Poštnina v državi SHS pavšalirana. ... u^iavni§ivo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. ¦jtc^ mL Štev. 11 IV. letnik Demokratski shod v Ptuju. Tu se je vršil v dvorani Narodnega doma velik shod demokratske stranke, posečen od pristašev vtefc strank. Dvorana je bila nabito polna in mnogi so odhajali, ker niso našli več prostora. Shod pomeni krepko utrditev demokratske ideje v Ptuju in okolici in stvarno obsodbo demagogov nasprotnih strank, ki so že tudi ptujske demokrate obsodili na smrt. Dejstva kažejo nasprotno. Shod je otvoril in vodil predsednik krajevne organizacije demokratske stranke dr. Tone Gosak. Poročala sta nar. poslanec dr. Kukovec in dr. Kramer. Z napeto pozornostjo bo poslušalci sledili njunim velezanivim izvajanjem, ki so v velikih potezah risala situacijo našega naroda ter se blagodejno razlikovali od hujskarij demagogije in naivne kritike govornikov drugih strank. Govora sta napravila na zborovalce, med katerimi je bilo nekaj pristašev drugih strank globuk vtis ter sta bila sprejeta, z enodušnim burnim odobravanjem. Navzoči voditelj ptujskih narodnih socijalistov, Mikulctič, je skušal z bedastimi medklici motiti govornike, pa zboro-valci so ga kmalu prisilili k dostojnemu obnašanju in ko je bilo glasovanje o resolucijah, so g. Mikuletiča lastni somišljeniki pustili na cedilu ter glasovali za resolucijo. Zborovalci so nato sprejeli sledeče resolucije : I. Zborovalci zbrani na demokratskem shodu v Ptuju dne 5. marca 1922 pozdravljajo delovanje g. poslanca dr. Kukovca, ki ima za namen doseči koncentracijo vseh na- i rodnih in naprednih strank. Želimo, da stranke najdejo na vsak način platformo, da delujejo za skupne cilje. II. V gospodarskem oziru smatramo kot najvažnejšo nalogo pospeševanje kmetijstva in obrti. Stranka naj se za to potrudi posebno v samoupravnih telesih, ki se sedaj ustvarjajo. III. Izražamo skrajno novoljo ter dvigamo najostrejši protest, da je zdravstveni odsek za Slovenijo brez nagega predhodnega ob veš • čenja in brez iskanja izvanrednih kreditov izdal odlok o ukinjenju nekaterih bolnic v Sloveniji, med njimi tudi ptujske. Mi tega prenagljenega odloka ne vzamemo za znanje. Naša bolnica mora z ozirom na neobhodno potrebo delovati naprej. Izražamo nujno zahtevo, da pokrajinski zdravstveni odsek najde potrebne izvanrodne kredite ter razdeli razpoložljivi kapital sorazmerno na vse bolnice Slovenije, da morejo iste če tudi skromno in tudi v zmanjšanem obsegu izhajati, dokler jim redni državni budžet ne nudi sredstev za popolni razmah. V svrho izvedbe teh korakov naj se takoj vpokličejo zastopniki prizadetih okrajev in drugi odločilni faktorji. V kulturnem oziru želimo, da stranka priskrbi za dovoljne postavke v proračunu, da se nam ne samo nobena naša dosedanja kulturna pridobitev ne odvzame, temveč da se zasigura poln kulturni razmah našega prebivalstva. V debati ae je javil še k besedi g. dr. Jurtela, ki je ostro ožigosal postopanje pokrajinske vlade v Ljubljani glede bolnice, dr. Fermevc v isti zadevi. Zamuda glede postopanja z vojaki in župan Podgoršek z Brega v zadevi draginje in petdinarskih novčanic. Resulucijell—IVao bilo sprejete soglasno, prva brez glasov navzočih socijalistov. Konečno se je predsednik shoda zahvalil z iskrenimi besedami obema govornikoma ter zborovalcem ter je zaključil sijajno uspeli shod, ki je trajal skoro tri ure. „Nova Doba" piše : Ptujski shod je znamenit list v zgodovini politike Slovenije v okviru Jugoslavije. NSS nam jo storiia uslugo, da jo pustila g. Mikuletiča na naš shod. Delal je take medklice, da je osmešil sebe in vso strujo NSS. Zborovalci so mu potem sami prepovedali nadaljne neumnosti. Na tem shodu je bilo zopet videti očitno, kje jo stvarnost in treznost, kje pa plitvost in fraze. Slovstvo in naši trgovci. V knjigi ,,Začetki Slovenske Matice", katero je sestavil dr. Ivan Lah in izdala Slovenska Matica, čitamo, da je prvo slovensko književno diuštvo z imenom Matica bila ,.Srbska Matica" ustanovljena 1. 1826 v Budimpešti. Misel je uresničil Jovan Hadžic, ki ga jo pri tem podprlo b srbskih trgov-cev. Vobče opažamo pri Srbih, da so trgovci veliki podporniki kulturnega dela. To priporočamo tudi našim trgovcem, zlasti v sedanjih časih, ko je posvetna in duhovna inteligenca brez denarnih sredstev in vsied tega grozi zastoj v kulturnem delu. S tem, da trgovci in drugi premožni podjetniki podpirajo kulturno in znanstveno delo, poravnajo le avoj dolg narodu, od katerega živijo. Obenem pa koristijo svojim otrokom, budijo v njih zanimanje za knjige in znanost ter ustvarjajo pogoje za njihov dober napredek v šoli. Ako otrok od prve mladosti doma vidi knjige, dobre časopiso in revije, se duševno boljše razvija kakor tisti, ki nima te spodbude. Tudi za odrasle so knjige najboljše in najcenejše razvedrilo v prostem času. Reški dogodki, ki so nezaslišano izzivanje vseh Jugoslovenov, so nas zopet opomnili na nujno potrebo obrambnega dela. Brez tega dela ne bomo nikdar v stanu, da varujemo svoje življenske interese, brez tega dela bomo večno brezmočni napram tudi najbolj kričečim krivicam. Med Slovenci vrši sicer več društev narodno obrambno delo, toda razven „Jugoslo-venske Matice" se ni posrečilo nobenemu društvu, da bi združilo v sebi ves slovenski narod. In vendar je jasno, da moremo napredovati in izvršiti svoje nacionalne naloge le tedaj, kadar smo združeni v eni močni organizaciji. Kakor napadajo nasprotniki enotno tako moramo braniti svoje pozicije enotno tudi mi. Slovenci vodimo boj z nadmočnimi narodi, če bi bili v tem boju osamljeni, če ne bi|imeli podpore od vseh Jugoslovenov, potem propademo tako proti Nemcem ko tudi proti Madžarom. Zato je neobhodno potrebno, da je naša narodno obrambna organizacija taka, da združuje v sebi ne samo vae Slovence, temveč tudi vse Jugoslovene. Zopet pa je taka organizacija samo naša „Jugoslovenska Matica", ki je zato naša najsplošnejša in zato tudi najvišja obrambna organizacija. Dasi šele v početku svojega razvoja, šteje danes ,,Jugoslovenska Matica" že 70 podružnic v Sloveniji, 42 v Dalmaciji, 14 na Ilrvaškem, 9 v Slavoniji in Sremu, 2 v Bosni in Hercegovini in dve v Srbiji. Jugoslovanska Matica je tako organizitana že v vsej državi in storjeno je že vse potrebno, da bo v najkrajšem času število njenih podružnic znatno razširjeno. Ker ao poleg tega vae podružnice zelo delavne in ker njih delo še stalno narašča, zato je gotovo, da bo polagoma Jugoslovenska Matica kos vsem svojim nalogom, da bo prava mati neodrešenih. To je njen visoki cilj in to je poleg dela njeno glavno propagandno sredstvo. Ni človeka med nami, ki bi mogel brezčutno prenašati vse obupne vesti, ki prihajajo spričo stalnega in nezaslišanega nasilja v odtrganih krajik k nam. Ni pa tudi zavednega Jugo-slovena, ki bi ne vedel, da je naša svoboda polovičarska, dokler živi nad G00.000 Slovencev pod tujim jarmom. Končno pa tudi ni rodoljuba, ki ne bi uvidel, da je naša gospodarska bodočnost ogrožena, če nismo gospodarji v lastnih pristaniščih. Vse to so tako jasne, tako razumljive resnice, da ne rabijo prav nobenega posebnega utemeljevanja, kar dokazuje tudi stalno naraščenje števila članov Jugoslovensko Matice. Že danes je jasno, da ne šteje nobeno društvo v državi toliko članov, ko Jugoslovenska Matica, ki je tako naše največje društvo. Jugoslovenska Matica pa se nam priporoča še prav posebno vsled svoje delavnosti, ki je naravnost vzorna. Mirno moremo reči, da ne bi mogli naši bratje tam preko vzdrževati, da jih ni podprla Jugoslavenska Matica z denarjem, knjigami, kulturnimi sredstvi, inštrumenti ter sploh z vsem, kar je v prid našemu narodu. Na ta način je Jugoslovenska Matica dosegla, da so spoznali naši neodrešeni bratje, da smo mi ž njimi in da ae ne žrtvujejo zaman, če ostanejo zvesti nam. Velik pomen tega moralnega učinka ne moremo nikdar dovolj naglasiti, kajti ta zavest je predpogoj, da dosežemo popolno ujedinjenje. Potrebe pa ao na odtrganem ozemlju vedno večje in „Jugoslovenska Matica" jih ne more zmagovati, če je Jne podpre ves narod. Vsi Jugoslovani morajo delati za „Jugoalovansko Matico", kakor dela Jugoslovanska Matica za vse Jugoslovane. Le tako je mogoča naša zmaga. Dne 19. marca je v Mariboru letni občni zbor „Jugosloven8ke Matice." Občni zbor vseh — 2 rodoljubov in vseh Jugoslovanov mora postati, j rujava ali črna. Neke vrste nastavijo več j plesnjivih „drobtinic" in nekako poročilo o Zato tiči, to pristopajte ta dan k Jugoslovenski Ma- j majhnih, druge zopet samo en veliki cvet. j „ubijanju klerikalnega zmaja." Pisec teh ža-i, zato delajte ta dan zanjo ! Vsi brez raz- j Seme vsebuje 25 do 50 odstotkov olja. i lostnih člankov si v svoji bujni srednjeveški like na starost in spol, vsi brez razlike na \ Za izdelavo olja je preje jedrčje izluščiti iz strankarstvo in stan storite to, zakaj tudi j luskin. Če je suho seme, se to delo z lahkoto Jugoslovanska Matica podpira vse brez razlike j opravi na žrmljah. To so navadni, domači na strankarstvo in stan. Kdor je potreben podpore ta jo dobi, kdor od nas pa more podpirati, ta naj to stori. 19. marec mora biti dan Jugoslovanske Matice. Spominjajte so tega dne, če se ne morete udeležeti mariborskega občnega zbora, Jugoslovanske Matice na ta način, da nabirate člane in zbirate prispevke. Vsem bo delež domišljiji res misli, da je on nekak zmaj ; mi pošteni Gorci mu pa na tem mestu povemo, da ga prištevamo samo med nadležno golazen, ki jo znamo dokaj lahko odpraviti. Kaj ne da, gospod kaplan Amon! ? Kako nesebično in pošteno delujejo ljudje, ki jih je omenjena golazen v „Straži" ogrizla, o tem izpregovorimo prihodnjič. Za danes si mlini na roko. Pred no pride v oljarno, je izluščeno jedrčje dobro posušiti. Ostanek pri izdelavi olja, takozvane perge ali tropine so izdatno krmilo za živino in svinje. Solnčnicam šKoduje neka vrste rje; obje- j pa oglejmo naša „vzorna" dušna pastirja in da jih ena vrsta gosenic sovk; pa tudi razni j njihove trabante ! Da je posebno g. kaplan ti6ki jim pridejo v goste. i protidržaven in da tudi z vsemi štirimi deluje im naprej pa mora iti mladina. Ona i Za krmljenje ptičic po zimi je seme solnč- | v tem smislu, to mu bo sodnija dokazala. %na našega dela v prvi vrsti, ona je ] nic posebno pripravno. j Kako vzorno pa paseta duhovna gospoda predvsem deležna dobrot naše svobode, zato ; Kakor makovo cvetje, krasijo tudi solnč- j svoje ovce, pa se lahko prepriča vsakdo, ki je ona tudi dolžna, da prednjači v narodnem l niče našo poljane; sicer ne tako lepo, pa za j posluša njihove pridige v naši cerkvi: ob delu. Vredna najhujše obsodbo je mladina, j to dalje časa. Jos. Zupane. j nedeljah in praznikih bruhata ogenj in žveplo če se ne bi zavedala te svoje svete dolžnosti. Bratu na pomoč, zatiranim v odrešenje, naj bo klic vseh dobrih Slovencev dne 19. marca in ta dan naj store svojo dolžnost j do „Jugoslovenske Matice." j Gospodarstvo. Solnč ii ic a. Solnčnica je v naših krajih že dolgo udomačena. Prvotna domovina ji je, kakor Dopisi. na poštene ljudi, ki se trudijo povzdigniti ljudsko izobrazbo in na ta nečuven način onečaščata našo staroslavno cerkev. Dobri naši farani se zgražajo nad tem početjem in "".................'........"...............".......... i rohnenjem namišljenih „klerikalnih zmajev." Občni zbor krajevne organizacije JDS v Ptuju i Taki ljudje nikakor niso poklicani, da bi se vrši v soboto dne 8. aprila 1922 ob 8. j drugim očitali protiversko zagrizenost in uri zvečer v Narodnem domu. j „peklensko gonjo" ! O tej gonji navedemo Mestna glasbena Šola V Ptuju priredi v j lahko še lepe reči, če to želita naša vzorna petek dne 24. marca 1922 ob pol 8. uri zvečer I duhovnika! Gr. Amon, Vi očitate drugim v lastnih prostorih na Hrvatskem trgu javni j fakinstvo ; če pa Vi plešete na pustnih zaba-koncert, na katerem bodete sodelovala znani ! vab, da se kar prah kadi krog Vas, če se virtuoz na goslih in profesor na ljubljanskem ; ponoči zabavate ob duhtečem žganjarskem konservatoriju g. Jan Šlais in glasovir gospa j kotlu, to sicer ni fakinjenje, pač pa „dobri Ruža Šlais-Devl. Vspored je vseskozi umetniško j vzgledi", kaj ne?! če je pa treba izoolnjevati krompirju, Amerika. Dobili smo jo semkaj iz j izbran in bode nudil občinstvu velik užitek, j svoje dolžnosti, ste pa bolani! — Ljudje, ki province Peru. Pri nas se seje večinoma med , p. n. občinstvo so prosi, da se drži točno j imajo masio na glavi, naj ne hodijo na solnce, krompirjem ali koruzo in pa ob robu njiv. ¦ določene ure. Ker se nam v Ptuju le redko j zato opozarjamo vse gospode obrekovalce, da Pred vojno je njeno seme služilo večinoma i kedaj nudi taka prilika, bi bilo umestno, da '. s svojimi hinavščinami ne delajo več zdražbe, za krmljenje perutnine in svinj. Med in po . Se p. n. občinstvo udeleži koncerta polno- ! sicer bi z lastnim strupenim orožjem utegnili vojni pa se je že pridelovala v večjem j številno. Vstopnice : 8 in 6 Din., stojišča 2 ; zadeti le sami sebe, ne pa morda značajno obsegu z» izdelovanje olja, ki sicer ne dosega | Din., dijaki 1 Din. v predprodaji v trafiki na | naše učiteljstvo in pošteno hišo g. Pečeta, okusnosti bučnega ali mu je precej slično. . mestnem magistratu in na večer koncerta pri j Podružnica CMD V Središču ima v nede- Nekateri trdijo celo, da je to oljše boljše, ; blagajni. t jj0) dne 26. marca popoldne ob 2. uri v ob- kakor bučno. Pa to je stvar okusa in navade, j Za zgradbo Sokolskega doma je prejel i činski pisarni svoj redni občni zbor. Pol ure Sigurno se ga porabi veliko pod firmo buč- Ptujski Sokol nadaljne sledeče prispevke: : poanejo se vrši istotam občni zbor društva nega olja, ker ga večje oljarne spretno zme- ¦ g. Milan Vošnjak 100 K, g. Rado Schober Edinost šanega s slednjim spravijo v splošen konzum. i 400 K, ga. Marija Zupančič 180 K, Ptujski ¦ Delegacija ministrstva financ V Ljubljani V južni Rusiji, na Ogerskem in v pokrajinah j oktet 230 K, g. Vinko Orešnik mesto vstop- i objavlja uradno, da se smejo stari živinski ob spodnji Donavi se pridelujejo solnčnice v i nine k Sokolski msškeradi 100 K, g. Vauda, ; potni listi (stočni pasoši) uporabljati poleg velikem obsegu po večini za izdelavo jedil- \ vrtnar v Ptuju 100 K, družba g. dr. Jenko-ta \ onih nove emisije, ki je bila dana v promet nega olja. Ruski vjetniki so pravili, da v j 200 K, družba pri Bračiču 220 K in 80 K, J dne 1. februarja 1922, samo do 1. aprila 1922 njihovi domovini ljudstvo rado vživa tudi • miznina pri Zupančiču 48 K. Nadalje so da- ¦ Sokolski Vjesnik Župe zagrebačke. Sokol jedrčje solnčnic. Solnčnica zahteva isto podnebje mak ; glede zemlje je pa že manj zbir Raste na vsaki zemlji, če je le dovolj gnojna; j Uradništvo tt. Hirschler, Donja Stubica 150 \ glavno" informiranošču o Sokolstvu toli odli vendar ni njen donos na plitvih zemljah isti, j K, g. Janhuba Fran, Kotoriba 100 K, nepo- j kuje, da taj list nije samo odredjen za uske kakor na globokih, kjer razvije cvete velikega j znana maska 20 K, skupaj 2458 K. j prilike jedne župe več se njimo može poslu- obsega posebno, ako se jo seje v večjem raz- j Za zletni fond Sokola V Ptuju je darovalo ( žiti sveukupno Sokolstvo. Listu je predplata dalju med druge sadeže, bodisi med krompir • omizje pri Zupančiču 5. febr. 40 K in pri I minimalne, godišnje petnajst dinara, a šalje ali koruze, kjer ima prostora dovolj za raz- j Bračiču 4. t. m. 80 K, družba v kavarni \ se na upravu „Sokolskog Vjesnika župe zavitek. Če se jo pa seje samo za se, ostanejo j Evropa po gdč. Hočevarjevi dne 16. februarja \ grebačke", Zagreb, Nova ves, broj 23. Mi sa cveti bolj mali. V tem slučaju naj bodo vrste ] 132 K. Vsem velikodušnim darovalcem izreka j svoje strane list preporučamo ne samo Soko-eden meter narazen, rastline v vrstah pa pol i Sokol najtoplejšo zahvalo. i lima več i ostalima, da se tako upoznaju s matra ena od druge, da se lahko povoljno j Za zgradbo Sokolskega doma nabrala je ; ciljevima i ideologijom ove moderne naše na- razvijajo. j po g. Pečeku šolska mladina sledeče zneske : j cionalne organizacije. Ker solnčnici slana škodi, se soj tedaj, I Pavčič Ivan K 40 20, Blumenau Igo 20 K, j Leskovec V Halozah. Dne 2. marca 1922 ko se ni več bati mraza. j Vajda Boris 32 K, JesihMilko 10 K, Tomažič • je tukaj končal, okrepčan s tolažili sv. vere, Na 1 ha se rabi 10 do 12 kg semena. Vilko 2 K, Janežič Bogomil 4 K, Petovar ; svoje mlado življenje občinski predstojnik in Na vsakem prostoru se naj pusti samo eno Bogomir 8 K, Likar Janko 4 K, Per Feliks j posestnik Martin Habijanič v 41. letu svoje steblo. Vsakemu steblu je pustiti le 3 do 4 j 4 K, Kramberger Alojz 1 K, Kveder Drago \ starosti. Rajni je bil več let tajnik vseh štirih cvete, postranske poganue pa je obirati, da se cvetje, oziroma seme lepšo razvija ložje dozori. Ti poganjki so dobrodošla pič za svinje. Ostale liste obirati v času rasti, j 4 K in Pavšič Ivan 8 K, skupaj K 15380. I nje pri ljudstvu. Z njim je izgubila domačij kakor to delajo po nekod, pa ni dobro, kajti ) Mladim darilcem izreka Sokol iskreno zahvalo. | pridnega moža in skrbnega očeta, sorodniki, to gre vse na račun semena. Ptujski Sokol. Nujno se prosijo vsi, ki ima- \ sosedje in znanci blagega prijatelja in zve- Kakor mak, je tudi solnčnice dvakrat j jo kakršenkoli statistični materijal in sploh j denega svetovalca, občina dobrega in zastop-okapati in enkrat osipati. Če so med krom- kterekoli podatke o razvoju ptujskega Sokola, i nega gospodarja, župnija pa zvestega žup-pirjem ali koruzo, se to delo opravi ob enem da ga izroče proti vrnitvi br. inž. Celestina. j ljana. Kako je bil rajni priljubljen, je poka-z onim pri teh sadežih. j Športni klub V Ptuju. Veselični odsek j zal njegov pogreb, ki se je vršil v nedeljo, Nekdaj v oktobru je seme zrelo. Tedaj športnega kluba v Ptuju priredi v soboto, j 5. marca ob 10. uri. Razun domačih župlja-je semenjače porezati in postaviti ali razvesiti j dne 18. marca t. 1. zaključni plesni venček j nov so prihajali ljudje iz raznih sosednjih na primernem zračnem prostoru, da se dobro posuše. Potem se seme zruši z roko ali iztepe s palico. Na ha ga lahko priraste okoli 7 do 9 meterskih stotov semena. Zo prihodnjo setev je izbrati največje in najtežje glave z najpopolnejšim semenom. Solnčnic je več vrst, ki se razlikujejo po barvi semena, ki je ali bela, siva, temno- in sicer za Člane športnega kluba, člane \ župnij, celo iz Ptuja ih Maribora v tako plesnih vaj, za po njih upeljane goste, ka- \ obilnem število, da take udeležbe tukaj nihče kor tudi za vse ljubitelja športa. Plesni ven- j ne pomni. Nad tisoč ljudi je nepozabljivega ček vrši se v tukajšnjem Društvenem domu. j Tineka spremljalo na zadnjem potu. Pogreb Posebna vabila se ne razpošiljajo. Pri prire- i je vodil zraven domačega g. župnika vojni ditvi svira del tukajšnje mestne godbe, i kurat iz Ptuja, g. Ivan Mlakar, kateri je pri Začetek točno ob 8. uri. ; odprtem grobu govoril v slovo. Z ganljivimi S Ptujske gore. V mariborski „Straži" z | in srce pretresujočimi besedami je zarosil dne 1. t. m. nam je nekdo natresel nekoliko oči vseh navzočih, posebno pa se je zašli- ! rovali v isti namen ob priliki Sokolske rnaške- i ska župa zagrebačka pokrenula je pod ured-bje kakor ' rade : g. dr. Bela Stuhec 100 K, g. Rikard ! iivanjem Ante Brozoviča svoji vlastiti sokol* () zbirčna. j grof Orasich 300 K, g. Mavro Teichner 40 K, » ski organ, koji sa svojom sadižinom, a Sto je li gnojna: i Uradništvo tt. Hirsohler. Donia Stubick 150 > o-Uvno informiranosti o Sokolstvn toli ndli- uu * * n., n.iauuut)rger aiojz i iv, ivveaer in-ago ; starosti, itajm je on vec let tajnut vsen stirin irati, 4 K, Peer Ivan 4 K, Hernja Andrej 4 K, j občin tukajšnje župnije, pri zadnjih volitvah ja in begula Pavel 1-30, Zavec Jožef 40 v, Keber i pa je bil izvoljen za župana Leskovške ob- piča j Jožef 1 K, Keber Franc 2 K, Farič Franc \ čine, kar pričuje, da je vžival veliko zaupa- rasti * A K in TPjJTJ&irt Tnon Q TT atlinai TT 1 R!VQft ! »»in »-...J Kmj^mi fy niim in inirnKiln #4nm.iXiin 3 — Salo glasno in splošno ihtenje, ko ]e govornik klical vse štiri nedorasle otroke in je vabil, naj še enkrat pregledajo telesne ostanke in novi dom svojega blagega očeta, ter je opominjal na zadnje očetove besede da naj pogostoma prihajajo na njegov grob, saj mimo pelja pot v cerkev in šolo ter pridno sadijo cvetlice, ki ne venejo, ampak cvetlice skromnib, otročjih molitev. Lahka mu bodi domača zemlja, ki je bila nekdaj last njegovih starejših in naj počiva v miru! Ženo in otroke pa naj tolaži Bog. Državna posredovalnica za delo. Delodajalce, ki iščejo delavnih moči kateregakoli vrste opozarjamo na to, da prijavijo prosta mesta podpisanemu državnemu uradu in če ta v doglednem času res nima zahtevnih delavnih moči na razpolago, šele potem iščejo delavce zasebnim potom. Zlasti prosimo industrijska in trgovska podjetja, da se obračajo v prvi vrsti na državno posredovalnico. Pri naročilu je treba navesti vedno plačilne in druge pogoje, ker je s tem poslovanje oz. posredovanje olajšano. Bavnotako naj se tudi brezposelni obračajo na posredovalnico ter javijo njih zahteve in želje. Vsako posredovanje je brezplačno. Sprejemajo se tudi pismene prijave, pri katerih pa je treba navesti točno vse pogoje oziroma zahteve. Državna posredovalnica za delo, Ptuj, Spodnja dravska ulica 6 Vurberk. Pri nas ljudje niso obhajali pustnega časa z veselicami. Pri sestanku nekaterih rodbin se je v Kovačič-evi gostilni nabralo 200 K za Jugoslovansko matico. Največ je k temu prispevala gostilničarjeva rodbina. Posnemanja vredno vsem gostilničarjem ! Grajena. Od uprave vurberške grajščine ne dobimo drv, dasiravno jih nekatere stranke blizu Vurbergu toliko dobe, da jih vozijo v Ptuj na prodaj. Kdo je kriv temu ? Ime prodajalca z dne 3. marca je v uredništvu na razpolago. Sajenje tobaka v Sloveniji. Opozarjamo eenjeno občinstvo na današnji inserat „Sa-jenjo tobaka v Sloveniji." Vinogradniki, pozor! V letu 1920, je priporočal gospod Zupane, vinarski nadzornik v Ptuju, da se naj vinska trta omažo spomladi z apneno-žvepleno brozgo, ker je to dober pripomoček proti plesnobi. To priporočilo se je pa vzelo od naših vinogradnikov premalo v poštev. Podpisani naredil sem v tem letu pieiskušnjo, ter zamorem vsakomur to sredstvo najtopleje priporočati, ker na moji trti se plesnoba v letu 1921 ni pojavila. Zamuda časa je pri tem delu zelo malenkostna in jo dobiček odvaga. V. Simo-nič, posestnik. * Pletarna v Strnišču. V nedeljo, dne 25. februarja t. 1. je izročil g. vladni svetnik Di. Drmastja v imenu pokrajinske uprave v Ljubljani pletarsko šolo v Strnišču novo ustanovljeni pletarski zadrugi. Ta zadrnga, ki nosi naslov ,,Pletarna v Strnišču, Slovenija r. z. z p. z., ima v prvi vrsti namen pospeševati pletarstvo, kot domačo industrijo ter vpeljavati vvborejo, kot novo panogo kmetijstva. Ravnateljstvo te zadruge je prevzel bivši vodja pletarske šole v Strnišču, g. Mirko Ogorelec. Kmetijski učni tečaji bo na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ne morejo redno vršiti radi pomanjkanja sredstev za to. Da bi se pa vseeno kar mogoče zadostilo najnujnejšim zadevnim potrebam naših kmetovalcev, zlasti vinogradarjev in sadjarjev, dovoljuje ravnateljstvo pravim zanimancem (kmetom, kmetskim sinovom, viničarjem itd.) obisk šole ob najvažnejših praktičnih delih v zavodih nasadih (v vinogradu, trsnici, sa-donoenikih, drevesnicah, na vrtu itd.), za kar zadostuje prijava z dopisnico, na kteri se naznani stroka, za kojo se dotičnik zanima, in njega točni naslov. N. pr. sedaj se vršijo ob ugodnem vremenu trtna rez, grobanje v starejih nasadih za izpolnitev praznih mest, snaženje in pomlajevanje sadnih dreves, oskrba drevesnice, naprava gnojakov i. dr. K pozneje ho vrtečim delom se priglašenci pozovejo pismeno. S seboj morajo prinesti potrebno orodje (škarje, nož, po možnosti žagico). Stanovanje in hrano si mora vsakdo sam preskrbeti izven zavoda. V mnogih slučajih bo koristno že tudi samo enodnevno praktično sodelo pod strokovnim vodstvom, kojemu se mora glede reda in dola vsakdo podvreči brezpogojno. Akcija „Sokola" v Murski Soboti. „Sokolska legija za Medjimurjo" je pod poveljstvom kap. Jurešica zasedla koncem leta 1918 Prek-murje. Za časa te zasedbe so padli junaške smrti: Dr. Jos. Dimovič iz Dubrovnika, Ciril Cerovac iz Pazina, Berger iz Varaždina in dva neznana mornarja. „Sokol" v Murski Soboti priredi zbirko, da se postavi za svobodo domovine padlim junakom nagrobni spomenik. Politične vesti. Zakonodajni odbor. Poslanec dr. Kukovec je konštatiral, da je večina v Sloveniji za ustanovitev mariborske in ljubljanske oblasti in se skliceval na 18 poslancev, ki so za ta predlog. Dr. Hohnjec mu je ponovno vpadel v besedo in zaklical - „Vi »Štajerci nočete pod Kranjce!" Dr. Kukovec je nato zavračal Hohnječevo trditev, da predstavljajo klerikalci večino naroda v Sloveniji. Po govora poslanca Kukovca v zakonodajnem odboru so klerikalni poslanci pričeli delati šunder. Kot najmlajši parlamentarec se je pri toj priliki posebno odlikoval mariborski Žebot od (,,Straže" !). Glavni referent Ljuba Jova-novič je protestiral proti temu histeričnemu načinu parlamentarnega dela ter je odgovoril Žebotu, naj klerikalci raje uporabljajo svoj eksaltirani modernizem pri organizaciji cerkve. Velika aprovizacijska akcija za Slovenijo. Z ozirom na to, da je vlada sklenila velikopotezno podporno akcijo za pasivne kraje od-nosno za revnejše prebivalstvo in da jo že osiguran kredit za Hrvatsko in Dalmacijo, je poslanec dr. Kukovec započel akcijo tudi za ostale kraje, zlasti za Slovenijo in je stavil konitretne predlogo za prehrano onih slo-jev, ki posebno težko občutijo draginjo. Minister Krstelj kot namestnik obolelega ministra za socialno politiko dr. Žerjava je te konkretne predloge sprejel ter pri tem na-glašal, da od pokrajinske uprave doslej ni imel nikakršnih predlogov. Končno se je določil poseben kredit v znesku 6 milijonov dinarjev kot državna subvencija za to prehranjevalno akcijo v Sloveniji. Kredit je že odobren in ga bo minister financ realiziral v najkrajšem času. Kraljevska dvojica poseti Slovenijo. Dne 9. marca ob 6. uri popoldne jo Nj. Vel. kralj sprejel v posebni avdijenci g. ministra n. r. dr. Kramerja ter mu v razgovoru povedal med drugim, da nameravata kralj in kraljica letošnje poletje dalj časa bivati v Sloveniji, zlasti na Bledu. Z veseljem je kralj vzel na znanje, s koliko radostjo je v Sloveniji bila sprejeta vest o njegovi zaroki in je dostavil, da so ga lepi slovenski kraji in dokazi slovenske narodne zavesti tako navdušili, da želi vsekakor te kraje čimpreje raz-kazati svoji soprogi, naši kraljici. Bolnice v Sloveniji se ne zapro. Poslanec dr. Kukovec je napravil potrebne korake, da se iz izrednih kreditov likvidirajo potrebna sredstva za neovirano delovanje javnih bolnic v Sloveniji. Razno. Petdinarski bankovci. Minister financ je odredil, da morajo državne blagajne odnosno davčni uradi še nadalje sprejemati od občinstva bankovce po 5 Din. do nadaljnje njegovo odredbe. Preveliko stavbeno gibanje v Beogradu. V Beogradu je te dni pregledala posebna komisija vse nove stavbe, ki so se zgradile v minulem letu. Pri tem se je ugotovilo, da je bilo 470 stanovanjskih hiš zgrajenih brez dovoljenja oblasti. Take „nevarnosti" so nam v Ptuju in drugih slovenskih mestih ni treba bati. Pri nas še niti oni, ki bi morali graditi lastna stanovanja, tega nočejo storiti. Usmrtitev Alijagiča. 8. marca je 60-letni krvnik Seifert izvršil smrtno obsodbo nad morilcem ministra Draškoviča. Alijagič je svoje zadnje ure prebil mirno. S svojo družbo se je pogovarjal o vseh mogočih stvareh, o doživljajih na fronti, o komunizmu, o svojem rojstnem mestu, o muslimanski kulturi. Ko je predsednik dr. Vajič prečital obsodbo se je obrnil proti krvniku z besedami: „Krvnik! Naj so izvrši pravica!" Alijagič je pristopil k predsedniku in mu rekel: ,,Opro-ščam vam, gospod predsednik !" Predsednik : „Tudi jaz vara !" V tem trenutku je pristopil krvnik in odvedel Alijagiča pod vešala. Splezal je po lestvi mu položil vrv okro^ vratu, dva pomočnika sta Alijagiča dvignila in obsodba je bila izvršena. Visoka Starost. V ptujski hiralnici je umrla 104 let stara hiralka Ana Novak, rojena v Murski Soboti. Celo življenje je pridno delala kot navadna dekla ter skromno živela. Zopet podraženje tobaka. Cigarete 100 komadov : makedonske extra 50 D, makedonske špecijalitete D 32.50, makedonske I. vrsta D 2750, makedonska II. vrsta D 2250, srbske špecijalitete 18 D, I. vrsta D 1350, srbske II. vrste 10 D, flor. 35, egiptovske D 32-50, balkan 25-D, orijent D 25, meriš 25 D, libuški 20 D, dame 15 D, una 14 D, Bosna 12 D, šport 12 D, hum 10 D, Sava 10 D, Vrbas 8 D, ogrske D 8. Smodke 100 komadov: regalitas 300 D, trabuke 225, britanike 225, operas 150, kuba 125, viržinke 125, portorike 90, braziljke 90, veržinjose 75, mešane inozemske 75, domače 60. Tobak 1 kg: makedonska špebijaliteta 300 D, prvovrstni makedonski 250, drugovrstni 200, srbska špecijalitete 150, prvovrstni srbski 100, drugovrstni 75, kmetski 60, najbolji hercegovinski 250, flor 250, najfinejši turški 350, najfinejši tre-binski 200, najfinejši hercegovinski 160, fini turški 140, fiui hercegovinski 120, srednji hercegovinski 100, navadni hercegovinski 75, savski 75, najfinejši ogrski 60, domači 50. Ker se, kakor je razvidno, cene tobaka zopet zvišajo, trafike naenkrat nimajo več nobenega tobaka. Cene stopijo z današnjim dnem v velj avo. stanu/is. RAZGLAS. ' Mestna občina Ptuj proda na prostovoljni javni dražbi dne 4. aprila t. 1. v mestni plinarni v Ptuju : 1 bencinmotor 16 HP (Lan-gen in Wolf), 25 hrastovih sodov, 2 parna kotla, 1 sesalka sistem „Hanibal". 200 glinastih cevi, 1 staro kočijo, 4 .vozove, 1 voz na vzmeteh, 1 stare sani. Najvišje ponudke je takoj plačati in kupljene predmete takoj odstraniti. Natančnejša pojasnila daje mestna uprava. Mestni magistrat Ptuj, dne 14. marca 1922. Župan: T. Lozinšek. Za Dinogradnike. «3 ""-S S?« ¦*-• O) O .— n J3 c: *- m pravi , Hrva nove --U 1 MSI O ¦¦^•— | 2 = ° O s- O «> rt cl.«> tO 2> rt jo >¦ Sat o o L< ¦ s= a> g_ m P- Ri S-E c< «,rt N J«H s 15 ploščami, gra-matična harmonika in 17 mesecev stari pes-čuvaj. Vpraša se pri A. Emeršiču, gostilna Društveni dom, Ptuj. 4 — Pivovarna Josip TSCHELIGI v Mariboru priporoča fino marčno pivo **WQ v sodčkih in steklenicah. Ledenica z ledom in pisarna v Ptuju, Društveni dom. S spoštovanjem I.UDOVIK PENN, zastopnik pivovarno. posestvo kupiti ali prodati, naj se oglasi v upravništvu „Ptujskega lista." Na prodaj posestvo obstoječe iz 3 oralov vinograda, 7 oralov lepega mešanega gozda, 10 oralov njiv, travnikov in s&donosnikov z lepo zidano hiše, v kateri je boljše stanovanje in stanovanje za viničarja, lepa obokana klet, preša in pribl. za 52 hI sodo?. Nadalje gospodarsko poslopje in še druga hiša za viničarja s hlevom. — Posestvo se nahaja v občini Ragoznici ok. Maribor in je »/« ure od okrajne ceste Ptuj-sv. Barbara pri Mariboru in '/, ure od okrajne ceste Ptuj Sv. Rupert-Sv. Lenart v Slov. gor. oddaljeno, ter leži v lepi solnčni legi. Posestvo je naprodaj tudi v skupinah. Cena po dogovoru. Natančna pojasnila daje Pavla Prekoršek, Sv. Barbara pri Mariboru. Staro srebro, srebrne krone in drugi, nerabljen denar, nadalje nerabljene zlato, kupujem po najvišjih cenah. — Ponudbe na J. AUGUSTIN,