni kancelar, Betlimann-IIol ! hveg' prihodnji ponedeljek ob pri-1 liki otvoritve državnega zl or a ! neko izjavo, tičočo se miru. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni 8 Italijo, pošta gre nemotljeno pro-ko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in dtf loma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od-tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter pri. ložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima Izplačati. Genu K $ K S 5.... .8 J 120.... 19.20 10____ 1.60 130.... 20.fe0 15.... 2.40 140.... 22.40 20..„ 3.20 150____ 2-».0C 25____ 4.00 160.... 55.60 30 ... 4i80 170____ 27.20 35 ... 5#0 180.... 2t*.b0 40____ (T. 40 190.... 30.40 45..„ 7.20 200.... 32.00 50... 8.00 250____ 4O.00 55... 8.80 30O.... 48.00 60 ... 9.60 350.... 56.C0 65.... 10.40 400.... 64.00 70 ... 11.20 4flC'...» 72.(0 75 ... 12.00 500..,. 8»;w ex:ept Sundays id Holidays. Sub"crlpti-)c yearly $3.0C. w AdvartiMment or. igreemant >opi»i podpisa m osobt,osti se ne pnfcfiuieja — *i t lagovoti poSiijati po — Mcney Order. JM tpre'3«n?b: kraja naročnikov pro •in. >, ria se nam tudi prejfinj«* i. ,t aliiče naznani, da hitrejt r?nj'ietno naslovnika šenimi besedami, da gre boj za mi bo, da je četrt ure že pretekel; domovino, da je oeetnjava v nevarnosti, da je ogrožena grška, rumunska ali bulgarska "kultura". In kresovi pojemajo vedno bolj sile, da bi kontrolirala aeroplan. pa se bom še enkrat ozrl po vsej • in bolj. Tu pa tam se še kateri. Knox je bil na mestu mrtev, Sut-okolici, za hip mi bo še pogled|svetlika, trepeče in naposled u- tona so pa prevedli v vojaško bol-! ostal v dolini na naši hiši in tam gasne. Ob odprtem oknu pa sloni nico. kjer se je takoj izvedlo ope-! bom — saj imaš okno odprto — žena bledih lic in premišljuje svo- racijo, da se reši njegovo življe- a želodcu bolni - Neumni narod pa vrjaine ter se skozi odprto okno zagledal tebe jo usodo. Zunaj naokoli je že vse nje. pusti ubijati, mesto da bi spravil in stekel bom doli v dolino iu vr- mirno in tiho, ne enega kresa ni vladarje na vešala, kamor po vsej jemi mi, da bom prišel nazaj tak. videti več, na nebu inicljajo zvez-' Smrt znanega jurista.. pravici in resnici spadajo! Dopisi. Ruski car ukazal moliti. kakor sem sedaj samo veliko bolj de in hladen veter veje okrog hi-i v Kissi n je umrl profe50r bom vesel. Jaz bodem potem sel sice in se poigrava s črnimi lasmi „ Brunner, znamenit jurist. taKoj v posteljo, ti bodes pa lah- zene; zdaj pa zdaj skovikne sova v starosti 7G let i ko še nadalje gledal skozi okno—j v lesu in žena se za hipec prepla-j ker kresov bode še veliko gorelo, šeno ozvt> v ono stran, odkoder se Ali smem iti, ata, vsaj za en četrt je zaslišal glas. Zdaj se ie prika- nre?" |zal mesec na nebu, bled kakor' 8veti sill0(1 .1e ™ carjev ukaz In oče je ljubeznivo pogledal lica ]ia oknu sloneče žene, zalo- zapovtkdal, naj se prirejajo v Ru-misliH rojaki, da smo vsi odšli v sinčku v obraz in iz njegovih pro- sten kakor žena sama. Prošnje molitve in procesije, evropsko vojno, se moram nekoli- sečih oči je bral veliko zaupnost j jn vstala je žena izza okna, ga cla Se izProsi božja pomoč v težavico oglasiti. Tukaj nas je precej j otrokovo. Pa je vstal izza mize in zaprla in prižgala v sobi luč! O- nem položaja. Slovencev, ki se prav dobro raz- napravil par korakov po sobi, na- zrla se je po sobi. pa bila je sama | umemo med seboj. O posebnem'to pa je dejal: "Ker si- mi oblju- čisto sama... In pokleknila je; Amyville, Pa, — Da ne bodo Gotovo, da že dolgo iščete olajšbe. Ne dajte se prevarati. Ne poskušajte. Rabite napredku pa ne moremo govoriti, j bil. da boš priden in da se boš do-'pred razpelo, pred tisto razpelo, ker nimamo veliko priložnosti, da stojno obnašal, ti dovoljujem res pred katerim je klečal pred bi se kaj bolj izobrazili. Zadnji, samo za en četrt ure, vendar pa letom njen sinček in dole o j čas se je začelo tukaj precej go- moras iti še preje k mami v kuhi- mišljeno Pedala v Križane?«. v ostj!llki star voriti, da se bo ustanovilo Sloven-jnj0 jn če ti bo dovolila, smeš iti.'njeni dušfpa se je bil vroč boj .. ^»"Ji vojn sko Ligo. Ne vem, kako bo kaj. ne, pa ne." pa je zopet vstala in se vsedla na na- Trst -ic LISTNICA UREDNIŠTVA. Harrietta, Mich. — Ne, Trst 111 enim trdnjava in tudi utrjen ni. Zidov-e z;i- Ja ponekod v starem mestu so Ie Če bomo kaj dosegli, bom že sporočil. Deklet nimamo veliko in Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: -Ci-AS NARODA* v IS Cortiand*, S t, New York Citj. leltfoo 4687.CortI&ndt. Koncem tedna. ostanki starih utrdb, ki so pa v i brez vsakega pome- je zopet vstala in se vsedla na tia.\3& seveda zavarovan s Takrat pa je planil Tonček po-'stol. se ozrla na uro; kazala je če- strelnimi jarki in za kopi, ki so jih roen. i^eKiex nimamo veiuto m konci -in stekel je doli po stopni- trt na enajst. Pozno bo že. si je Pil zgradili Avstrijci malo pred želeli bi, da bi jih prišlo kaj sem h y kuhinj0 k* materi. Pa se mu mislila. Grem k počitku. V Tone- napovedjo vojne. V Clevelandu jih je precej, tan-|je nasraeliljalji, češ: "Kako si kaj kovo sobo grem... tam je bolj opravil?" prijetno, bolj tolažbe polno... Iu On pa jo je že prehitel, rekoč: vzela je svetilko in naglih kora-14Saj naš ata ni tako hud zmeraj, koY J*e odšla v sinovo sobo. kakor je včasih; noeoj je tako1 dobrih pet minut je bilo priden, da mi je dovolil." | vse mirno okrog hišice iu v mali vec _ "No, potem pa le pojdi, pa pa- sobi Je počivala trpeča mati, — Kje je moj zi se, da se ti ne bo kaj zgodilo. Pa "i več mati, ker njen sin FANČIČ, kakor sem ti že preje naročila." že od Božiča počiva v hladnem Hajdi, Tonček, sedaj na griči grobu, — počivala je trpeča že-1 Le poglej vse naokrog; vse dobro lia> — če že ni vdova, — ker od preglej, kako izgleda naša hiša Velike noči že ni dobila od moža gori iz hriba, ko gori kres ravno nikakega sporočila. Morda je že njej nasproti. Saj sem vedel, da živ, morda pa je že mrtev... Po-' Nevvvorški kralj sleparjev, kot fo nazivali hrvaški listi famozne-ga Francesco Zotti-ja, laže o dolgovih Sakserja. Za onih $750.000, za katere je ociganil uboge hrvatske delavce, se pa ne briga. * * * O pač! Saj piše oni "divni" BroIeki, temveč proti Potsdamu — gradu nemškega cesarja pri Berlinu. 1 E * * * Naravnost gnusen prizor nudijo sedaj balkansko države z ozi-rom na vojno. Vse bi se rade vde-ležile plena. Ne vedo pa, kdo bo diktiral mir. Vlade Grške, Ru-munske in Bulgarske skušajo pro-< 1 iti pomoč onemu, ki največ plača. Najhujše pa je to, da ne vedo, če se bo držalo obljube, na podlagi katerih bi posegle v boj. Bara ni a se na to ali ono stran. (V pa bodo te državo resnično poseglo v boj, se bo pripovedovalo dotičnim narodom z navdu-1 tov je tukaj veliko takih, ki bi radi stopili v zakonski jarem. Torej, dekleta, le požurite se ! Pozdrav 1 — S. G. Eveleth, Minn. — Glede delavskih razmer moram povedati, da so se zadnji čas nekoliko zboljša-le, s tem pa še nikakor ni rečeno, da se delo lahko dobi. Pri nas je še veliko število brezposelnih in šele tedaj, ko teli več ne bo, se bo lahko reklo, da so se delavske razmere res zboljšale. Dela se večinoma s polno paro. Zadnji mesec smo vsi brez izjeme dobili 14 dni počitnic, česar nismo bili posebno veseli. Delo je naporno. Bossi poskrbijo, da mora človek podvojiti svoje telesne moči. Razen drugih narodnosti je tukaj tudi veliko število polentarjev. Glede sedanje vojne je veliko nepotrebnega kričanja. Gorica je že štirikrat padla. kljub temu je pa še vedno v avstrijskih rokah. Kolikor jaz po-jake, vsi iz dna srca žele, da bi bili polentarji prav polteno tepe-ni. Smilijo se mi le Slovenci ob meji. Moj prijatelj Frank Perič je dobil od svojega prijatelja iz Opatjega sela pismo, v katerem mu naznanja, da je italijanska granata priletela v njegovo hišo, ranila njegovo ženo, njegova 10-letna sestra in 31etna hči sta pa mrtvi. Kaj je s starejšima otro-kama, ni v pismu omenjeno. Da, vojna je res najstrašnejša stvar na svetu. Pozdrav! — Leo Pavč-nik. Nogales, Ariz. — Že dolgo je tega, odkar sem zadnjič poročal v Glas Naroda. Mi vojaki na mehiški meji imamo prav dobre čase, samo škoda, da nam primanjkuje pijače. Za jesti imamo dovolj, za piti pa samo vodo. V mestnem parku imamo vsak četrtek koncert. Vročina je pa taka, da se bo kmalo cel regiment spe-kel. Vsi težko Čakamo, kdaj nas bodo poslali na Mehikance. Zelo me je veselilo, ker mi je pisal rojak Simerič s Filipinskih otokov. Rad bi mu odgovoril, če bi imel njegov naslov. Pozdrav vsem rojakom, posebno pa onim v Alaba-mi! — John Rupnik, 12th Inf., Coni]>. "C", Nogales, Ariz. Kako je bilo nekdaj. In zašlo je solnce za gorami in večerni mrak je objel gore in ravnine. In oglasili so se zvonovi milo in ljubeče, da se je razlegalo po vsej dolini. Končali so kmetje delo na polju in se vračali domov. Na nebu so se jele prižigati zvez de in luna je pogledala izza obla kov. In polagoma je nastala noč, čarobna kresna noč. In na gričkih so se zasvetili kresovi, večerni veter pa je pihljal in se poredno zaganjal v plamenčke, da so preplašeni plapolali in omahovali zdaj na to, zdaj na ono stran. In stekel je Tonček po stopni cah gori v očetovo sobo in prosil ga je milo, da bi smel iti na grič vsaj za en četrt ure. Oče ga je začudeno pogledal, Tonček pa ga je vnovič zaprosil: "Vsaj za en četrt. Rad bi enkrat gledal doli s hribčka na našo hišo, ko jo plamen razsvetljuje, plamen onega kresa, ki tako lepo valovi ravno nasproti naši hiši. Popolnoma priden bom in skrbno bom pazil, da se mi kaj ne pripeti. Lepo se bom vstopil in mirno bom opazoval dolino, ki jo tako lepo razsvetljuje plamen; tudi gori po lesu se bon\ ozel in gledal bom visoki plamen in če ga bode kateri izmed fantov, ki kurijo kres, preskočil, se bodem zasmejal, pa se bom spomnil na tebe in zdelo se DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Little Falls, N. Y. Josip Horn o-1 brat JANEZ STE-podomače Vičič iz Jablance? Prosim cenjene rojake, da mi javijo, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Stefančič, Box -*}:}."), East Freedom, Pa. ISCEM SLUŽBO ne bom zastonj prosil, če se mi je bivala je. Spati pa ji ni dalo. Na nočnega, čuvaja ali pa pumpmana. pa že sanjalo, da sem bil na gri- postelji je ležala, njena ustna pa Jaz sem ponesrečil v premogoko-ču, ko so kurili kres. In cel dan «o šepetala v bridki žalosti: pu, kjer sem izgubil desno roko. sem tuhtal, kako bom prosil oče-; kresna noč! Koliku veselja Wedaj sem star :J8 let ter imam ta. tiste sreče ni, kakor druga jih in elektriki ter sem zelo pri-ta. Pa se najprvo zmuzam k ma-jleta. Pred letom je tukaj sladko praven za vsako delo. Prosim čemi in ji razodenem svojo željo in.spal moj najdražji zaklad — moj njene rojake, če kdo ve za kako ta me še nauči, kako naj prosim j edinec; pred letom sva občudo- meni primerno delo, naj mi piše. pri očetu. Moja mama je res naj-1 vala z možem tvoj čarobni kras za kar mu bom zelo hvaležen. boljša na svetu, ata pa tudi. . . S temi mislimi je prišel Tonček na grič in lepo se je vstopil ob ognju ter opazoval je vse, kakor je m srečna sem bila in zadovoljna.' In lotos.'... O, kresna noč! Ni- Box 72, mam ne sina, ne moža — sama tu-j gujem v bridki nesreči. Tam John Smitt, Thaeker Mines, Va. (14-16—8) na ZAHVALA. Spodaj podpisani se iskreno zahvaljujem tvrdki Frank Sakser. ker tako redno pošilja denar v bil očetu obljubil. Ko pa se mu I blagoslovljenem prostoru pri cer-1 je zdelo, da je četrt ure že gori, kvici spi moj edinec in tam gori se je ozrl še enkrat po dolini in' na daljnem severu se bojuje moj njegove oči so obstale na njiho-jmož, od katerega nimam nobene-"'^ ™KO .rea°° .Posll?a vem oknu, skozi katero je videl'ga glasu. Morda že sanja večne . 1 kraj" poslova- očeta in poleg njega tudi mamico, sanje kresne noči... In po naši ?jem ®e™ zadovo1j1e^ ^ 1,1 Oba sta slonela ob odprtem oknu domovini ne gori letos mnogo kre- J?™ tU(h °Fskl Slovenei v sov; na nekaterih krajih jih še »J^govo tvrdko se celo nič ni... Pač pa gori na rE Z ZaupaDJem ^ bovih slovanskega domovja sto °bem'm moram pripomniti, t it i 4- da se VSI 7* zaupanjem obrnejo m sto kresov! lam doli na hrvat- - ' . . r,i i , . *. . , i• j na njegovega zastopnika v Cuea- sko-bosanski meji in tudi tam go- ° . ' . /lilo ri na sever,, v gaH.ški iu poljfki ^^i1™^1"5™' 1108 f" st" » ?»<>. »'f Pa>koz7tvrdko ' na tisoče kresov gori... Slovan' - , , . . .. . , . i - • ctl , , njem se dobi tudi zelo dobro vino se bojuje proti Slovanu, brat pro- j .,],].() ti bratu, kmet proti kmetu. dela-Ll' in sta opazovala svoj najdražji zaklad, ki se je sukal gori po griču. kakor nedolžen angeljček. In milo se je storilo Tončku pri srcu in zaželel si je biti pri materi in očetu. Se en pogled po vsej okolici in Tonček je stekel pod breg proti njihovi hiši. "No, torej sedaj si bil že gori. Sedaj pa molit pa spat!" Tako no pošilja denar Frank Sakser. Pri udi zelo dobro vino. rečem, da tako dobrega ni- mu je rekla mati, ko je stopil v sobo. Sinček pa, navajen ubogati, je pokleknil pred razpelo in od-molil večerno molitev. Ko ga je mati odvedla v njegovo sobo in ko je že ležal na mehki posteljci, so njegova usta šepetajoč dokončala "CešČena si Marija", in ko ga je objemal že sen, je še šepetal : "Moja mama je res najboljša na svetu in ata tudi... " Pa je tiho in po prstih odšla iz sobe svojega ljubega edinca, mir Gospodov je napolnjeval sobo, zunaj pa so pojemali zadnji kresovi... In zopet je prišel kresni večer. Po gričih gore kresovi, njih plamen je nemiren. . . Tudi na gričku. ki sto ji nasproti hišici našega Tončka, je zakuril nekdo kres. Ali letos ni tako velik, ni tako žareč in ni tako vesel, kakor je bil lani... In tudi ni Tončka, da bi pritekel gori in opazoval vso naravo v prelestni noči... Tudi ni očeta, da bi ga opazoval skozi okno; in mama?... Kje so tisti fantje, ki so lansko leto kurili kres?... Zakaj se letos suče krog ognja samo par pastirjev?... Ali se je v enem letu vse izpremeni-lo, da ni nič tako, kakor je bilo lani?... O. pač nekaj je! Ali ne vidiš hišico tam doli pod gričem prav tako, kakor je bila lani? Ali jo ne razsvetljuje plamen kresa na griču tako, kakor lani? Da, vse kakor lani. Tudi okno je odprto kakor lani in ob oknu sloni nekdo — pa samo nekdo, ženska je... lani pa sta slonela dva... Lani so bile ujiju oči uprte na grič in zasledovala sta s pogledi svojega sinčka... Letos pa ženska sama topo zre pred-se, včasih se z nemirnim pogledom ozre na grič in tužno zavzdihne... Sina pa ne zagleda nikjer in ga ne bo zagledala... Tudi sam ne bo pritekel doli s hriba... , !s<*m pil še nikdar v Ameriki. Sr- \ec proti delavcu... Ali res rao-t-, ra biti tako na tem svetu?... In doli na solnčnem jugu? Zahrbtni Italijan hoče ugrabiti slovenske kraje in nas Slovence razkosati in razdeliti v svoje podložnike. Na pragu naše slovenske domovine ob bistri Soči se bijejo vroči boji in gori mnogo kresov! O, le gorite kresovi po slovanskih pokrajinah, kresovi bridke žalosti in trpljenja — kresovi strašne vojne! Če gori še toliko vojnih kresov, se ne ustrašimo, ker upa- _ ino za trdno, da bo enkrat gorel'™-. - rrriV^r r/ . , T.rpT,r , T. i i -i , iKP1 je ION i ZALLTLL? Doma kres slovenskega naroda, celega Slovanstva, kres zmage, svobode in bratske ljubezni! K temu nam pomozi Bog! pozdrav! Naročnik vašega lista Martin Isirsek, 655 Carpenter St., Chicago, 111. Rad bi izvedel za naslov svojega očeta GEORGE PEZDIRC. Doma je iz Podzemelj. Pred par leti je delal v Gary, Ind. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Joseph Pezdirc, 413 W. Michigan St., Duluth. Minn. In na ustnicah žene je zaigral prvi smehljaj; mislila je pač, da vse to pripoveduje svojemu sinu. Pa bile so le napol sanje in napol razburjenost. Trudna je umolknila in sladko zaspala, zunaj pa je nahajata: vladala čarobna kresna noč... je iz Sela pri Sumperku, star kakih 25 let. Pred par leti je delal na McKinley, Minn., in pozneje nekje v Utah. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem, naj mi javi, ker imam nekaj važnega za njega. — Frank Vidmar, Box 142, New Duluth, Minn. Smrt avijatika. Fort Sili, Okla., 12. avgusta. — Kvartirski mojster, kapitan Knox, First Aero Squadron, U. S. A., je bil danes ubit in njegov spremljevalec, podporočnik Sutton, najbrž smrtnonevarno poškodovan, ko sta padla oba z aero-planom iz višine 500 čevljev. Oddelek je bil ravnokar prestavljen ANDREJ GOLOB, doma iz vasi Asreče, fara Šmarjeta, Dolenjsko, iu FRAN RABZELJ, doma iz vasi Zlo-gajne, fara Škocijan, Dolenjsko? Prosim cenjene-rojake, če kdo ve za nju bivališče, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sama javita. — Frank Ban, Box 365, Girard, Ohio. (14-17—8) ZASTONJ dobite 160 ali 320 akrov državne iz Californije. Častniki so prišli .zemlje v južnem Coloradu. Zem-v torek v Fort Sili ter vodili eks-.lja je jako rodovitna, kar vam perimente. Ko je dospelo zračno lahko dokažejo rojaki, ki imajo brodovje na novo mesto, je izja-,tam že zemljo. Dosti vode, dosti vilo par članov, da smatrajo v(lesa. Naselitev in uradna vknjiž-bližini Wichita gorovja pojavlja-,ba znaša 125 dolarjev za 160 joče se zračne toke za zelo nevar-jakrov ali 185 dolarjev za 320 ne. Knox in spremljevalec sta se akrov in mora biti plačano takoj, komaj dvignila v zrak, ko je že ko si zemljo izberete. Prvi papir pričel padati aeroplan. Kaj je bil zadostuje. Pridite takoj k meni in vzrok nesreče, se ni moglo ugo- jaz grem osebno z vami. Za po-toviti. jasnila priložite znamko. Opazovalci so videli, da sta' Frank Cliancher, Knox in spremljevalec napela vse 2128 California St., Denver, Colo. Balsam of Life (Severov Življenski Balzam) ter bote kmalu opazili njegove krepilne :n tonične kakavosti. Posebno se priporoča pri zdra/ljenju nepreba-ve, težke prebave, zapeke, ponevijajoče vnrziice in otrplih jeter. Okrevanci, stari in slabotni ljudje bodo tudi našli njegovo rabo zelo koristno. Ke2no zdravje -je cxlvisao TeSinoma od luila, katerega, mbite. Mi vam i^riporutimo SEVERAS Medicated Skin Soap (Severovo Zdravilno Milo) zj. vsakdanjo ribo za kopeij, toaleto, britev in izmivanje las. tJoua centov. Cena 75 centov. Čitejte. k ij n.un je pred kratkim pisala g:i- M::rt. iz SIOQtiLh, Wis.: "Zahvaljujem se Vam za Severov Življenski Balzam. Trpela sem oa2el<>d* c.i. ter sem bila zelo slabotna ter ni-eni imela nobene slu. ti. Porabila sem eno steklenico Scverovesa Zivljensketri Balzama ter >=o vse te neprilike izginile. Prosim objavite mojo pismo v časopisih v korist \ -;L tistih, ki enako trpijo." Vsi lekarnarji prodajajo Severov«* ^rirr vke. Zahtevajio Peverove. morete dobiti v vari ikuliski'ii, naročite jih o.! lias. Ako jili T • F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa. |l Ste 'KRACKERJEV' BIUNJEVEl \t najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena m "BKINJEVBC" Je: 0 steklenic $ 0.50 12 steklenic lU.OO V ZALOGI IMAMO tudi čl?tl domuf-l TROP1NJEVEC 1» SLTVOV- KA kuhaus. v tiaSl lastni (listilerijl. Našt? eene no sledwfe: Troplnjevec per >ral. $2.25, $2.50, S2.75 In sr^.OO Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 9.00 Sllvovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Kye Whiskey 5 let star, zaboj____ $11.00 PIŠITE PO ILUSTROVANI CENIK! "1 2 V R S T N O!" Tako se je Se vsak izrazil kdor rabi brivski aparat, kar je pa tudi re«, kajti s tem aparatom se zelo hitro in čisto obrijete in glavno je to, da se ne morete raniti. Najbolj v rabi so aparati, kot ga vi-1 dite na sliki, stane saiuo $1.00 s poštnino. V liin>. usnjati škatlji je poleg aparata tudi sedem najfinejših klin, ki so izdelane iz najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal Money Ordern ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ILUSTROVANI CENIK! Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O, Radeon Ohio vina i»er gal.....55c., 60c„ C5c. Catawba iu Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 in 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gai. $2,00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0 CIAS NARODA, 14. AVGUSTA. 1915. Podobni obrazi. Franc Bevc d Vidim, tvo- rni sli 1 na ia. a sam s seboj ne mo- po! — Kakšen Pepo? — sem re-jtek. kaj naj reče. Nasmeh mu je'noj, kot mi je pravila plaha bli v p pn rem priti e spomnil niti ene podob j____in to ti bodi dovolj! , | bilo to neljubo, skrajno neljubo j silil iz srea, pa ga je udušil. Jžina žene, bojazen lastnih otrok. —To te muči? Hm! j Ni dolgo tega, kar sem zaslišal — Smej se! Ali se ne smehljaš? besedo: — Nikomur ni več podo Morda imaš prav. kot bi se tudi ben! — Letel sem domov in vpra-jaz smehljal samemu sebi---- |šal ženo: — Ali je res? Ali je — Ni mi do smeha. Prepričan res? — Obrnila se je in šla in na m z ljudmi. Pogledal sem se v zr- j si. da so ljudje v zmoti, dasi je njenem obrazu sem mogel spozna- Jealo in si predstavil vse ljudi, kar jtupatam podobnosti med člove-(ti, da res ne morem biti nikomur ti 1U ■ oč i, uprl vanj velike, j začetka ali razmišljel, če sploh nosti. Da. rjavi lasje, oči, obleka, J — Ni mi dovolj! Ne sme mi bi->t bi hotel brati pove, ali ne. Pogledal je pri jate- pa to ni podobnost. | ti dovolj, kot ne smem misliti pro- j vesel, četudi sem bil strašen, kot Takrat sem se spomnil, kako ti sebi. Vem. da nisem nobenemu sem danes tu pred teboj. Zdelo obraza, knj misli Vjlja <• začudil in pogledal ■v obraz, v resnici s katerega se je bra-luša in skrito trplje e uprl o<"-i mimo nje-zrealo, viseče na ste- v obraz, ostro, nekoliko sra- j pa vendar sem bil navsezadnj ->m bil straš< pred teboj. mežljivo. in začel: j je trdila neka ženska z vso zago- podoben in da tista neoporečna se mi je, da prvič po dolgem ča- Prvi si, ki izveš, in najbrže vostjo. da me je videla tu in tu. .podobnost z drugimi, o kateri go- su zopet svobodno diham. Šel sem tej in tej uri, in da sva se voriš. eksistira samo v naši povr- na ulico in se smehljal. Vsakemu zadnji. Morda te bo zanimalo. Povem ti zato. da olajšam svojo notranjost in da se vsaj ti morda ob tej in tej uri, in da sva se celo pozdravila. Pa me ob tistem času ni bilo na označenem kra- ne boš čudil, če te nekega dne iz- ;ju. bil sem najmanj petdeset ki-priknzovalo ljudi in !nenadi kaka novica o meni: z ma- |lometrov daleč. Koga je videla ne v ga da ci. nil dmete v čudni karikaturi, kavarna je bila malone popol I ia prazna. V kotil je sedel 1 r penzijonist, udobno naslo-11 na blazinast stol. Še neki go-d in gospa. Pikolo je brisal h z miz, natakar je uravna časopise in stopal vsak tre-ek na prag, kot da koga pri-uje. Par muh, prežečih pa pove. Solnčna proga ne tleh, ki j.- neprestano premikala. — Jaz trpim, — je rek« 1 rja asi in rjavooki, svetlolasemu modrockemu, ki mu je sedel proti, in zopet pogledal nanj. .Fuz trpim. — Potem ni rekel \ «-<"-. samo obraz js nategnd 110 se nekaj pripravlja. Pa smej se. če te je volja, smej se. a po-miluj me ne. ker bi mi bilo težje. In zlasti: molči o vsem. S tem mi napraviš največjo uslugo. Moje življenje poznaš in ne bom ti ga opisoval. Označil ti bom samo par potez, ki so zame naj- in s kom se je smeje pozdravila? Podobnega človeka ? — Ravno tak. kot Vi. — je dejala. Kavno tak? Kaj ljudje razumejo pod — ravno takim? — Podobne oči, podobne lase, lica, polt, postavo? Podobnost v hoji, pogledih. besedah, ^ kretnjah značilnejše in ki jih ljudje niso'sploh. Podobnost v mislih, v lio-poznali ali niso hoteli zapaziti, in ne vem, če si jih videl tudi ti. dasi sloni na njih moj značaj in vse to, kar je zadnje mesece na tako yieusmiljen način razoralo moje življenje. Izza mlada je bil v meni stud do enoličnosti oblik in mišljenja. do vsega tistega, kar jt* proglasila družba za svoje in e- • i-idek obraz, bodisi zalo ker <1'"'» pravo. To je kri mojega o-je res »»kaj zabolelo, : 'i pa, lii prepričal prijatelja o r"sni-jso S(' igrali <"<>ta. Z otroki s< I rt nisem igral, ee Kadar so šli čez 1 ravnik, sem šel jaz po cesti; če so bili oni na stezi, sem jaz gazil le sprva zfčudil tn!vL Trt moJe vedenje so ime-kot da nova,i nekateri trmo, drugi hudobijo. Ko sem hodil v šolo, sem ho-hel biti v napredku prvi; ne med unpak prvi. Najbolj me j je bolelo to. če so mojo pridnost pohvalili z drugimi vred. Tisti I util je eelo. kako mu je pali rdečiea v obraz, fodrooki ra pogledal tako ostro , preb za ti v tisto tajnost. Bil i i. Katera je ta bolest je primerna tolažba? Za-|?rv,mi lolČal. m Severnik — se je nneno- javooki je bil srečen r-lo-4 tr''mit,'k 1)1 bil ra3*1 najzadnji, vsaj eden izmed onih lju- ki j ill pr »jen J t ura« •vajo k srečnim «n o po javnem mnenju pra •oka, da bi bili nesrečni. ■ bil v ugodnih razmerah, nika, ki je bil vesten člo «ia bi mene med vsemi edinega karali. Očitek součenccv. da sem častihlepen, ni bil utemenjen. — Spominjam se da mi je nekoč reki1 profesor, da imam enako pisavo z nekim součencem, silnim nenavadne samostojnosti inj^Pcem. ki je bil zaljubljen v last-«1 priljubljen. Hodil je v,1" P™'«1- Jaz sem se naučil dru-ie šole. potem v gimnazijo, i-f1"110 Pisave; dasi je bilo težko se je Učil najbolje; to je e |°!J,vladatl roko- ki se & že nava-vsakilo povedal pri našteva-jd,la ^ločenih frihljajev in potez, je gov ih vrlin, ki so menda |vt'ntJar ^ moralo iti. Dobil sem Lra sreči. Pozneje pa je pre- ! samostojno pisavo, različno od dasi nihče ni' vedel, jr;sake dru-° in tako zapleteno, kljub svojemu na-!da mi zdel° Popolnoma nemogoče. da bi jo kdo posnel. So ljudje namreč, ki posnemajo pi-Ljud- |savo z veliko slastjo. — slabiči! oprostili'šele;°po?'kal som vsakemu, ne zara-' S svojo vestnostjo o5abnost»- t"«li ne zaradi stva-na stališču, ki mu (ri. same' ampak samo zato. da se ;o ga vedno prijaz- !ni.8e,,1T pridružil njegovemu mne-siiiehljajočcga. brez želja n;lu\Vsako sem bral s kri- rasti po*«" isti. Srečen je! -_I tirnim očesom in sem se počasi »v« rili za njim. In če bi ga P, iva,!n- nisem nikogar livada vpisali, bi se bil v odgo-! ,,lko-ar £raial- stu.l . in je Ki ju n svojemu :u in nenavadnemu talentu il v službo, nižjo, kot bi zah-l njegova izobrazba, mu to mo znašel Videli govoril morda o že- Zdi se mi. da mi to ni bilo v troeih. o lastni hišiei kvfr:.Par' Pa tuintam v nepriliko mehi jal. Bil je ni govoril naravnost, dal vse razumeti. Mno-se izrazili o njem, da M f Vmlj >dl ookemi j«* bilo res neraz- i iv< ». Danes se ne smehlja.! nmpj ik govori naravnost, kot ni j yijojr [>V{ la. Vpraša ga: —' Kak< > t i gre ? — Pa reče: — Ne-1 znan i Irpim ! — Resen obraz. ; razot •ai s tisti mi značilnimi pote- za m i t» pljenja 1 enko in ozko za-1 e'-lm i. Oči so malo zabuhle in rdeče kot od joka ali bedenja. i*» m ali > srda gleda iz ilna zenie. Par rili las da. nad ušesi eel , Hon. in brada in brki razinršf-ni. I?ok< 1 Mike, u a gubane kot obraz m t •ei »etajoe« . Čudovito da gj t-lovi more v prašati: — Kako 1 i pre ? - ko j. zapisano. In ven- vs<> ne? •azumljivo! Ali mu ia n a žena ' Ali je bolan T Tz- "i i n i j< f* moril' službo? Nič! Nič! »T > kdaj tožil komi:? Da je i za m i ii "sr< 'ii, v U m ni iskat I povoda T se čin iš in re nnidtš be- Rt do. "oTiko r nesecev pe /.e nisva ! Ce bi bilo toliko let. bi n ogel t ako zelo prednisa- čiti. <-er pa trpiin h* nn t eno to ved no ha je,.. telj je prebrskal v ragi; j pominn vs • do'_- jd- I so \ ršili j-rod :n a !e n • : nic ! i oim 1 * Ml i »a se i • i •vzorni n s.» nn' iii- dd ahnil, 1 co je napol razodel vso r>. kar je skrival nad eno leto ni po> edal nikdar in ni- iom ir. Volili« r mu je bilo tisti treni ite k neka ko neprijetno in te- »t Slove ku, ki napravi kaj Kope Bvojo n avado in prepriča- uje. — In kaj ti je pravzaprav? Vi- dim, n ekaj te je uničilo, toda.... — v o rti Qn j morda ni bogve- orda je to samo znak ab- uosti. volikokrat sem že Priučil sem se samostojnega mišljenja in živel notranje popolnoma mirno, ker se nisem zavzemal za nobeno stvar s posebnim ognjem, če sem vedel, da se že kdo drugi zato zanima. Samo v tem. kar je življenje nujno zalite va!o, sem se upognil splošnim na- riti. če sem ustvaril onega v sr-in v glavi. Bil sem srečen, dokler me ni razburil naslednji dogodek. Na cesti je stopil k meni člo vek, popolnoma tuj in neznan, ki se mi je že od daleč smehljal: _ servns! — in mi nudil roko. O l'stavila sva se oba. Jaz sem bil začuden in mu nisem segel v roko. tudi odzdravil mu nisem. Ne zganil: — Ah, saj niste pravi. — Pardon! Tako ste podobni! Mislil sem---- — Rdečica mu je planila do ušes. Odkril se je. trikrat zaporedoma poklonil in odšel. —— Bilo mi je neprijetno in vso pot in nisem mogel razumeti, kako more biti med dvema človekoma tolika podobnost, da bi ju bilo mogoče zamenjati ob pogledu iz oči v oči. Kadar sem se spomnil na to, mi je bil spomin grenak. . No 2, Box ll1^, Bridgeport, O. I. upravnik: ANTON DF..MŠAR, Box Eiii, Brought on. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, III. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telhan, P. o. Bos 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: "G LAS NAROD A." Ii mir. Toda vojaški imperijalizem centralnih sil je liot"l vojno. (!o-vornik je dalje rekel, da ga ni ne enega francoskega vojaka, ne enega državljana, ne ne žene na Frau-c<> k'-m. ki bi .j:;.-.iM> m* unn*la. tla je vsa prihodnjnst. naroda, ne le njegova t'-nsl. ampak njegov obstanek odvisen od le/.kih minut te vojne. NEGUJTE SVOJE LASE! Uspešno znanstveno zdravljenje po-poJnoma zastonj za možke in žen>ke. Ali vam izpadajo lasje? Ali se vam pričenjajo iM.sje predčasno redčiti? Ali so vaši lasie suhi in lepljivi? Ali imate luskine in vas srbi glava? Ali ste plešasti, ali pričenjate dobivati plešo? Pred lečonjem Ako trpite na ka- teri gorinavedenih bolezni, ne čakajte, ampak se pričnite tiikoj zdraviti, knjti vsako zavlačevanje je nevarno. Pišite takoj po našo ilustrovano kr jicico s naslovom: "RESNICA O LASEH ' (spisana od slavnega evrouskejra špecijalista) Knjižic* vsebuje sledeča poglavja: Pouk o laseh; U-stroj las in temena; Vzroki izpadanja las in pleše; Kako ohraniti zdrave in dobre lase; Zdravljenje, vsled katerega zrastejo lasje v šestih tednih; Osivelo3t; Brada in brke; Pr.: čet,ti teden, znanja in zahvale ozdravljenih ljudi. Brezplačen posku* zori^ljenj'a. Želimo vas prepričati na svoje lastne stroške, da bo zdravilo "Csl«»cur»" u-stavilo izpadanje las, odstranilo luskine in srbečico ter pospešilo rast las. Poš;je-mo vam $1 vredno atrklenico ' Calvacu-re" št. 1. obenem z gorinavedeno knjižico '"Resnica o laseh", ako ram pošljete svoje ime in 10 centov v srebru ali znamkah, da se pokrije poštne stroške. Šest: teden. (zrežite kuprn spo- daj ter ga pošliite še danes na: UNION LABORATORY. Box 5si-, Union, N. Y. UNION LABORATORY. Box 567. Union. N. V. Priloženo vam pošiljam 10 centov ra poštnino ter vas prosim da mi pošljete SI vredno etcklcnico "Calvacure" št. 1 ter vnio knj izico naslovom 'Resnica o laseh" (Ta kupon p rilo-/, i te pismu. NAZNANILO. Rojakom v državah Illinois in Wisconsin naznanjamo, da jih bode obiskal naš zastopnik c Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati iiaro?, nino za list "Glas Naroda" in iz dajati pravo vel javna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Narod*'. PEVSKA DRUŠTVA, PRIJATELJI SLOVENSKE NAR. PESMI: POZOR! I r,, ... blovenci gojmio svojo pesem, iz 'prepričanja, iz ljubezni do pesmi. jlSlovenska pevska društva v stari in novi domovini streme po popolnosti v predavanju umetne pesmi in to visoko stališče zavze-j ma pri vseh tudi ua^a narodna I pesem. In da moremo svoje narodno blago, v narodni pesmiei, j v kateri odkriva slovenski rod j.-svoje čustvovanje, svojo dužo, o-J hraniti in gojiti, je samoposebi umevno; z narodno pesmijo doka-jzujemo tujcu, da Slovenec, četudi maloštevilen in skromen, ve ce-ji.iti melodije, ki so se v teku časa [pojavile po poljih gorskih naših j vasi. Izšel je drugi zvezek izbranih ! narodnih pesmi in prepričan sem, j da ustreženi z izdajo tega zvezka i vsem slovenskim pevcem in prijateljem domačega lepega petja. — j Pesmarica obsega 32 narodnih •pesmi, in sicer: 20 možkih, 7 mešanih iu 5 ženskih zborov. Pesmi so sledeče: 1. Dekle, podaj mi glažek vode; 2. Delaj, delaj pu-šeljc; 3. Dve let' in pol sva se midva ljubila; 4. Fantje se zbirajo; 5. Fautje po polj' gredo; 6. Jaz pa za eno deklico vem; 7. Je pa davi slanca pala; 8. Kako bom ljubila; 9. Le nocoj še luna mila; j 10. Na Gorenjskem je fletno; 11. Naš maček je ljubco imel; 12. Oj, deklica, povej mi to; 13. Odpiraj, dekle, kamrico; 14. Oj, kod bova vandrala; 15. Oh, žena me krega; 16. Pa bom šel na planince; 17. Kože je na vrtu plela; 18. Se davno mrači; 19. Soča voda je šumela; 20. Vsi so prihajali. Za mešan zbor: 21. En hribček bom kupil; 22. Imenitna je zemlja in okraj; j23. Jagar mi jaga; 24. Laudon; 25. Slavec; 26. Tam, kjer teče bistra Zilja; 27. Večerna. Za ženski zbor: 28. Jaz pa vrtec bom kopa-,l.i; 29. Kako bom ljubila; 30. Ko ■ptičiea ta mala; 31. Ko sem jaz Še mlada bila; 32. Lahko noč. Evo vam torej 32 slovenskih j narodnih biserov! Da. si jo lahko {vsakdo naroči, posamezni povci iu [pevke, društva, sem določil ceno jeni pesmarici samo $1.50. Dru-! štvom pri večjem naročilu 25% popusta. — Pesmaric 1. zvezka imam le še par v zalogi in ako želi še kdo 1. zvezek, naj se z naročbe požuri; cena sedaj tudi $1.50. Naročilu je priložiti dotično svoto v gotovini, poštnem ]VIonev Orderu ali v znamkah. Vsako naročilo sc izvrši z obratno pošto. Razen tega je pri meni dobiti muzikalije kakršnekoli vrste, par-titure ali poedini glasovi katerekoli pesmi, solo, dvospevi, fin papir za kopiranje not, kemična črnila in instrumente za orkestre, citre, violine itd. Pišite! Ivan M. Adamič, pevovodja slov. pevskega društva "Slavec", 1336 Lincoln PI., Brooklyn, N. Y. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI 3LOVENSKI DNEVNIK V ZDB. 0R2AVAH. ifTww'* GLAS NAHODA, 14. AYGTJSTA, 1915. Jugislovanska tat ---E Katol. Jednata a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Prnl .Inik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- dock, 1 a. Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOT'«S KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. 1 < ' " » VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MTKE ZTTNTCn, 421—7th St., Calnmet, Mich. PETER SPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. 1 JOHN YOG RICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOIIX AESEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JTTSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— Gth St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, stev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Velika škoda vsled viharja. Kingston, Jamaica, 13. avgusta. mo in vsem bi bila v spodbujo. — ljube sezidala to kapelico v čast Ali glavno je zaobljuba, to se ve. sv. Jožefu? j Župnik je Meto predobro po-, - Vse pride kakor želite. Za kakih m,W0M0 je bilo nov-znal, da bi ne bil takoj spregledal ^ - Potem bi hotela da bi bila zrQČeno ^ ysled Jviharj ki glavnega vzroka, ki jo je priga- črna tabla, — erna tabla se na be- . j- aj vge - zvečgr i' d njal k zidanju te kapelice. Ali dm- lem zidu lepše vidi. In zlate črke: neg zj . na severoizt in se. Igaee pa se spet m hotel zameriti kaj ne? obaU Jamaice VeUke tej v nekaterih stvareh prav rado- — Vse, vse, kakor bodete liote- r ! darni ženski. In nazadnje, — za- li. Ali zato je še dosti časa, prej kaj ne? Za pet sto goldinarjev je pride fundament in drugo. , trsa. Sedaj je vihar ze lepa kapelica, lahko bi se napra- Meta je to uvidela m se pošlo vila lepa svečanost pri posvečenju. vila. Domov '— misij on. ali pa. . . . taže banan so popolnoma razdejane in istotako plantaže sladkor- po.^e- , . . njal. Y kolikor je znano, ni ob- grede se m mosrla pre- ~ i____ . - - , - * .. .. , ,f . , žalovati izgub človeških življenj, magati, da bi ne zavila ven iz trga „ „ Jz L . - -i-ji-i11 zveza s številnimi točkami ie _ Veste, kaj, Meta, ravno sem na razpotje, kjer naj bi stala nje-|pretrgana in 0 usodi nekaterih se spomnil. Drugo leto bo pri nas na kapelica. Bil je cerkven svet naseu,jn so v dvomu, birma. Lahko bi naprosili gospoda. in Meta je računila: Za prostor' škofa, da nam oni sami kapelico po- mi ne bo treba ničesar dati, zato svete. To bi bila velika čast za fa- bo kapelica lahko tem lepša .Ok-ro, — je dejal. I no za svetnikom mora biti barva- Meta je bila vsa rudeča in zme- sto, tla pa pisana, dena od sreče. Da bi škof njeno J In še dalje je razmišljevala. Od kapelico posvetili, sam škof! tropa bo visela luč, a na oltarčku — Čast bi bila za faro, res — bodo stali svečniki. Spredaj pred je pritrjevala goreče. In ne samo kapelico bodo rože in ograja. Že- CLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Kapelica sv. Jožefa, Zofka K vedro va. (Konec). Meta je vstala. — Če bi vas človek poslušal, gospod doktor, bi res mislil, da so sami reveži na svetu. In listi fant od perice, samo ne verjemite, tla mu je toliko pri srcu. če šepa. Saj je še danes žvižgal, ko sem ga srečala, ko sem šla v prodajalnico. In komaj toliko, da me je pozdravi . In pa tudi, saj dam revežem, kar jim gre, vsak dobi kruha, kadar pride in koliko bolnikom pošiljamo juho in dru-gii jedila. Elie. Meta. samo nekaj si po- j ^ zabila, da gredo tisti kruh in tista; juha in tista jedila iz mojega žepa.i Da. ti niti en "Bog vam poplačaj" ne zaslužiš pri tem. Nisem mi da si tako trdega srca. Zaradi nu ne sezidaj deset kapelic, zdaj vsaj vera, kaj naj si o tebi mislim, — je dejal doktor nejevoljno in je vstal. — Samo ne jezite se gospod doktor — je hitela Meta in se pomi- ko odgovarjala in Rezi na jezo hitela pa stopnicah navzgor. — Saj so gospod zgoraj ? — je vprašala že skoro na vrhu. — So, so. Ali ne vem, če jim bo všeč, da kar tako prihajaš. Dol pojdi v hišterno in počakaj, jih jaz povprašam, če imajo časa. — Ni potreba, — je zavrnila Meta precej oblastno. — Meni so gospod dejali, da lahko pridem kaditi* je. za me imajo zmirom časa. Precej razgreta je stopala po hodniku in potrkala na vrata. Gospod, ki je bil prav cvetoč in trebušen, je golorok sedel za mizo, čital časopis in pušil smodko. — Kaj je pa vas pripeljalo? — je vprašal ljubeznivo kajti Meta je bila zelo dobra in krotka ovči- njegove cede. Bila je v vseh bratovščinah zapisana, kolikor jih je sploh bilo v fari v navadi, gore- čast. kaka spodbuja bi bila to. — Ljudje bi bili odpustkov deležni. Saj se dobe odpustki pri posvečenju, posebno pa, če sam gospod škof____? — — To se razume. Kako pa ne. lezna ograja. Vse bo moralo biti lepo in fino. — Če tudi še iz svojega kak goldinar priložim. Saj je v božjo čast. Ali najbolj ji je bila na mislih tabla. Meta bo zapisano v zlatu za — Seveda naš doktor bi vse raz- vse čase. In morda bi jo še poko dal, — začela je Meta tolažiti svo- .pali pri kapelici, če bi želela. Lah jo vest, ki se je vendar na tihem ko bi dala že zdaj uzidati grob pod oglašala. — A ljudje so nehvaležni dandanes. Da kupim Martinko- tla. Kakor imajo velika gospoda v Ljubljani pri sv. Krištofu. In če vemu Jožetu kravo, kakor hoče bi še kaj denarja ostalo po njeni naš gospod doktor, bi jo morda'smrti — seveda bo ostalo, kam bi zapil in drugega bi ne bilo, kakor greh. Ali ni res? — l)a res je to. Kaj se hoče, ljudje so pač slabi in lahko podleže-jo skušnjavi. —----Ali kaj bova tako sedela. Čakajte, pokličem kapljo vina. Gospod je pozvonil in naročil Rezi, ki se je takoj prikazala pri vratih, da prinese malo vina. — Tako, lažje se govori, če nima človek suhega grla, — je dejal in nalival kozarca. — Kako pa mislite s kapelico? — Kako naj mislim? Jaz se ne razumem na take stvari, preneum-na sem. Če bi oni ne imeli tako malo časa, bi jih prosila, da vse ure-de, — ali pa gospod kaplan. Kaj mislijo? ^ — Zakaj pa ne. V božjo čast človek rad kaj naredi. — Naš gospod doktor bo sicer godrnjal.... — Človek mora vedno misliti, ali je Bogu všeč ali ne — in ne ljudem. — Dober gospod, da. Morate moliti zanj. Nesrečen je. Vere mu manjka, vere, žalibog. Nikoli ga lii v cerkev. — V resnici, to je res. Ali drugače ima strašno dobro srce. Ko me je danes popoldne nagovarjal, naj ne zidam kapelice, pa bi se bila res kmalu premislila. Kako govori ; čisto od srca. Pomislite, kaj mi je še dejal. Naj ono slepo punčko od tiste vdove iz Podgoričan pošljem v Gradec, da bi potem videla. — Bog ve, božja pota so nam temna. In potem, kdo ve, če ni zdaj bolj srečna. Bog vse prav stori in njegovi volji se moramo ukloniti. Zadobila bi vid ali svojo dušo bi morda pogubila in večno pro-kletstvo bi jo čakalo. — Da, da, morda ji je v srečo. Bog že ve. kaj dela. In če bi hotel, bi tudi tako spregledala in ne treba bi ji bilo hoditi v Gradec. — /j., |če je nabirala članarino in druge ^ ka j mi j e še povedal naš gospod vselej kadar je bilo prispevke, . treba. | — Zaradi kapelice sem prišla, 1 gospod župnik, — je pripovedovala Meta. — Ravno danes po kosilu sem povedala našemu gospodu doktorju, kaj da mislim. . . .. _ — ln ta, kaj je dejal? — je kala proti vratom. — Jaz se ne „ , - .. ... ' . , . . . , vprašal župnik neprijetno lznena- morem tako hitro premisliti. In! , „ T\..i.i >.. •■. _ - . .__ potem, gospod župnik — vem, kaj bi gospod župnik dejali. Vprašala jih bom. — — Samo vprašaj. Reči: gospod župnik, kaj je večje dobro tlelo, če sezidam kapelico, ali če kupim „ . M.uimknv. mn Met« kravieo. ker|^ Pogini, ee ze^hocem; Martm- nimajo njegovi otroci kaj jesti, če pošljem Mrakovega Jurija, ki je že več kakor eno leto v postelji, v toplice, da ozdravi iu da še drugim pomagam iz bolezni in nesreče. Tako vprašaj in če še potem ostaneta pri kapelici, — no potem .... Meta je odpirala vrata in ni več slišala, kaj je doktor še de- jal.--- den. Doslej nista imela z doktor jem nobenih konfliktov, čeprav je naravno, da si nista bila posebna [prijatelja. — Odgovarjal me je, naš doktor, odgovarjal. Da naj dam raje Meta je bila čudovito hitro pri kraju s popravljanjem in pomivali« jm. Takoj potem, ko je doktor odšel na svoj tarok k "Zlatemu jelenu", se je tudi ona praznično oblekla, zavezala belo volneno ruto okrog glave in odšla k župnišču. Tam jo je v veži ustavila njena prijateljica župnikova kuharica Reza. Strašno je bila radovedna in od vseh strani je hotela Meti do živega, kaj pač, da jo je privedlo ikovemu Jožetu. Mrakovemu Ju riju, — kaj vein. — — Tako. tako, — je kimal župnik oprezno. — Da, da je to večje dobro delo, kakor zidati kapelice in cerkvi dajati, je rekel gospod doktor, tako se mi zdi. — Hm, hm. Kakor se pomisli, kakor se pomisli. In kaj pravite vi? — .Ta vedo, — gospod župnik, jaz sem že gospodu doktorju samemu dejala, da treba tudi za dušo skrbeti. Kaj telo! Telo umrje in izgine, duša je pa neumrjoča in večna. — Istina je to. Kaj ste se morda za maše odločili? — Tega ne, gospod župnik, — je menila Meta nekoliko v zadregi. — Ali ta kapelica mi prav na duši leži, prav na duši. In tako lepo mesto bi tam bilo. Konec trga, kjer je razpotje, kjer se gre na k gospodu. Meta je samo na krat- pokopališče. Koliko ljudi bi šlo mi- doktor, da bi kupila onemu fantu od naše perice, — saj poznajo tisto Katro, ki pere po hišah — da bi kupila njenemu fantu nogo, u-metno nogo namreč. -— Kaj tistemu? Ali se ni učil prej v mestu za krojača. — Že izučen je bil, da. Saj še zdaj hodi šivat, samo na roko seveda, na stroj šivat mu je doktor prepovedal. —Ta fant ni dosti prida. Soci-jalist je in še druge pohujšuje. — Za božjo voljo, socijalist?! No. saj je Katra njegova mati. ravno taka. Tak pogled ima, da človeka glava boli po njem. Socijalist?! — Da, socijalist. Take podpirati je nevarno. Še bolj objestni postanejo. O ta fant je prava kuga za našo mladino. Prav bojim se. — To moram pa našemu doktorju povedati. In Katra mora proč, saj je vse polno drugih žensk za pranje, če se jim plača. — Bolje, da doktorju nič ne o-menite in tudi Katri ne. Vaš doktor je v nekaterih stvareh malo čuden. — Da res. Saj sem že dejala. — Kaj pomaga telo in zdravje in vse drugo, — duša, duša to je glavno. — Istina. Pa. da ne pozabim: jaz bom še te dni napravil načrt za kapelico, in ga vam potem predložim. Ali imate kako posebno željo ? —Ne, ne, vse prepustim njim. Samo, — ali ne pride v stranski zid taka kamenita tabla, kjer bo zapisano, da sem j az zaradi zaob- ga pa dejala. — naročila bi si v o-poroki štiftano mašo. V njeni kapelici nad njenim grobom bi se morala brati vsako leto na dan njene smrti. Srce je Meti zadrlitelo od sreče in ponosa, ali likratu se je vstra-šila. Nečimerne misli so to in pregrešne. Nečisti jo skuša ujeti v svoje zanjke. — Varuj me napuha in skušnjav, o Gospod ! — je zašepetala in zmolila še očenaš, da pride na pobožne j še misli. Obrnila se je proti domu in zdaj jo je spet srce težilo. Kaj naj reče doktorju? Nazadnje je vseeno nekaj resnice na tem. kar on pripoveduje. Ali posveten je, se je spomnila. Ne misli na dušo, na izveli-čanje in na večnost. Res ni slab. dobro srce ima. ali volk hodi tudi v ovčji obleki in izkuša, koga bi pogubil. Nov pogum ji je vzrasel. Ko je že blizu doma srečala starega berača, mu je dala celih pet krajcarjev in vest se ji je še bolj umirila. In doma je še celo popoldne razmišljevala o svojem sklepu. Dobro ga je ogledala od vseh strani in naposled je šla zadovoljna pripravljat večerjo. Tako bo naredila, da. Sam sveti duh ji je dal to misel. Nobene nevarnosti ni pri tem, da bi česar prav ne naredila, da bi ona slepa punčka spregledala brez posebne božje volje ali da bi pomagala tistemu zgubljenemu socijalistu še v veče pregrehe. Ni je nevarnosti, zakaj ona bo dala vse v božje roke. Njegova sveta volja naj se zgodi! Na ono črno kamenito ploščo bo dala z zlatimi črkami napisati: — Meta Korošec je sezidala to kapelico.v slavo božjo in v čast sv. Jožefu, da bi Bog rešil vse uboge in nesrečne te fare nadlog in bolezni in jih prizanesel vsega hudega. Amen. Pa naj zdaj doktor ugovarja! Če ni očiten nevernik in pogan, ne bo! Zaradi vohunstva sta bila v Londonu obsojena dva Nemca, Mueller in Hahn. Prvi je bil obsojen na smrt na vešalih, a nima še pravice, se proti tej obsodbi pritožiti; drugi je bil obsojen na sedem let ječe. Davil, W. Va. la okolica: Jota Bro-deti. Thomas. W. Ta. ta skoBca! FranS Kocijan ln A. Korenchan. Graf ton. Wis.: Jobn StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip TratniS, John Vodovnik ln Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Frank Seplch la Heronim Svetlin. West AlHs, Wis.: Frank Skok !a Lonls LončariC. Rock Springs, Wys.1 A. Justin U VsL StaUch. WJ9.i Josip Motolij POZOR ROJAKI! Ako ste namenjeni kupiti hišo in ne veste kje in kako bi se lotili, da bi prav kupili, da se ne bi potem, ko ste vaše težko zaslužene denarje oddali, kesali za vašo napačno kupčijo. Torej pridite k meni, da se pogovorimo. — Imam vedno liiše na prodaj in vam povem, kje bi bilo najboljše za vas. Vprašajte onega, ki je od mene kupil, ako vam Teče, da ni zadovoljen s kupčijo, pripeljite ga k meni, da reče to vpričo mene in jaz ga hočem rešiti vsakega plačila. Nikar ne puščajte dan ali dva, da greste gledati, kje najdete hišo, ker jaz že vem, kje so take hiše in jih vam pokažem. Za delo vam ne računam ničesar. Se priporočam JOSEP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. aCENIK KNJIG katere ima v zalogi NASI ZASTOPNIKI, kateri so pooblsSCenl pobirati naročnino sa "Glas Ki^a" ln knjige, kakor tudi u vse arage v naSo stroke spadajoče posle: Jena/ Lin d, Ark. ln okolica: Michael Glrar. Saa Francisco, CaL: Jakob LovHn. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Poeblo, Colo.: Peter Collg, J. M Bojtz, Frank Janesh In John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louls Co-stello (The Bank Saloon). Walsenburs. Colo.: Ant. Saftich. Clinton, Ind.: Lambert Bolsksr. Indianapolis, Ind.: Alois Bndman. Woodward, la. in okolico: Luka s Podbregar. Aurora, 111.: Jernej I?. Verbie. Oglesby, HI.: Math. Hrlberni*. Chicago, III.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. IJadovinae. La Salle. I1L: Mat. Komp. Joliet, DL: Frank Laurlch, John Zaletel ln Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Wankegan, I1L: Frank Petkoviek 1b Math. Ogrin. So. Chicago, DL: Frank Gems la Rudoif Požek. Springfield, DL: Matija BarborlS Frontenae, Kans. la okolica: Frank Kerne. Mnlberj, Kaas. la okolica: Martin Cos. Calnmet, Mick, la sksUea: Pavel «halfc» ln M. F. Kobe. _ Manistlqne, Mich. En sksllca. B Sotzlan. So. Range, Mich, la okolica: a. u LlkovlS. Aarsra. Mlaa.: Joslp Fnglaa. Chlfiholm, Minn.: K. Zgonc, Jakot °etrlch In Frank Žagar. Dnlath, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Qonie VL L. Kapsch, Jos. J. Peshel ln Lonli M. PeruSek. Ercleth, Min.: Jarlj Kotse. Gilbert, Minn, ln okolica: L. Vesel Hlbblng, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamich. Nashwank, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcli St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge, Mont.: Gregor Zobeo. Great Falis, Mont.: Math. Urlcb V409 N. 6th Ave. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorks Cleveland, Ohio: Frank Sakser, 1 tfarlnčič, Chas. Kar linger In Jakot ftesnlk. Barberton, O. in okolica: Alois Bs ant. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Knm «e 1735 E. 33. St. Yonngston, O.: Ant. KIkelj. Oregon City, Ores;.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Kis rich. Bessemer, Pa.: Lonls Hribar. Braddoek, Pa.: Ivan Germ. Biidgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch. Broogbtoo, Pa. In okolica: A. Dexa Sar. Darragh, Pa.: Dragu tin Slavlfl. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor. Export, Pa. in okolica: John Prostor Forest City. Pa.: Karl Zalar In Fr Leben. FarelL Pa: JLstoa ValratlniJI Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak. Irwin, Pa. la skoilea: Frank Dm fav Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja is John Polanc. Maniama, Pa.: F. Gottlicher Meadow Lands, Pa.: Geor* Schnlts Monessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Bun, Pa. la skoliea: Frank Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignadj Fodvasnlk Ignss Magister, Z. Jakie in U. B. Js koMch. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta* Pa.: Joseph fiksrl). Wert Newton, Pa. la ekoUea: Jotf» Jovan. Wlllock, Pa.: FranK Semi la X [ SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLrANDT ST. NEW YORK, N. Y. H MOLIT VENIKI: Duhovni boj Evangelijska zakladnica Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat Jezus in Marija Marija Varhinja Marija Kraljica Skrbi za dušo Vrtec nebeški I Na indijskih otokih _qq < Najdenček _*50 jutro vem Na krivih potih Na različnih potih -q Narodne pripovesti, ' in 3. zvezek po 3., —.60 —.60 —.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski, vezan Ahuov neuiško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-sloven- ski slovar Schimpffov slovensko-nem- ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Spretna kuharica, brošir. Trt na uš in trto rej a Umna živinoreja Umni kmetovalec Zirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po |_1 Naseljenci Na valovih južnega morja Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevein Grogi Prst božji Randevouz Revolucija na Portugalskem -.so z—.50 —.40 —.30 —.40 :-.40 —.70 $3.00 —.50 —.50 i—.45 —.40 t—.40 —.15 $1.20 $4.00 $1.00 —.50 $1.00 —.20 —.25 $1.20 $1.20 $2.00 $1.20 —.60 $1.00 —.40 —.80 —.40 —.50 —.50 —.50 Taele, Utah: Anton PaiOi. Winterquarters, Utah: Lonls Bla-slch. > Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta Wa*.: Jakob ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —^20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi -—.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef II. —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Evstahija dobra hči —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda ^-.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 Izlet v Carigrad t—.20 Ivan Resnicoljub —.20 Izanami, mala Japonka * —.20 Izidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, socijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovi5 —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 :—.30 r-.20 —.35 —.30 —.20 —.20 :-.20 —.15 —.20 —.20 =—.15 ;-.80 —.30 —.25 —.20 —.20 :-.25 —.20 Senila .—.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki :—.20 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noe .—.20 Srečolovee :—.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec ^—.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti —.20 Tegetthof —.25 Turki pred Dunajem —.30 Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. :—.30 Življenjepis Simon Gregor-v čiča —.50 Življenja trnjeva pot —.50 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček ;—.25 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 7. z v. Sultanovi sužnji —.25 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 9. zv. Kraljičin nečak —.30 10. z v. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev =—.30 16. zv. Zlatokopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja ;—.30 ž7 . i TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol Cigani Dobro došli Pri puščavniku Putifarka Raztresenca Starinarica Županova Micka Idealna Tašča —.25 —.40 20 20 20 30 20 30 20 RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali veliki ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, "Wyoming in "West Virginia in vseh drugih držav po —.03 —.25 —.25 —.35 —.75 —.15 —.15 —.25 —.15 —.50 $1.50 —.25 OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, Dodisi v gotovini , poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah ie vračunana, _____r^^-*^•,. __ / ♦ jgw< j^u/wnj, IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, S'2 Cortlandt St., New York, N. X. I dvvard Iiali-h, tajnik, <5119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Kiulolf Tri»>t, tajnik, 393 W, Central Park, New York, N. Y. Jolui Jagrr, blagajnik, G-41 "Upton Ave. So., Minneapolis, Minn, Santeiros 11 Gotovo ima mož mnogo premoženja?" Vdova je molče pritrdila. '•Premoženje, denar in srečo ima. Bil je prejšnje čase ravno tako ubog kot vsi drugi in se pre-videl — črnolaso živlial ? ribištvom. Imela pa je "Morje, morje" tugalska novela. Pedro »lnika edro llarboso. Pozabil je I i- .-'I zjutraj iz doinazna-l nakupiti stvari za Indijo.! III l)i njegova liisiea prost in lep raz-visokem železnem mo-|gled na morje? zato so se tujci kar >■/,• Oporto s predniest- trgali za stanovanja pri njem ter Nova de os Alienados. I premožnejši v vasi." > obiščeta kakega ubo- < kar naa je ostalih, živimo od opazoval bolnišnico na- žuljev svojih rok." I Pedro ni ničesar odgovoril na i j,- srkal rujno kapljico. (to> ampak zapel veselo pesmico v njnu pnžiru je zaklical: ; posebnem narečju, ki se poje v no ku- Mirandi; Marija ga je pozorno a moja poslušala. Pedro je imel prijeten ! glas, poln in čist kot glas zvona je raz- v uos (jlerigos. Toda narečje ji ni ■stavil pred gosta vuo- },;]„ znano jn ga razumela. Ko kupo ter se nasmehnil, je končal, ga je vprašala: | "Kakšna je ta pesem?" bno srečo! Bil je <>Oul sem jo popevati v Traz / soda, in to veste, t]t)S Montes; vsebina je tako pre-a dobi, izpolni s.- mu ena prosta, a vendar izraža poseben j ponos. Domislil sem se je, ko si i- pogledal starca ter se mj pripovedovala o sreči in boga-enljivo nasmejal, položil stvu starega Santeirosa. Vsebina srebru denar ter se ne- pesmi je približno ta-le: Ljubša m/ i i >kozi okno. j kot preveliko bogastvo meni moja O je popil drugo kapVmaU je koča, ker se nanjo z za-na uro in hitro vstal.' vistjo tujec in srost ne obrača. — url je zamudil samo /.a-|AU naj te uaur.im te pesmice, Majici' črnih, ognjenih oči! rija?" GliAS NAROD«, 14. AVGUSTA, 1915. , gostilničar! Se c "vino je dobro, ■av velikanska." Anifelo C iambi se P i re< ;1 >tr tla Kspinho. Pred dobrini c je omožila njegova se- va? J' J'4 biti tako brez-j Odmajala je z glavo. J1- _ j "Odkar je Gomez mrtev, se mi av:. gostilničar! je za- je petje omrzilo", je rekla, ued vrati, ozrl se še enkrat i \>a kratkem odmoru, med ka-lolnišuiei in žvižgajoč na- terim je Pedra opazovala, ga rodne pesmice, se je izgu- vpraša: 11 ' ' Iia i'1'1'1- "Meuiš-li. da naj bo tudi meni i dan po tem je prišel Pe-1 moja koča ljubša, kot ona lepa rboso v malo ribiško vasi- jbiša na obrežju?" kem obrežju. Vas se je "Gotovo, Marija Gesino!" "In zakaj?" "Vsekakor zato. ker tam ne vi-ribičem Gesino. ki je imel £§g morja, ne čuješ njegovega buča nja, ker se njega valovi ne zaganjajo z vso silo ob kočo." "Jaz naj torej to hvalim, kar ravno dela mojo kočo tako borno?" "Gotovo, Marija; tvoji otroci, menim, da bi bili lahko bogatejši, nego oni bogatega Santeirosa." Vdova je zmajala z glavo. Dasi ni razumela Pedro v ih besed, mu vendar ni ugovarjala. Ni ga hotela spraviti v slabo voljo, ker je imel dosti skrbi zanjo in za njene otroke. Ko sta se naslednjo nedeljo vračala od maše iz vaške cerkvice, je stisnil nenadoma Marijino roko ter jo šepetaje vprašal: "Kdo je ona-le deklica z granatnimi draguljci na vratu?" Marija Gesino se je nasmehnila. "Katera druga v vasi Espinho je pač v stanu oblačiti svilnati jopič in vpletati lase z latim glavnikom, kakor le hči starega Santeirosa?" "Za Boga", šepetal je Pedro; "lepa je kot jutranja zora in ponosna kot kraljica." Med kosilom ga vpraša Marija: "Zakaj si tako molčeč in zamišljen, Pedro?" "Kakor v snu se mi dozdeva, da sem pred nekaj dnevi, mudeč se v Oportu, videl Santeirosovo hči iti v bolnišnico Dos Aliena-dos." "To je mogoče. Santeirosova mati biva vsled neke neozdravljive bolezni tamkaj in Santeiros jo večkrat obišče s svojo hčerko Ev-f rozino." Poslej je Pedro jel pogostoma zahajati na morsko obrežje. Vozeč se po morski gladini v lahno zibajočem se čolnu, je prepeval pesmice s svojim srebrno-čistim glasom; njih odmev pa je segal do bele hiše, kjer je sedela za oknom, polnim cvetočih nageljnov, lepa Evfrozina ter se ozi rala za njim. V celi vasi ni bilo enakega Pe dru; bil je vitks postave, popolne možke lepote, drzen in pogumen .. bomo kočo. Mož ji je d pljučnice, katero si je med lovom na sardine, zalotil vihar na morju, obljubil, da bo pomagal vdovi /.lasti pri vzgoji otrok. To um bo t« m lažje, ker je sam izurjen mornar, poleg tega pa zna spretno izdelovati različne lesne izdelke, rezbarije, lesene kipce i» drugo. Vse take stvari radi pokupijo in dobro plačajo tujci, ki \>ako leto obiskujejo Espinho zaradi krasne lege in vedno stanujejo v omenjeni ribiški vasici, odkoder je zlasti pripraven kraj za morske kopeli. Preeej oddaljena od morskega obrežja stoji koča vdove Gesina; nizka je in mala, okna tako ozka, da se skozi nje ne vidi niti morje. Le v tihih nočeh se sliši bučanje ali vihar, ali pa skrivnostno pljuskanje morskih valov, ki se s silo zaganjajo ali pa nalahko objemajo morsko obrežje, kjer stoji va- Tujci le poredkoma zahajajo v malo vdovino kočo, dasi je bivališče prav snažno in lično odznotraj. To store le, ako ni v novih hišah tik obrežja več prostora za bivanje. Glavni dohodek prebivalcev je lov na sardine. Seveda jim mnogo pripomore k blagostanju denar, ki ga dobe od tujcev. Le vdova Gesino je ostala vedno ubožna, ker so se vsled oddaljenosti njene koče od morja tujci nalokdaj oglašali pri njej. Ona le je najubožnejša v vasi Espinho. Pedro Barboso je zamišljen stal ob morskem obrežju, na katerem so bila lična bivališča, ter zrl na bleščečo gladino sinjega morja, čigar površina se je kot srebro lesketala ob jasnih solnč-nih žarkih. Vrnivši se, je vstopil s prekrižanima rokama pred vdovo Gesino ter jo vprašal: -11 "Kdo je lastnik one bele liiše tik obrežja z visokimi okni in rdečimi okraski, vsa okna polna cvetic?" "Rodriguez Santeiros." r Prinesel ji je nekoč med raznimi rezbarijami tudi lepo izdelano malo srč-eee ter ga ji podaril. Zahvalila se mu je z iskrenim pogledom in mu stisnila roko. Očetu pa je pokazala te rezbarije, ki jih je kupila, srčece pa je skrila na srebrni verižici v uedrije. Od tega Časa se ji je razjasnil pogled, obraz ji je postal cvetoč, lica zardela. — Vsakokrat, ko je začula njegov spev, mu je mahala ljubezenski pozdrav z robcem izza cvetic na oknu, in ko je odhajala iz cerkve, se mu je vedno najlju-bezniveje nasmejala. Nekega dne pa se je oblekel krepki mladenič v popolnoma nov žametast jopič, ovil si okrog vratu svilnat rdeč robec ter se napotil ponosno in samozavestno v belo hišo na obrežju. Prišel je prosit starega Santeirosa roke njegove edine hčerke. Evfrozina je Pedru prisegla zvestobo in trajno ljubezen, zagotav-Ijajoč ga, da bo le njegova, nikogar drugega, ker ga tako iskreno ljubi, bolj kot vse na svetu. Po solnčnojasnih dnevih sreče so prišli temni oblaki nad Pedra in njegovo mlado, upanja koprnečo ljubav. Stari Santeiros se je iz-prva zaničljivo smejal, potem pa je postal jeze ves iz sebe in divji, pokazal je Pedru vrata ter še za odhajajočim vpil z odurnim glasom : "Ce se bo še kak tebi enak be raški pritepenec drznil ozreti sc za mojim otrokom in denarjem, 1( povej mu. da bo dal Rodriguez Santeiros hčer le takemu zetu, ki mu bo polnovreden in ž njim enako premožen!" Se enkrat se je ozrl Pedro na hišo, v kateri so bile za vedno pokopane njegove nade na srečo ljubezni. Bil je bled, težko je diha) in oči so mu žarele, ko je žugaji s pestjo starcu zaklical: "Kdo ve. če ne bom kdaj premožnejši od tebe! Ne bahaj se in psovko o beračih ohrani zase! Poglej morsko valovje: Meniš-li, da to ni v stanu izpodkopati tebi "■rob in zagrebsti tvojo srečo?" Santeiros se mu je na ves glas smejal. * * * Ni preteklo mnogo časa od takrat. Nekega viharnega jesenskega dne je morje strahovito divjalo, temni oblaki so viseli pod neresnim obokom, lilo je kot iz škafa in valovje se je z vso silo za-1 ganjalo ob morsko obrežje ter iz-podkopalo zemljo. Ob vsakem sunku se je zrušil v morje del zemlje. Iliše prebivalcev obrežja so se jele rušiti; čulo se ni drugega, kot ihtenje ljudstva in bučanje valov razburkanega morja. Pretresljiv klic in krič: "Morje, morje!" je šel od ust do ust. To ni bil zmagovit klic, kakor oni Grkov, ki so. prekoračivši Kurdij-sko pogorje, prišli do Trapezunta in ugledavši Črno morje, navdušeno klicali: "Morje! Thalatta!" Bil je to klic obupa in strahu obmorskih prebivalcev Espinha. Iliša za hišo se je zrušila, ulico za ulico so požrli pogubonosni valovi. Edina cerkvica je še ostala cela. Starega Santeirosa in njegovo hčer je vzela vdova Gesino pod krov svoje gostoljubne koče. Postal je v istini berač, a Pedro mu sedaj ni ničesar očital. Lov na sardine je bil vedno srečen zanj in izdeloval je tako lične lesene izdelke in rezbarije, da je njegova krasna mlada žen-ka Evfrozina vsako nedeljo lahko oblekla svileno krilo in vpletala v bujne lase zlat glavnik, edino bogastvo, ki je rzmed vsega obilnega lišpa od tiste strašne noči še ostalo. Marija Gesino pa je zadovoljna s svojo kočo, četudi je oddaljena od morja; zato pa je varna pred požrešnimi morskimi valovi. Vabilo. ORGANIST IN PEVOVODJA išče službo pri kaki slovenski cerkvi v Ameriki. Sprejmem tudi službo organista in eerkvenika. Naslov se dobi pri uredništvu te-ea lista. New York, N. Y. — Cenjene rojake in rojakinje iz New Yorka in Brooklyna vabimo, da se v mnogobrojnem številu udeleže piknika, katerega priredi slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J. v nedeljo dne 15. avgusta v Henry Walter parku, vogal Myrtle in Martin Ave., Glendale, L. I. Ta park je zelo prijazen in je zuan že večini greaternewyorskih Slovencev, zato mislimo, da bo vsak z lahkoto' našel omenjeni prostor. Nikdo se ne bo kesal, kdor se bo udeležil tega piknika. Kaj takega, kot bo pri tej priliki, niste še nikdar videli in slišali. Zaenkrat omenimo samo to, da se bode piknika udeležilo slovensko pevsko društvo "Slavec"; razen petja bo pa tudi lepo tamburanje, katerega bodo preskrbeli člani Jugoslovanskega tamburaškega zbora. Že samo ti: dve društvi nam jamčita, da bo res nekaj posebnega. Na kegljišču' se bo kegljalo za visoke dobitke, j Kegljalci, pridite polnoštevilno!1 Vstopnina je samo 15 centov za' osebo. Začetek ob 1. uri popol-j dne. Za obilen obisk se uljudno priporoča Odbor. POZOR naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljatve na-i slovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam NEMUDOMA NAZNANIJO NATANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom. UpravniŠtvo "Glas Naroda". Za slovenske grafofonike plošče, Columbia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Frontenae. Kans. (7—11 t sob) Kadilci TURKISH TROPHIES cigaret pred petnajstimi leti so kadilci TURKISH TROPHIES tudi danes. j Izdelovalci najbolje torikih '■> egipčanskih cifiret Zahvala. Vsprieo nebrojnih dokazov simpatije in sočutja, katero se nam je izkazalo ob smrti in na zadnji poti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Frank Lupša jam je skoro nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej in v polni meri. Pl *av posebna zahvala pa gre gospodu in gospej Sakser, za vsestransko pomoč; Rev. Al. Blazni ku, ki je . spravil pokojnika z Bogom; Rev. Kazimir ju Zakrajšeku, ki ga je spremil na zadnji poti; Mr. Jos. Remsu, za nagrobni govor; slavnemu pevskemu društvu "Slavee". za krasno petje ob rakvi; društvu sv. Frančiška in SSBPI)., za udeležbo pri pogrebu in vence; uslužbencem tvrdke Frank Sakser in osobju "Glas Naroda", za sožalje in krasne cvetljice; družinam Benedik. Den ar. Avsenik. Bur ga r. Skulj. Muhie i t. d.; damam KovaeiČ. Čarman. Kunze, za tolažbo in pomoč v težkih urah. ter vsem daro valeem vencev in onim, ki so izrazili sočutje. Stotera jim hvala \ ŽALUJOČI OSTALI. . m»i» i m rrr t n * t f r^fr 11111 i i t*; i «rm m milt^ Dr. Riehterjev PAIN-EXPELLER za revmatične bolečine. okrreloct in negib-čnost sklepov in mišic Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — 25 in 5»> centov v lekarnah aii naravnost od Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL NAZNANILO. Rojakom v Lorain, Ohio, in o- F. AD. RICHTER & CO. 74-80 W»i!ii»|toi St. Na w Y»rk, N. Y. aAKMUMkfc. inta HVrsTUui p* BxJxlSStii **B*k, • tryaftaa ta aamciljlTa. T >o»r»T« , ,. . , ... , , mkto »oUJ«, kar Mm ta m kolici naznanjamo, da jih bo ob- t«) tskaj ▼ tam ;oai« u Mtej ▼ iskal naš zastopnik JOHN KUMŠE, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem UpravniŠtvo Glas Naroda. P O Z O K 1 -=^1 Čitateljem in naročnikom nazna-ajamo, da nam je pošla zaloga Slovensko - Amerikanskega Kole larja za leto 1915. Namesto Koledarja, dobi vsak aov naročnik eno izmed letošnjih Mohorjevih lmjig. Uredništvo Glas Naroda. Izvanredna ponudba za bolne. To je zadnji mesec, ki nudimo —, da hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z X-ŽARKI VSE ZA $2.00. Nobenega ugibanja ali pomot glede vaše bolezni. X-žarki zrejo naravnost skozi vaše telo. To je zlata prilika in vsem bolnikom se svetuje, naj ee je poslužijo, tudi ako žive 200 milj od tu. Izplačalo ' se bo priti. Pridite takoj. — Odlaianj« je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEEN, 308 Permanent Bid«. 746 Euclid Arenne, Cleveland, Obi o. TEL. CENTRAL 3596 W. JOSEPH MARINCir ^ SLOVENSKA TRGOVINA V/ S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. Kadar potrebujete dobro uro in drugo zlatnino, budilke, stenske ure, ure kukavice, Columbia gramofonske plošče različnih jezikov, slovenske plošče iz s« are domovine, istotako gramofone ter vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, in vidali bodete, da boste boljie postreženi, kakor pri kakem tujcu. Moje geslo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali tedenska odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. Vsako delo in popravljanje je jamčeao. fas lutx« Aov«. T »ovravMc fcraa&fe« kakar m druge ta? niuui »e tal« kaaertaa kla en-stems krta aa€al|alfc v*nJui JOHN WENZEL 131* ti. ei ©let Aland. Okla. Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................ 50c. Drožnik 4 pallone za .................... Jll.OO Brinjevec 12 steklenic za................ ?12.00 ,, 4 gailone (eodček) za.......... 516.00 Za obilno^naročbo »e priporoča Marija Grill, 53G8 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio f 1 M Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEQAN, ILL. m m m PRODAJA fina vina, izvratn* «srotk», PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. PRODAJA rožna licike neb prekoi ekih črt. or- POSlLJ Ar denar ▼ in pošteno. atari kraj xanscljivc UPRAVLJA Tia ▼ netaraki poiel spadajoča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ! I dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno pa šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Običajna zmota. Na tisoče Amerikanccv trpi na boleznih v drobu in najnavadnejša med temi je konstipaeija (zaprtje) in nje komplikacije. Večina teli bolnikov dela isto napako, to je, da rabi pilule in različna odvajalna sredstva, ne da bi se kdo informiral, če so ta sredstva škod j Iva ali ne. Vsako močno odvajalno sredstvo, ki oslabi telo ali ki povzroči, da se telo navadi na to sredstvo, je škodljivo. Ako trpite na konstipaciji ali kaki bolezni, ki izvira iz nje, rabite sredstvo, ki vam bo ne le prineslo olajšave, temveč bo v istem času tudi ojačilo vaše prebavne organe. Tako sredstvo je TRIINER-JEVO ameriško Elixir grenko vino Napravljeno je iz rdečega vina in zdravilnih rož, odvajalnih, toničnih in aromatičnih — ter je namenjeno za t * KONSTIPACUO, KOMPLIKACIJE SLEDNJE, SLABO PREBAVO, NAPETOST, BOLEČINE V DROBU, ŽELODČNE BOLEZNI, NERVOZNOST, OSLABELOST. Uspeh tega zdravila je zelo dober pri boleznih, povzročenih ali zvezanih s konstipacijo in slabostjo. Vsled tega naj bi se rabilo ob prvem znaku nerednosti prebavnih organov. ELIXIR. BITTER-W1KE trinerovo horkevino ^^tvred br JOSEPH TR1NER , 73d SAsMand Ave. Cena $1.00 V lekarnah JOS. TRINER, izdelovalec 1333-1339 S. Ashland Ave. Chicago, III. Ako vas mučijo revmatične ali nevralgične bolesti, poskusite Trinerjev Liniment. Olajšal vam bo takoj bolečine. Cena 25 in 50c; po pošti 35 in 60c. GLAS NARODA, J4. AVGUSTA. 1915. \ Manon Lescaut \ t in i i Chevalier Desgrieux. | L Spisal: ABBE PREVOST. Z a Glas Naroda pre vel: G. P. G Ah, (Nadaljevanje) — Torej si videl Manon T — sem vskliknil. — fci kot jaz, ki j«- ne bom videl nikdar več. Ta vzdih mi je Tiberge očital ter izjavil, da imam še gotovo nagnjtnjo do Manon. Znal mi je tako prepričevalno govorili o ilobroti mojfga srca, o izvrstnih potezah mojega značaja, da je takoj po tfiii prvem obisku vzbudilo v mojem srcu poželjenje odpovedati s<* vsem radostim sveta ter stopiti v duhovski stan. Ta misel mi je tako zelo ugajala, da sem se pečal le z njo. kakor hitro sem bil sam. Spomnil sem se besed škofa v Amiens, ki mi bil dal isti nasvet in njegovih prorokovanj o sreči, če bom sledil njegovemu nasvetu. Sklenil sem živeti pošteno krščansko življenje. obrniti svoje misli na študij in vero. ki bi mi ne dovoljevala nobene misli na grešno ljubezen. Zaničevati sem hotel, kar občuduje priprost človek. V duhu sem si že vnaprej izslikal mirno, samotno življenje. K temu je spadala hišiea v samoti, z majhnim vrtom, gozdom in po-tokom v bližini. — nadalje knjižnica, par dobrih, duhovitih prijateljev ter dobra, a zmerna in priprosta kuhinja. Zvezal sem s tt*m tudi korespondenco z nekim v Parizu živečim prijateljem, ki bi mi sporoča! novosti iz javnega življenja. Ali se l)4)m čutil nesrečnega? — sem se vprašal. — Ali se bodo i/polnile vse moje želje? Ta načrt je na vsak način odgovarjal mojemu nagnjenju. Kljub temu pa s<-iu čutil, da manjka pri celi stva-ii še nekaj in da bi moral to dražestno samoto deliti z Manon, ker bi mi drugače nekaj manjkalo. Ker me j.' pa Tiber,re večkrat obiskal, da me potrdi v sklepu. ka!eiv;ra je bil vzbudil v meni, sem nekega due pojasnil mojemu dobremu očetu, kaj nameravam storiti v bodočnosti. Rekel mi je, da je njegova volja dati svojim otrokom prosto roko pri izbiri po-Uiea ter da imam od njega, očeta, pričakovati le sveta in pomoči, naj c odločim za to ali 0110. Njegov: nasveti so bili tako modri, da so me še bolj utrdili v mojem sklepu. Xmvo šolsko leto naj bi se pričelo v kratkem in s Tiberge-om > m se dogovoril, da bova zaeno stopila v seminar Saint Sulpiee: on, da dokonča svoje teološke študije in jaz, da jih pričnem. Moj o'"*e, ki je mislil. «la sem popolnoma ozdravel od svoje bolezni. ni imel nobenega pomisleka proti mojemu odpotovanju. Do-, spela sva v Pariz in maltežki križ se je umaknil duhovniškemu ta-larju, ime Chevalier imenu — Abbe Desgrieux. Lotil sem s«* > tako umeno študija, da sem v par mesecih zelo 1 apredoval. Izrabil nisem le vsake minute dneva, temveč tudi dobršen del noči. Steni sem si pridobil tak sloves, da mi je vse če stitalo k bodoči slavi, ki mi ne more uiti. Tudi pobožnosti nisem /apostavljal ter se redno vdeleževal vseh molitev. Tiberge je bil ves \/radošč,-n vsi.-d tega. ker je smatral za svoje delo in večkrat sem M t » pazil v njegovih očeh solze radosti. Nikdar se nisem čudil dejstvu, da so sklepi ljudi podvrženi iz-prememhi. Strast nastane, a .10 lahko zopet uniči druga. V tem času sem se čutil popolnoma oproščenega vseh slabosti ljubezni Zdelo se mi je, da mi je stran iz del svetega Avguština ali četrt ure krščanskega razmišljanja litibša kot pa vse uživanje, katero mi je fvoj čas nudila Manon. In vendar je zadostoval en nesrečen tre- Narava ni ustvarila nobenega drugega te vrste! Reci mi, če si nisi od časa do časa želela mene nazaj? Kaj smem upati od tega preporoda starih čustev ? Le predobro vidim, da si krasnejša kot si bila kedaj. A, lepa Manon, rotim te pri vseh trpljenjih, katera sem prestal radi tebe: reci: Ali mi boš sedaj zvestejša?____ Govorila je tako ganljivo o svojem kesu, mi zagotavljala s tako svetimi prisegami svojo bodočo zvestobo, da je bilo moje srce globoko ginjeno. ^ 1 — Draga Manon, — sem pričel, — ti si za človeško bitje pre-J več vredna oboževanja. Zmagoslavno veselje polni moje srce. Vse, 5 kar se govori v Saint Sulpiee o prostosti volje, je bajka! Uvid i m, S da moram radi tebe izgubiti srečo in dobri sloves, — svojo usodo ^ v tvojih lepih očeh. — a za kakšno izgubo bi me tvoja ljubezen ne J odškodovala ?! Sreča nima zame nikake mikavnosti. — slava mi je k puhel sen in vsi moji sklepi, da živim življenje-duhovnika, so bili j blazna domišljija. Skratka: vse mi je enako in brez vrednosti, ee-srečnejši ' sar ne sprejmem & tvojih lepih rok! (Nadaljuje se). vedno " Iščem svojega brata JOSIPA PROG AR. ki biva približno 10 let v Ameriki. Pred sedmimi leti mi je pisal iz San Francisco, Cal., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: Frank Progar, 515 N. Water St., Sheboygan, Wis. (12-14—8) Kje je ALOJZIJ PEČEK? Doma je iz Velikih Blok, pošta Nova vas pri Rakeku. Pred enim letom je odšel iz Clevelanda, O., v Rumelv, Micli. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi sestri: Miss Frances Peček, 968 E. 74. St., Cleveland, Ohio. (14-17—8) i utek. da me je vrgel nazaj v prepad! Poleg tega pa je bil moj pa-j dec sedaj tem pogubonosnejši, ker sem padel še bolj globoko kor 1 gle- Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte |L Bnttner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madams Stael ni bUo na svetu tako slavne pisateljic« kot je Suttnerjeva. Frof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedan jetra časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da ■e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek naj raj še poljubil. V dno Krča me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vae kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razSirjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razSirjaia to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jih kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir...« Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu) : Ne t:— slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sil 2njo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajeivski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 60 CENTOV. Naročajte jo »rl: je v osemnaj- st 111 prvte. Živel sem v Parizu skoro celo leto, ne da bi se informiral de razmer, v katerih živi Manon. Sprva mi je bilo težko vzdržati se 11a tak način, a nauki Tiber-g- a m moje lastna razmišljanje mi je pripomoglo do zmage nad .-aiuini sel to j. Zadnji meseci so potekli v takem miru. da sem bil v( dnu vr a prepričan, da sem popolnoma pozabil 11a to očarujoče. a ) 1 e z \ sto bitje. Mižal se je čas, da bi moral imeti svojo javno di-iiputa* i.jo. Vsi.-d tega se je imenovalo moje ime v vseh delih Pariza l. r je prišlo tudi 11a uho nezveste ljubimke. Radi naslova "Ab , be si ni bila sprva popolnoma svesta svoje stvari. Ostanek rado-j vednosti, morda tudi kes. da me je izdala, pa je vzbudil njeno radovednost iu prišla je s par drugimi ženskami v Sorbonno (pariško \-eueiliše,-1. I "6 i I i i j e torej navzoča pri moji disputaciji ter me je seveda takoj spoznala. •laz nisem ničesar slutil o njeni navzočnosti. Kakor znano, so \ Sorbonni zamrežene lože za dame. S slavo in priznanjem oblo-J s vrnil v Saint Sulpiee. Bilo je krog šeste ure zvečer. _j Kmalu po povratku pa se me je obvestilo, da želi neka dama govoriti / menoj. Takoj sem se podal v sprejemno sobo. Moj Bog, kako presenečenje! Našel sem tam Manon! Ona je bila. — a ljn-beznjivejša in lepša kot je bila kedaj poprej. Bila steni letu. — Skoro od reven el sem in nevedoč, kaj naj pomeni njen obisk, pem stal. tresoč se po celem telesu ter pričakoval pojasnila iz nje-I nib n t. Tudi ona je bila, nalik meni. nekaj časa v zadregi. Ko pa ! je zapazila, da vstrajam v svojem molku, je pokrila z rokama obraz. «l.i skrije solze. S pretrganiini besedami je izjavila, da zasluži nje-1 na n.zvestoba moje sovraštvo iu zaničevanje. Če pa sem jo kedaj v resnici tako nežno ljubil, je bilo od mene pač zelo okruto. da Rem pustil poteči dve leti. ne da bi jo obvestil o svoji usodi. Prav taivo trdo ravnam z njo tudi sedaj, ko jo vidim pred seboj v ta-' J <3) ® « SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena v platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto f podružnici Fr. Sakser, 1604 St Clair Ave. N E.i Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA" itvrioje vsakovrstne tiskovine po.nizkihjetašfc Belo ekasM._lmit}e prerode ? drt* jdkt UnQeko organlskreiMi i __ Posebnost se dreftreaa pravila, ekrstnke. pasrtefi, esdU lil, r== pi kdaj zopet našla prav tako nežno, prav tako udano! Ne, ne! Yša naročila po*ljite a^ Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. f. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, "Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, r Veliki vojni atlas Mr. OTO PEZDER, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Narod«". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "TU Bureau of Imdnstrifa Imsriffr&tioa" sa državo New York varuje im pomaga priieljsa-eem, ki se bili osleparjeai, oropani ali ■ katerimi se je slabo nT salo. Brezplačno s« daje mas vet« pri ^elj«ficem. kateri so bili oslepar-ie»i od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev psrobrodnih listkov, spremi je val eev, kažipotov im posestnikov go-itilm. Daj« se informacije r satmrali-sacijskih sadev&h: kako postati državi j am, kjer se oglasiti mm 4i-žavljaaske lističe. Sorodniki naj bi se sestali ■ priseljenci na Ellis Island« ali pil Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of bafcoij BUREAU OF INDUSTRIE AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorknx M Bast 29th St., odprt vsaki dan od t. mre sjutraj do I. popeldai ga v sredo sveler od 8. iio It, POZOR ROJAKI! Najbolj a-■nefino _ mazilo za* ženske in moške Ia.se. kakor tudi za moške brke in brado. > Ako »e rahi to -mazilo, zrastejo V 6 tednih krasni, gosti in določi lasje. kakor tudi moškim kimene brke in brada in nebo-do odpadali ia * ne oiiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nofrah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste in ffrinte, potna noge. kurje oči. bradovice, ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdcr bi moja zdravila brez unpeha rabil, mu jamčim za $5.00. Pišit* takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHClČ, lfil m. S4th St, Cleveland, Obl«. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SIiOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. vojskujočih se evropskih držav m pa kelonij-skih posestev vseh yelesil. Obsega 11 rainih zemifevidov. aa EOtita straneh in vBaka stran je 10$ pri 131 pslca 7«lika; Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas 'obsega dsvet runih zemljevidov i aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov* T«! lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da'se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Število prebivalcev držav in posameznih mest Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesne države. Pošljite 25c. ali pa 15c. ▼ znamkah ln natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjeM odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, Cortlandt Street, New York, N. Y, ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako se ga predloži skupno x devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki naših HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO, Premium Dept. 490 Broome St, New York, N. I. (Ta ponudba ogasne 31. decembra 1915.) -o o. -o o. -c;.oT^-^T^^^c^^rc^n'o^y;~c^o,"cso ~c Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, velikost ]e> 21 pri 28 palci H Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani jZjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih dtžav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street; New York, N. Y. Zanesljivojpride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljatve tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potie-bujejo pošiljatve v sedanjem časa 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino? 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred f FRANK SAKSERi 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.