Štev. 2780.	1935.
XII.
OGLASNIK LAVANTINSKE ŠKOFIJE
Vsebina: 97. Sacra Paenitentiaria Apostolica: pium exercitium visitationis vulgo dictae »Septem Altarium« novis indulgentiis augetur. — 98. Določitve za nastavljanje profesorjev na kn. šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru. — 99. Večna luč. — 100. Imo-vina rimsko-katoliških šol. — 101. Spis o vanj e matičnih knjig. — 102. Delo za zmernost. — 103. Kupčevanje s cerkvenimi in umetniškimi starinami. — 104. Slovstvo. — 105. Osebna naznanila.
97.
Sacra Paenitentiaria Apostolica
(Officium de indulgentiis)
Pium exercitium visitationis vulgo dictae »Septem Altarium« novis indulgentiis augetur.1
Za rimske romarje se objavlja sledeče:
V vatikanski baziliki sv. Petra so že do sedaj nekateri altarji, sedem po številu, imeli ta privilegij, da so romarji, ki so jih obiskali in kaj molili v čast svetnikom, ki jim je aitar posvečen, prejeli posebne odpustke. Ti altarji so:
1.	Blažene Device Gregorijanske, 2. Sv. Procesa in Martinijana, 3. Sv. Mihaela Nadangela, 4. Sv. Petronile Dev., 5. Blažene Marije Device pri Stebru (»a Columna«), 6. Sv. apostolov Simona in Jude, 7. Sv. Gregorija Velikega.
Ti odpustki so z odlokom sv. penitenciarije z dne 2. oktobra 1935 na novo urejeni, in sicer prejme: 1, nepopolni odpustek 7 let, kdor obišče posamezne al-tarje in kaj moli pobožno in s skesanim srcem v čast svetnikom, ki jim je aitar posvečen; 2, popolni odpustek na god dotičnih svetnikov, pod istimi pogoji in pod za popolni odpustek običajnimi pogoji; 3, popolni odpustek pod običajnimi pogoji, kdor obišče v enem dnevu vseh sedem altarjev na zgoraj opisani način v smislu can. 923 CJC.
Tudi za cerkve v Rimu ali drugje, ki imajo privilegij sedmih altarjev »ad instar«, so odpustki na novo urejeni.
98.
Določitve za nastavljanje profesorjev na kn.-šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru.
Na podlagi kan. 1366 C. J. C., na podlagi sinodalnih določb iz leta 1903, poglavje 84. »De sacrae Theologiae professoribus«, 8/e in v zmislu naredb ministrstva za uk in bogočastje z dne 30. junija 1850, drž. zak. 315., ter 29. marca 1858, drž. zak. 50, naj velja, kakor doslej, tako v prihodnje za nastavitev učnih moči na izpraznjene profesorske stolice na kn. šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru naslednji postopek:
»1. Za izpraznjeno profesorsko stolico se razpiše natečaj v vsej škofiji in se o razpisu obvesti državna oblast.
1 AAS, vol. XXVII, pag. 449 sq.
2. Za izpraznjeno profesorsko stolico se morejo potegovati le kandidati, ki so si pridobili doktorat iz bogoslovja, krščanske filozofije ali cerkvenega prava. Prednost imajo oni akademsko graduirani prosilci, ki morejo dokazati strokovno usposobljenost z znanstvenimi spisi ali z učiteljsko prakso. V slučaju, da kandidat ne razpolaga s tema dvema dokazoma, mora s kompetenčno prošnjo obenem predložiti znanstveno razpravo o dotični stroki. Predmet si more izbrati sam.
3. Izmed prosilcev izbere škof najprimernejšega kandidata in ga predlaga državni oblasti v nastavitev.
4. Služba novoimenovanega docenta velja prva tri leta za provizorično. Po preteku te dobe predlaga škof državni oblasti imenovanje za definitivnega profesorja:
a) ali na podlagi njegove odlične učiteljske strokovne kvalifikacije po predhodnem inavguralnem govoru;
b) ali na podlagi njegovih znanstvenih spisov iz lastne stroke;
c) ali na podlagi posebne disertacijske naloge iz lastne stroke, ki jo ocenijo v to določeni profesorji domačega bogoslovja in bogoslovna fakulteta v Ljubljani.
5. Bogoslovni docenti in definitivni profesorji izpovejo pred nastopom svoje službe pred škofom tridentinsko veroizpoved (can. 1406).
6. Škofu je pridržana pravica nadzorovati življenje in vršenje učiteljske službe bogoslovnih docentov in profesorjev. Za slučaj moralne ali učiteljske diskvalifikacije more škof vsakemu odtegniti pravico pouka. Min. naredba z dne 29. aprila 1858, § 14 drž. zak. 50.«
99.
Večna luč.
Cerkvene določbe o večni luči so bile zadnjikrat objavljene v Oglasniku lav. škofije 1925, VI, str. 23; naveden je med drugim tudi odlok svete obredne kongregacije z dne 23. februarja 1916, ki pravi: v krajih, kjer vsled izrednih razmer ni dobiti oljčnega olja, se prepušča previdnosti krajevnega ordinarija, da se za večno luč rabi tudi kako drugo olje, ki naj bo, če je le mogoče, rastlinsko olje; v sili se sme rabiti tudi elektrika. Na podlagi tega odloka so začeli ponekod za večno luč rabiti petrolej. Ker v naši škofiji sedaj ni več izrednih razmer v smislu zgornjega odloka in se more dobiti oljčno olje, naj se povsod uvede za večno luč, če je le mogoče, oljčno, oziroma rastlinsko olje; vsekakor naj preneha raba petroleja.
100.
Imovina rimsko-katoliških šol.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani je dne 19. oktobra 1935, IV. No, 15.962/1 v zgornji zadevi semkaj sledeče naznanila:
»Na predstavko kraljevske banske uprave z dne 16. februarja 1934, IV. No. 1458/2 v zadevi izvajanja določil § 39 zakona o narodnih šolah, to je zem-ljeknjižnega prepisa nepremičnin bivših rimsko-katoliških in evangelskih šol na šolske občine v Prekmurju je izdalo ministrstvo prosvete osnovnošolski oddelek pod O. N. br. 14,911/34 z dne 30. septembra 1935 nastopno načelno tolmačenje:
Nepremičnine, ki so služile svoječasno v šolske namene verskih šol v Prekmurju, so lastnina verskih občin poedinih veroizpovedi (rimsko-katoliških ali
evangelskih) in ne morejo preiti v last šolskih občin brez pristanka teh veroizpovedi, odnosno verskih občin, pa naj se kakorkoli tolmači besedilo § 39 zakona o narodnih šolah.
Ravnotako ne tvorijo te nepremičnine servitute, ker niso služile sedanjim šolskim občinam preko 30 let, marveč so verske občine pred tem rokom po svojih organih reklamirale svoje lastninsko pravo. Zato je edini izhod, da se šolske občine sporazumejo z verskimi občinami ter sprejmejo v najem nepremičnine, katere potrebujejo v šolske namene. O vsaki drugi rešitvi odloča sodišče.«
O tej odredbi se obvestijo vsi župnijski uradi v dekanijah Murska Sobota in Dolnja Lendava.
101.
Spisovanje matičnih knjig.
Vsled semkaj došlega dopisa kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 16, dec. 1935 Rov. II/2. No. 1151/3 se vsi župnijski uradi Lavantinske škofije kot voditelji matičnih knjig s tem opozarjajo, da
1. za matične knjige uporabljajo le tiskovine v državnem jeziku,
2. vodijo matične knjige brez izjeme v državnem jeziku,
3. uporabljajo za označbo krajev samo uradno določena imena in da se istih poslužujejo tudi pri sestavih svojih štampiljk,
4. z ozirom na določilo čl. 25. zakona o imenih pri vpisih v rojstno matico pišejo imena slovenskega, srbskega ali hrvatskega izvira po slovenskem, srbskem, oziroma hrvatskem pravopisu. Če bi pa izjavil otrokov oče, oziroma oče njegove nezakonske matere pismeno ali pred dvema pričama ustno na zapisnik, da ne odstopi od vpisa rodbinskega imena točno po predpisih čl. 23. zakona o imenih, pa se mora ali v rubriki »starši otrokovi« ali v rubriki »opomba« izrecno zabeležiti, da se je izvršil vpis rodbinskega imena zoper pravila srbskega, oziroma hrvatskega ali slovenskega pravopisa ob vpošteva-nju določil čl. 25. zakona o imenih.1
102.
Delo za zmernost.
Nujno potrebno je, da se obnovi delo za treznost in zmernost v škofiji. Nezmernost in pijančevanje raste z vsemi svojimi pogubnimi posledicami za družinsko življenje in gospodarstvo, ter zdravje in moralo naroda. Dušne pastirje čaka važna naloga, da delajo za zmernost in treznost.
V lavantinski škofiji imamo tozadevna navodila in določbe v škofijskih sinodah, posebno natančno v sinodi iz leta 1911 (Operationes et constitutiones Syn. dioec. Lav. Cap. CLVIII. pag. 442). Razen praktičnih navodil za treznost-no delo se je takrat vneto priporočalo, da župniki ustanovijo v svoji župniji »Družbo treznosti na čast sv. Janezu Krstniku«. Ta družba je bila ustanovljena v lavant, škofiji I. 1885 in priporočala se je njena ustanovitev tudi na sinodah
1.	1900 in 1903.
Povsem v duhu Katoliške akcije je, da se določbe glede treznostnega dela poživijo. Naš čas to nujno zahteva. V ta namen bo škofijski zastopnik za treznostim delo sporazumno in v sodelovanju z dušnimi pastirji skrbel, da se v župnijah »Družba treznosti na čast sv. Janezu Krstniku« poživi, oziroma ustanovi in da se treznostim delo v škofiji enotno in smotrno vodi.
1 Glej Oglasnik lav. škofije 1930, str. 35 nsl.
Obenem se bodo povabili uredniki naših listov in revij, pa tudi vodstva katoliških organizacij, da posvečajo vprašanju treznosti posebno pažnjo in skrb.
Gospodje duhovniki se vabijo, da pošljejo nasvete in predloge, kako organizirati delo za zmernost, oziroma treznost najbolj smotrno in primerno.
103.
Kupčevanje s cerkvenimi in umetniškimi starinami.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani je z dopisom z dne 3. oktobra 1935,
II.	No. 12.050/10 sledeče sporočila:
»Ker se pojavljajo slučaji, da se razni prekupčevalci in trgovci s starinami oglašajo po župniščih in poprašujejo, če se proda kaka starina iz cerkve, se naproša kn. šk. ordinariat, da opomni cerkvena predstojništva, da se bo proti vsem, ki bi odtujili cerkvene starine brez odobrenja, postopalo po predpisih § 38. zakona od 7. maja 1874; državni zakon št. 50.«
To se naznanja kn. šk. cerkvenim predstojništvom z opozorilom na tuurad-ni odlok v isti zadevi, objavljen v Cerkvenem zaukazniku 1893, št. 822, stran 8, ter na tuuradno navodilo v Oglasniku 1935, IV., stran 62. Oboje naj se točno vpošteva.
104.
Slovstvo.
Janez Ev. Kalan, Die Welt für Christus, Tyrolia-Verlag, Wien-Innsbruck-München, S 4.94; kdor knjigo naroči pri avtorju, Ljubljana, Zaloška c., Leoni-šče, jo dobi, dokler traja zaloga, nekoliko ceneje.
Janez Kalan, ki od njega izhaja ideja kongresov Kristusa Kralja, razpravlja v tej knjigi, ki je nadaljevanje leta 1934 v Ljubljani izišle brošure Regnum Christi, o svojem geslu: Katoliki vseh dežel, združite se. Deli se v pet poglavij: v prvem razpravlja avtor o razkristjanjenju današnje družbe in njega vzrokih, v drugem o naši nalogi, ki se glasi: osvoji ti svet za Kristusa; v tretjem poglavju je podan načrt za dosego tega cilja, četrto poglavje govori o naši moči, peto o naši fronti: o vitezih Kristusa Kralja, o elitnih četah in o ligi Regnum Christi. Knjiga se prijetno čita in navduši bralca. Se priporoča!
105.
Osebna naznanila.
Imenovanje. Za škofijskega voditelja Družbe treznosti je vsled obolelosti g. Alojzija Sun-čiča imenovan g. dr. Josip Meško, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru (28. dec. 1935).
Postavljena sta bila gg.: frančiškan p. Ladislav Pintar za župnika-vikarja pri Sv. Trojici v Slov. gor. (1. dec., umeščen 16. dec. 1935) in Alojz Pavlič, vpok. profesor veronauka in provizor v Jurkloštru, za soprovizorja župnije Sv. Lenart nad Laškim (21. dec. 1935).
Nastavljen je bil frančiškan p. Henrik Damiš za kaplana v Brežicah (15. sept. 1935).
Bolezenski dopust je dovoljen g. Karolu Lampertu, resign. župniku pri Sv. Lenartu nad Laškim (21. dec. 1935).
Umrl je preč. g. Franc Časi, kanonik lavantinskega stolnega kapitlja v Mariboru, kn. šk. duh. in konzist. svetovalec itd., dne 31. dec. 1935 v Leonišču v Ljubljani v 71. letu starosti. R. I. P.!
Lavantinski knezoškofijski ordinariat
v Mariboru, dne 31. decembra 1935.
Izdaje lavantinski knezoškofijski ordinariat. —- Urejuje dr. Jos. Mirt.
Tiska Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.