Najnovejši gTobokopi spodnještajerskega Slovenstva. Dopis y stefilki 7. BNar. L;staa iz Št. Lsnarta v Slov. goricab in razprava na rHtanovaem shoda takozvane Bnarodne* straoke v Celja dae 8. t. m. glede nemsčite na sloveaakih ljnd&ih sjlah mora vsakega rodoljaba ažalostiti. G .ri omaajeni dopisnik namreč trdi: BSioTencem b.> treba palitičao taktiko glede ndmškeg* jezika y slovenskib ljudskih iolah spremeaiti. Kajti N«mci 83 vzali v svoj prograna, učiti se kolikur mogoča češkega in slovenaiega jezika. Kar ve'ia za Nemse, aaj velja ludi za nas." Ali je to res? A!i so res Nemci skleaili, nčiti se slovenskega in čašiega jesika ža v ljniaki soli? G. dopisnik in tudi nakateri celjs'ii zbjro?alci prav (bbro y>cb, da se y nobani spadnjestajerski aeatški Ijndaki šoli slovenščiai ne prirošči niti mituta, ampak da &) Nemei s!im sklenili, juristom, medicincam in sredaješalcem priporočati, naj se u$e slovenskega, oziroma čeikega jezika, da bado patem sfoje sloveaske ia češke tekmovalca tam loije iz rodae zemlje spodrinili. Ia radi taga nasveta nemških politikov zahte?a seatlenartaki dopisnik in ceU Bu»rodaa" stranka, aaj se uvede v v«a sljvemke ljadske sole nemski jezik kot učai predmet. Nemci ae b ;do v sroje ljudske sole uvedli sljvenšSina, ozirom* češčine, dokler jih ne bo zapastila zdrara pamet. Kajti popalann kaj drngega je, ča 8) aijo tojih jezikov le nčeaci sndajih ia visokih sol, splob le posamezniki, in z^pat kaj dragegi, 6e sa U7ede tuji jezik t rse ljudike iole, ki so naannjeae ca'eaia aaroda. Kakor htro sa to zg)di, je tnod* d>ti6oega naroda ža zapečatena. Po aaravnib zitoaih se nam reč priliči magofnejšemu in bjlj raiviteiaa n»roda, in to tem prej, čin več nr bo nemiiai odmerjen h, Da 86 pa dotičui štajerčijanski kmetje, o katirih šeatlenartski dopisnik govori, ne bjdj zadovoljili z nemščino kot učnm predmetom, aaopik da žalijo, da bi 88 ajih olr.cl v ljndski IMi poplnjaii uenaški cčili ia 88 le y nemikem jezika p)govarjali ia to relo na račun drngib, veliko potrebnejib prei- metov, to veoao vsi prav dobro. Ia tudi to dobro veao, da je za nas Sloreac? narodaa smrt neizogibna, kakor hitro stajerčijaaci 8 87ojimi zahtevami proderejo. Upajm), di 83 jia to na b) posrečilo vkljab pom>4i, katero jim undjo sadaj Sioveaci dr. Tavčar^evega kalibra. Stajerčijancn, ki y s?oji nerazsodoosti z»bteva neinsie ijle, nemški u^ni jezik, tega nikakor ne zaaerimo. A obs)dti moramo nove preroke, pateatirane pristaše ,flandae idaje", ki dajejo že iUk zapeljaflim se potabj ia njih zahtaro odobravajo, sarno da bi jih za se prdobili, ne ouraje se na to, da je njib početje pognboaosao. Mi so držimo starih, zdravih načel, da Ijudgka iola niaa aanena, učiti otroke tujih jezikov, jih tndi ne more uiiti, ker ostali predmeti zahtevajo vse moči i nžiteljev i nčencav. Šktd* za č&8, skoda za trad, ki se porabi za ta predmet! Mi pa tadi stojimo na staliiča, da 86 pri naa o« p itrebuje brezpog >jno nemižina. Mi ne bomo Dcmičine aikdar pogreiali, če b)do vsi aradi y slovenskih pokrajinab sloveaski uradovali, kakor nam je to v zakonih zajamžeao. Djpisaik sicsr pravi: nKmet pač tega ne more raznmet>, da bi bilo t:slo za ajega slab), kar je za gospod* koristao." Tjje pač le pesak v oči! Saj tega oobelea ne trdi, da ja za kmeta slabj, če zaa aeaaiki, a slabj je zanj, če je v mlad h let h obiskoval tako bjIo, aa kakoršai pjučuje g. dopisnik sana, kjer se nennjini aa Ijabo zanemarjajo ostali, nanogo bolj potrebni predmeti. VprAŠam tedaj g. dopisaika, ali bi ne bilo maogo bolje, take zapeljane ljadi o pogubljivosti takib *ol ponžiti, kakor pa taka dopisa v svet poiiljati? Če bomo skušali stajtrčijaace b tem pridobiti, da bamo sami zabtevali aemšžiao bodisi kot uJni predmet, b;disi kot nčai jezik v naie lj .dske šole, pomagali banao sami 8voj grob kopati ia to prepnstimo nnarodaia straaki. V aas bo imela v taj toški vedao neizprosae aasprotaike. Političao zrel st nove straake pa d>kazaje najb >lj dejstro, da je pripravljeaa Ijuisko iolo stajerčijaDcem na ljnbo žrtrovat', samo da bi z njih pomočjo izvila dabovšjiai veslo, akoravna je aas TAvm ta obadila k političnema življeoja in nas z Ia8tao nevarao3tjo čnvala v yseh nevarnostih. Upajmo, da se precej pokaž), Bsto je vjera, što nevjera".