St. 45.	V	Ljubljani,	dne	26.	oktobra	1918.	Leto	1.
Uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, II. aad-stropje.
Upravništvo:
Zadr. tiskarna, Ljubljana, Dunajska c. 7.
RESNICA
Izhaja vsako soboto.
Naročnina: ca celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec I K. Posamezna štev. 20 h.
Kdor zakriva resnico, ali kdor govori laž, sta kriva oba.
Sv. Avguštin.
Objava Narodn. Vječa SHS.
Narodno Vječe SHS. naznanja iz svoje seje, ki se je vršila 17., 18. in 19. oktobra tega leta narodu Slovencev, Hrvatov in Srbov, da prevzema od tega časa naprej, pooblaščeno od vseh narodnih strank in sknpin, v svoje roke vodstvo narodne politike. Od sedaj naprej v splošnih narodnih vprašanjih nobena stranka, nobena politična in nobena parlamentarna skupina ne bo več vodila nikake posebne politike niti ne bo stopila zasebno v pogajanja s faktorji izven naroda, marveč bo v vseh teh vprašanjih v bodoče edini predstavitelj in odločilni činitelj Narodno Vjece.
Narodno Vjece, katero vodijo velike ideje narodne samoodločbe in demokracije, ki so navdajale tudi že pred vojno ves naš narod in ki so z razvojem vojne prišle do zmage v mednarodni politiki, postavlja za rešitev našega narodnega vprašanja te-le temeljne zahteve:
I.
Zahtevamo ujedinjenje celokupnega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem teritoriju, kjer naš narod danes živi, brez ozira na katerekoli pokrajinske in državne meje, v eno samo edinstveno, popolnoma suvereno državo, urejeno po načelih politične in ekonomske demokracije, ki vsebuje v sebi odpravo vseh socijalnih in gospodarskih krivic in neenakosti.
II.
Zahtevamo, da bo na bodoči mednarodni mirovni konferenci zastopan naš narod enotno po svojih posebnih odposlancih.
III.
Vsled tega odklanja Narodno Vjece načrt rešitve našega vprašanja, kakršen je podan v avstrijskem cesarskem manifestu z dne 16. oktobra, kakor tudi vsak bodoči predlog, ki bi imel namefi rešiti naše narodno vprašanje samo deloma ter mu odvzeti njegov mednarodni značaj. #
IV. v
Narodno Vječe smatra, da se more samo s sprejetjem teh načel zajamčiti trajen mir med narodi, združenimi v svobpdnih državah, in s tem omogočiti zvezo narodov in splošno razoroženje.
V.
Narodno Vječe izjavlja, da se bo po občih načelih demokracije vsem drugorodnim manjšinam v državi Slovencev, Hrvatov in Srbov zagotovil svobodni razvoj, sosednjim državam v zaledju pa omogočil in zagotovil j trgovsko-prometni dohod na morje, toda brez poseganja v našo teritorijalno celokupnost in državno suverenost.
Narodno Vječe poživlja celokupni naš narod ene krvi in jezika, ene duše in enega srca, da se zastavi za uresničenje teh zahtev in načel z ono vdanostjo in samozatajeva-njem, ki jih zahteva sedanja usodepolna doba. Združimo se torej vsi v eno veliko nerazdružljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega uje dinjenja, svobode in neodvisnosti, da se tem pokažemo vredne velike dobe, v kater živimo in velikih nalog, katere smo prevzeli
V	Zagrebu, dne 19. oktobra 1918.
Za Narodno Vječe SHS.:
Dr. Anton Korošec«
predsednik.
Dr. Ante Pavelič, Svetozar Priblčevlc,
podpredsednika.
Bodoče ustave.
Hitro se pode dogodki, da jih je komaj mogoče v mislih dohajati. Kar se je včeraj zdelo nemogoče, je danes resničuo in tudi že prekoračeno z novim presenečenjem.
Avstrije ni več, ako se s tem imenom ne označujejo od Nemcev obljudeni del te države. Vse vezi so razrahljane, vse stremi narazen, edina misel, v ka-teri so vsi edini, da ne moremo več skupaj ostati. Nove države vstajajo iz razvalin: Ukrajina, Poljska, Čehoslovaška, Nemška Avstrija, Jugoslavija ali SHS in ostal bo še košček, ki se bo imenoval Mažarska, poleg nje Rumunija.
Z mrzlično naglico se dela, drug hoče drugega prehiteti. Čehoslovaki imajo svojo vlado v Parizu, ki ravnokar razglaša, da je Habsburžane odstavila in proglasiia republiko, Nemci So konstituirali svoj narodni svet, obstoječ iz državnih poslancev, Jugoslovani imajo svoje Narodne Veče, ki ima odločiti, kaka bodi bodoča država. Dunajska vlada še obstoji, a njena veljava je le še senca prave vlade. To se vidi zlasti pri od redbah glede prehrane, koder je vse odpovedalo pokorščino.
Nas zanima seveda najbolj, kaj bo z Jugoslavijo. Na obzorju se kažejo že obrisi bodočih dogodkov. Ali bo monarhija ali republika? To je odvisno precej od stališča, ki ga bo zavzela dinastija Habsburžanov. Glavna ovira na poti je dualizem. Ako se dinastija odloči za ponižanje in razkosanje Ogrske, potem je glavna ovira padla. En del je za Karagjorgjeviče, pa tudi Njeguši so še vedno na obzorju, v Stare rivalitete med tema dvema tekmecema so zopet oživele. .Zunanji prijatelji ponujajo angleškega
princa Connaughta, tudi o Bourbonu se govori. A take čudne rešitve ne bodo obveljale, Sedaj stoji tako: Ali Habsburg ali republika. Kaj tretjega je težko mogoče.
Kar se tiče obsega nove države, je stvar še nejasna. Okvir monarhije je že davno padel, kakor smo mi že davno trdili vklub temu, da so nas radi tega zvali izdajalce in denunciante. Mi smo pač od vsega po-četka nevstrašeno povedali resnico. Najnovejša formula je, da se združijo vsi Jugoslovani na vsem svojem etnografskem teritoriju. To se pravi: Vsa Srbija in Črnagora ter Makedonija in Albanija, vkolikor jo Srbi v narodnodopisnem oziru sebi pripisujejo, se naj združi v to državno telo. Pašič, ki zlasti zastopa to misel, pa iz nje tudi že izvaja logični zaključek, da bodi vsa ta država pod srbsko hegiemonijo. To bi se tudi samo od sebe zgodilo, ker bi imeli Srbi v tej državi tako premoč, da bi gospodovali Hrvatom in Slovencem.
O socialnih in kulturnih posledicah take združitve bo pač vredno napisati interesantno studijo.
Kulturni značaj nove države bo,- kakor se kaže, demokratično svobodomiselni. V Avstriji je imela cerkv nekako stališče državne varovanke in je država k bogoslovju, k verskemu pouku in k vzdrževanju duhovščine prispevala. Z demokratičnimi na čelu nove države to ne bo vzdržljivo. Saj se odkrito piše o ločitvi cerkve od države v Jugoslaviji. Kaj pomeni taka ločitev, je dovolj znano iz zgodovinskih zgledov izpred nedavnega časa na Frančoskem in na Portugalskem.
Ker sta pravoslavna cerkev in islam jako imovita, se bosta lahko vzdrževala iz * lastnega premoženja. Tudi dobra fundirane katoliške ustanove na Hrvaškem se bodo zdržale. Težko bo pa izpod Avstrije prišed-šemu delu. Bomo pač živeli po amerikansko, ako Jugoslavija ne bo prevzela obveznosti priti cerkvi od Avstrije, kar je v demokratični državi, v kateri je proglašena verska svoboda in enakopravnost raznih ver, težko mogoče.	*
Prepir je nastal že radi ustave in uprave. Eni se boje za Slovence, da se jim ne bi vsilila tuja in neprimerna uprava. Ni prazen ta strah. Kajti razlika med raznimi deli Jugoslavije v kulturnem oziru bo jako velika. Med Makedoncem in Albancem, kj živi še v krvni osveti, in med gorenjskim kmetom je stoletna kulturna razlika. Kranjski župan na čelu avtonomnega občinskega zastopa je vse kaj drugega, kakor zastopnik kake balkanske družine. Ivan Hriber in Šuklje sta prišla že na 'to razliko in bi’rada, da se slovenski del oddeli in svojim razmeram primerno posebej organizira. A liberalci so temu nasprotni. Hribarja sta celo dr. Tavčar in dr. Triller javno ozmerjala, ker se je pregrešil s to krivo vero. Liberal-
ci hočejo enotno upravo strogo centralistično iz lahko umljivega uzroka, ker hočejo slovenski svobodomiselci v zvezi s Srbi vladati katoliškim Hrvatom in Slovencem. Če se oddeli slovenski del, ima v njem katoliški živelj odločilev, ako pa se vse združi v centralistično upravno telo, gospodarijo Srbi, na katere se liberalci naslonijo.
To so glavne poteze, ki nam nekoliko razgrinjajo pogled v bodočnost.
Vse je sedaj od tega odvisno, kako se bo naredila bodoča jugoslovanska ustava. Odločitev imajo v rokah možje, ki so se konstituirali kot Narodne Veče. Še nikdar ni nihče na naših tleh nosil tolike odgovornosti in sprejel nase dela, ki zahteva toliko izkušnje in državniške modrosti in previdnosti. Usoda naše kulture še odločuje za stoletja.
Doslej je boli vse samo predigra. Sedaj se začne pravo delo.
Doslej so o nas odločevali drugi. Sedaj pa so nenadoma najtežje in najvažnejše odločitve položene v naše roke.
Sreča ali propast je dana v naše roke.
IIKi!'!iia1.1! t!!!li!!I!ilMil8iiilIIilIIIIil!11!!1 IIIIIII!il!iliI!ilIIilIIIIliilII11II^11!MIIWlil!IIIIIIIIIII
Vsak dan najzanimivejše novice prinaša naš dnevnik „Novice“.
1IIIIIIIIHII1III! III! IIIIIIII llil I: IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII l[ IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič o poloiaiu.
Wilsonov. odgovor in sklep »Narodnega Vjeca".
Vsa javnost stoji pod vtisom odgovora Wilsona na mirovno ponbdbo naše vlade in zadnjega sklepa „Narodn. Vječa“ v Zagrebu. Obadva, tako Wilsonov odgovor, kakor sklep „Narodnega Vječa“ sta zgodovinskega pomena Wilsonov odgovor pomenja, da predsednik Zjedinjenih držav zahteva v najostrejši obliki, da se ugodi narodnim aspiracijam Cehoslovakov in Jugoslovanov. S tem Wilso-novim stališčem se popolnoma zlaga sklep „Narodnega Vječa.“ Ta sklep ne obsega ničesar, čemur ne bi mogel pritrditi vsak Jugoslovan in tedaj tudi vsak Slovenec V današnji situaciji drugačen sklep niti mogoč ni. »Narodno Vječe" se v svojem sklepu ne dotika dinastičnega vprašanja, odnosno državne oblike, temveč le povdarja, da hočejo Slovenci, Hrvati in Srbi biti združeni v enotni, neodvisni suvereni državi, in sicer v svojih etnografskih mejah. To je natanko isto, kar jugoslovanski narod v istini želi. To je temelj, na katerem hoče narod zgraditi svoj bodoči državni dom. Dinastično vprašanje po sklepu „Narodnega Vječa“ ni še rešeno, temveč teče na posebnem tiru. Mi prav nič ne tajimo, da vidimo vitalen narodni interes v rešitvi tega vprašanja v sporazumu s hab-sburško-lorensko dinastijo. Mogoča je pa danes ta rešitev le potom direktnega doti-Čaja med narodom in vladarjem brez kateregakoli posredovalca.
Mi, ki nismo nikdar prikrivali svojih dinastičnih čuvstev, ohranimo zvesto svojo .dinastično zvestobo toliko časa, da nas iste odveže bodisi čin krone ali pa veljaven mednarodni akt. Če se poslednje zgodi, bomo našo zvestobo prenesli na novo državno
oblast. V »Narodnem Vječu“ pa vidimo sedaj reprezentante pretežne večine jugoslovanskega naroda in hočemo to upoštevati. Naša želja je, da se najde pot popolnega uresničenja vseh naših narodnih idealov po programu »Narodnega Vječa" v sporazumu s habsburško-lorensko dinastijo. O tej točki hočemo še več pisati-
V	Ljubljani, 21. oktobra 1918.
Dr. Ivan Šušteršič.
Dinastično vprašanje.
Jugoslavija je gotova. Ostane še dinastično vprašanje. To vprašanje hočemo kratko razmotrivati. Naša dinastična čustva so znana, toda nočemo v osprednje siliti teh čutil, temveč razpravljati hočemo vprašanje s stališča neomejene samoodločbe.
V principu se gre za to: ali hočemo biti v bodoče popolnoma samostojni, ali
•pa ena tistih neodvisnih in suverenih držav, ki naj v bodočnosti tvorijo Zedinjene države habsburško-lorenske.
Popolna samostojnost je lahko misliti pod drugo dinastijo n. pr. v smislu krfskega programa pod dinastijo Karagjorgjevičev ali pa kot republiko. Mimogredoč naj kratko izjavimo, da bi bili mi v tem slučaju za republiko. Ne vidimo namreč nobenega pametnega razloga, da bi, če se ločimo od ene dinastije, isto zamenjali za drugo, kajti to bi bila silno starokopitna rešitev celega vprašanja. Sicer pa to nikakor ni glavna stvar. Veliko važnejše je stvarno vprašanje, ki se mora predvsem-rešiti, t. j. popolna samostojnost ali pristop k Zvezi zedinjenih držav. Predvsem pa, in to ponavljamo in podčrtamo, more biti naš etaografični teritorij popolnoma zasiguran z našo jugoslovansko državo. To je conditio sine qua non, preko katere nihče ne more.
Ne da se tajiti, da je z zgolj narodnega stališča popolna samostojnost zelo vabljiva in blesteča. Treba pa je misliti nekoliko dalje: na možnosti življenja in razvoja in nemotenega obstoja naše nove države.
Jugoslavija leži ob Jadranskem morju; velik del obali je naša narodna posest. To nam daje velike možnosti za življenje in razvoj, toda prezreti ne smemo, da imamo ob isti obali mogočnega soseda, trikratno močnejšega na prebivalstvu in nerazmerno močnejšega na kulturnem, financijelnem in komercijalnem polju. Ta sosed bo naš konkurent. Ž njim se bo pa morala Jugoslavija že na mirovnem kongresu boriti za najdragocenejše dele svojega narodnega ozemlja. Opraviti bomo imeli tedaj predvsem "s politično, potem z mogočno gospodarsko in osobito komercijelno konkurenco tega soseda. Italija bo po vojski močnejša kot kedaj poprej in ta njena moč bo latentna nevarnost za Jugoslavijo. Liga narodov nas ,pred to nevarnostjo ne bo mogla varovati, ker se bo šlo za prosto kretanje narodnih in gospodarskih moči na svetovnem pozo-rišču. V prihodnjem članku hočemo svoje misli naprej razviti.
V Ljubljani, dne 22. oktobra 1918.
Dr. Ivan Šušteršič.
Izolirana Jugoslavija ali Zedinjene države.
Govori in piše se o samostojni Jugoslaviji v smisli! popolne ločitve od dosedanje državne zveze pa tudi od dinastije. To je v gotovi meri istovetno z izoliranjem Jugoslavije- Izolacija ima svoje soln-čnate in senčnate strani. »Splendid isolation** ameriških Zedinjenih držav — prosta roka
na vse strani — obhaja v sedanjih časih zmagoslavje, kakršnega svet doslej ni videi. Toda ameriške Zedinjene države so narod 120 milijonov, razpolagajo z neizmernim naravnim bogastvom, z malo da neizčrpnimi državnimi denarnimi viri, z mogočno veleindustrijo in trgovino, z visoko kulturo. Poleg vsega pa uživajo Zedinjene države tudi še izolirano lego. »Velika luža" jih loči od vseh ostalih velesil sveta. Vsakemu je jasno, da je situacija bodoče Jugoslavije bistveno drugačna v kratkomalo vseh ozirih, v katerih je Amerika močnejša, ali vsaj tako močna, kot vsaka druga velevlast, je Jugoslavija slabejša kot sploh vsaka velevlast in mejila bo, kakor smo že povdarjali, neposredno na velevlast Italijo, ki je obenem mogočen in nerazmerno močnejši konkurent na Jadranskem morju. V takem položaju je stališče slabejšega konkurenta zelo težavno. Bati se je, da si Italija takoj osvoji komercijelno prvenstvo najadranski obali.Toprven-stvo pa ne bo od danes do jutri, ker bo Italija dosti močna, da je trajno obdrži. Roko v roki s tem bo šlo industrijelno prvenstvo v naših deželah.
Nerazmerno ugodnejša je pozicija jugoslovanske države kot ena Podunavskih Zedinjenih Držav. K tem Podunavskim Zedinjenim Državam štejemo vse tiste narodne države, ki se izcimijo iz sedanje habsburške monarhije. Ni dvoma, da so te države ekonomsko močno navezane ena na drugo. Večstoletno skupno življenje je ustvarilo vezi, ki ostanejo tudi potem, ko izgine sedanji državni ustroj z vsem svojim neslanim birokratskim aparatom, sploh ko izgine vse, kar je narode sistematično odtujevalo državi.
Jugoslavija je v glavni stvari morska obal te podunavske skupine. Ostalo je zaledje. Neka organična državnopravna zveza obali z zaledjem bi dala Jugoslaviji uprav sijajno pozicijo v označeni skupini. Lahko se reče, da bi v doglednem času Jugoslavija zamogla doseči uprav prominentno vlogo v teh Zedinjenih dtžavah. Jasno pa je, da bi bil ta razvoj le mogoč, če bi bila država Jugoslovanov popolnoma neodvisna in suverena. Prvo je tedaj brez vsakega dvoma, da se ustvari ta suverenost in neodvisnost v polni meri in da potem jugoslovanski narod svobodno sklepa o svojih stalnih dotičajih do sosednih narodnih držav, zrastlih na tleh današnje avstroogrske monarhije.
Dinastičnega vprašanja se danes ne dotikamo, razmotrivati hočemo to, ko bomo bližje razpravljali o Zedinjenih podunavskih državah.
Dr.- Ivan Šušteršič.
j Razširjajte,Resnico*! j Preobrat v deželn. dvorcu.
Na drugem mestu priobčujemo uradni komunike o včerajšnjih sklepih deželnega odbora. Ti sklepi so dalekosežnega in opravičeno rečeno zgodovinskega pomena.
Jasno, točno, brez kateregakoli pridržka, ,se je postavil zakoniti zastop kranjske dežele na stališče proglasa Narodnega Vječa z dne 19. oktobra t. 1. Kranjska dežela se je tedaj prva izmej vseh dežela habsburške monarhije na predlog deželnega glavarja, pridružila programu, ki ga je začrtalo Narodno Vječe v Zagrebu. To je tako pomenljivo in tako jasno, da ne potrebuje nobenega komentarja.
Deželni odbor je obenem izvajal vse posledice iz novega položaja, ki je nastal po zadnjih zgodovinskih dogodkih. Vodil bo formelno posle naprej, kot „negotiorum
gestor", strogo stvarno in objektivno, brez politične barve, v okviru deželne ustave in pripravil vse, da izroči svoj delokrog novi legitimni oblasti, ki je na poti.
V	gotovi meri je pa to že anticipiral, ko je izročil poglavitne deželne posle v roke deželnega odbornika dr. Trillerja, ki je član večinske stranke v deželi: D’r. Triller je odslej namestnik deželnega glavarja in vodi najvažnejše referate. Pravilno je izjavil, da s tem ne prevzame nobene odgovornosti za sklepe in ukrepe, ki so se do sedaj storili zoper njegov glas ali brez njegove vednosti. Deželni glavar je pravilno potrdil, da je to samoobsebi umevno. — Položaj se da označiti z enim stavkom: V deželnem dvorcu je od danes naprej nov režim, ki je prehodnega značaja do prevzetja poslov po tisti oblasti, ki jo bode v ta namen upo-stavila nova jugoslovanska vlada.
Če so dosedanji odločujoči činitelji deželnega odbora obdržali še svoje formelne mandate, so to storili v varstvo deželnih interesov in deželnega imetja v prehodni dobi, tedaj varujoč do zadnjega nam javni blagor v nesebični požrtvovalnosti. Obenem so postopali strogo po demokratičnih načelih, ko so položili efektivno oblast v roke pripadnika narodne koalicije, ki reprezentuje večino naroda v deželi in katera bo brez dvoma v doglednem času tvorila jedro jugoslovanske vladne stranke.
Preobrat na Kranjskem je Izvršen.
Iz seje deželnega odbora kranjskega v Ljubljani.
dne 2Ž. oktobra 1918.
Predsednik: deželni glavar dr. Ivan Šušteršič, prisedniki deželni odborniki: msgr. dr. Evgen Lampe, dr. Vladislav Pegan, dr. iKarl Triller in dr. Ivan Zajec.
Deželni glavar otvori sejo, kon-štatuje sklepčnost in izvaja:
Velecenjeni gospodje!
Odkar sem zadnjikrat imel čast predsedovati seji deželnega odbora, so se odigrali veliki, zgodovinski dogodki, ki so ustvarili popolnoma novo situacijo.
S to situacijo mora računiti tudi kranjski deželni odbor in iz nje izvajati vse realno-politične posledice.
Deželni odbor je politična korporacija, ker je izšel iz političnih volitev.
V današnji situaciji pa, ki je prehodnega značaja, ne more izvršiti nobenega političnega čina več, izvzemši enega samega: da pozdravi proglas Narodnega Vječa SHS. z dne 19. oktobra 1918 izražajoč nado, da se v 12. uri doseže sporazum med narodom in našim vladarjem. Prvo je naša narodna, drugo naša dinastična dolžnost.
V ostalem pa se ima deželni -odbor odslej smatrati le še kot neke vrste nego-tiorum gestor. Opravljati ima tekoče posle strogo objektivno, brez vsake politične barve, varovati v svojem ustavnem delokrogu interese dežele in vsega njenega prebivalstva, hraniti deželno imetje in vse pripraviti, da izroči svoje posle v doglednem času novi legitimni oblasti. V poslednjem oziru je povdariti, da v kolikor pride v poštev naša dežela, prevideva novo državno oblast, odnosno novo državno življenje ne le naš narodni program, ki je bil prvotno izražen v deklaraciji z dne 30. maja 1917 in je sedaj začrtan v proglasu Narodnega Vječa, temveč tudi manifest našega vladarja z dne 17. t. m. Nahajamo se tedaj z označenim svojim po-.stopanjem v popolnem soglasju z merodajnimi ustavnimi in narodnimi faktorji.
Moji formelni predlogi se glase:
I.
Deželni odbor kranjske vojvodine pozdravlja proglas Narodnega Vjtča SHS. z dne 19. oktobra 1918 se mu imenom slovenske dežele v ccloti prid užuje in sledeč pozivu proglasa, stopa v „r,erazdružljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti".
II.
Deželni odbor se odslej ne smatra več kompetentnim izvrševati katerekoli politične posle, temuč hoče le opravljati in izvrševati strogo stvarno tekoče posle v okviru svojega ustavnega delokroga, varovati deželno imetje in pripraviti izročitev svojih agend bodoči legitimni državni oblasti.
Od deželnega glavarja stavljeni formalni predlogi se sprejmo soglasno.
Deželni glavar potem naznanja, da je msgr. dr. Lampe odložil namestništvo deželnega glavarja, in sicer: izvajajoč posledice iz novega političnega položaja pa tudi radi svojega rahlega zdravja.
Deželni glavar imenuje na to svojim namestnikom deželnega odbornika drtK ar el Trillerja, ki izjavi, da s tem ne sprejme nobene odgovornosti za dosedanje sklepe in ukrepe, ki so se izvršili proti njegovemu glasu ali brez njegove vednosti. Deželni glavar izjavi, da je to samoobsebi umevno.
Deželni glavar na to, glede na novi položaj, porazdeli na novo referate.
O novi razdelitvi referatov in drugih podrobnostih seje se izda poseben komunike.
Ali ste že pridobili no-
vega naročnika našemu
tedniku »RESNICA"?
i
Politični pregled.
Pretekli teden je za politični razvoj slovenskega naroda zgodovinske važnosti. Pod pritiskom vnanjih dogodkov je dobila tudi največja in najvažnejša stranka na jugoslovanskem ozemlju, namreč hrvaško-srbska koalicija, tolik pogum, da je stopila iz svoje dosedanje politične rezerve in posegla aktivno v razvoj dogodkov s tem, da je izreklo svoj pristop k vrhovnemu narodnemu svetu, ki se je ustanovil v Zagrebu in se proglasil pod imenom „Narodno Vieče“ kot vrhovno oblast v jugoslovvnskih deželah na tleh stare monarhije. V »Narodnem Vieču" so zastopane vse stranke; tiste p?, ki niso v njem zastopane, priznavajo njegove, sklepe kot obvezne in veljavne, bodisi da delajo to iz političnegaprepričanja, bodisi pod pritiskom dogodkov, katerim se mora ukloniti vsak. Iz tega vrhovnega Narodnega Sveta naj se razvije vsaj deloma bodoča jugoslovanska narodna vlada.
To je najvažnejši dogodek prošlega tedna. Svoje posledice že kaže. V Zagrebu so se vršile pod vtisom razglasitve neodvisne vrhovne oblasti velike demonstracije, o priliki katerih so odstranili vse mažarske in nemške napise v Zagrebu, da tako pokažejo, da je Zagreb mesto v samostojni in neodvisni državi. Tndi po deželi so se vršile demonstracije. Najhujše je pa bilo na Reki. Reko so si prilastili Mažari šiloma, brez najmanjšega prava in/tako oškodovali Hrvate za milijone. Pod vtisom zadnjih dogodkov se je pa na Reki vzdržal hrvaški polk št. 79, ki nosi ime Jelačičevo, udrl je
v ogrsko domobransko vojašnico, Ogre raz orožil in zasedel vse najvažnejče točke v mestu. Tak vojaški upor bi v normalnih razmerah vzbudil sicer tudi neko senzacijo, ampak stvar bi bila kmalu pri kraju. Danes je pa to drugače. Upor na Reki je prvo znam en j e s pl oš n ega prevrata v jugoslovanskih deželah, o katerem danes ne moremo še reči, kako se bo razvil.
Danes sta dve možnosti: ali bo preobrat danes političen, ali pa se bo izprevrgel v socialnega. Če bo samo političen, ne bo prehudo; gorje pa, če se prične socialen prevrat! To naj premislijo dobro tisti gospodje, ki imajo vodstvo v rokah! Pogled na Rusijo je silno poučen in svarilen; z ognjem se ni dobro igrati! Zato prosimo vse trezne ljudi, ki še niso izgubili pameti, naj ukrenejo vse potrebno, da se obvaruje javni mir in red.
Vpričo teh dogodkov, ki se vrše neposredno pred našimi očmi, stopajo svetovno-politični dogodki skoro v ozadje. Zato omenjamo le najvažnejše, ki so z našimi dogodki v najtesnejsi zvezi.
Izmed teh dogodkov je najvažnejši odgovor ameriškega predsednika na našo mirovno ponudbo. Ameriški predsednik je izjavil, da poprej ne dovoli miru, dokler si naša država ne bo na jasnem glede Čehov in Jugoslovanov. Čehom in Jugoslovanom je treba izpolniti njihove zahteve — tako zahteva Wilson. Na Dunaju vlada vsled te zahteve velika zbeganost ; zdi se, da so vodilni državniki skoro popolnoma izgubili glavo.
Ta brezglava zbeganost je za cesarski Dunaj najbolj občutna. Čehi in Poljaki, ki so se razglasili že za neodvisne države, se za avstrijske državne oblasti ne zmenijo več veliko in so ustavili ves dovoz živil na Dunaj. Dunaj potrebuje na mesec nad 20 tisoč vagonov potrebščin, ne pride pa v mesto čisto nič, tako da stoji mesto danes pred veliko katastrofo. Kam bo pripeljal glad dunajsko prebivalstvo, če ne bo dobilo jesti o pravem času, in kakšne politične posledice bo rodilo tako stanje, o tem pa ni treba izgubljati besed.
Pri vsem tem gre pa vojska naprej svojo krvavo pot in pojde bržkone do bridkega konca.'Angleži in Amerikanci so pijani zmage in bodo gotovo hoteli mir diktirati in se ne bodo hoteli mirno pobotati. Tudi nemški državni kancler je v svojem zadnjem govoru jzjavil, da se ne nadeja še kmalu miru. Če se bo vojska nadaljevala, potem ve vsak pameten človek, kakšen bo konec. Zato bi nemška vlada pametneje storila, če bi se udala že prej, kakor se bo bržkone morala in tako prihranila vsaj tiste žrtve, katere bo vojska še vedno zahtevala;
V	Avstriji je nastopila sedaj doba Narodnih Svetov. Tudi Nemci so si izbrali svoj Narodni Svet na Dunaju in proglasili ustanovitev nemško-avstrijske države, ki bi se imela spojiti z Nemčijo. Torej vse v razsulu. Sedaj je na dnevnem redu podiranje in razdiranje — kdo ve, kakšne bodo nove stavke!
* *
*
Proti ljudskemu glasovanju v zadevi Alzacije In Lorene se oglašajo razni francoski listi. '
„Zelena četa" je ime organizaciji dezerterjev, ki se nahajajo v Hercegovini in Bosni. Baje šteje „Zelena četa“ sedaj že 30.000 mož.
Poljska država. Po sklepu organizacije poljskih železničarjev je bil v noči na 14. oktobra na vseh železniških progah v Galiciji uveden poljski državni jezik.
Črnovlce zasedli ukrajinski legljonaši. Črnovice so, kakor se trdi, zasedli ukrajinski legijonaši.
Prvi predsednik poljske republike.
Krakovski »Kurir8 poroča, da bo prvi predsednik nove poljske republike znani virtuoz Paderevvski.
Načrti boljševlkov za Nemčijo.,Pravda, piše v uvodnem članku »Rusija in Evropa" : Ruska komunistična stranka bolj-ševikov je znala, ko se je čutila kot del mednarodnega proletarijata in se podredila interesom mednarodne revolucije, odreči se pri brestovskem miru nacijonalnih razmo-trivanj, da služi kot baklja delavske in svetovne revolucije in povzroči neobhoden rezultat svetovne vojne polom kapitalizma. Sedaj prehajaje od besedi do činov hoče sovjetska vlada navzlic najhujši prehranjevalni krizi priti na pomoč nemškemu proletariatu z kruhom, orožjem inv revolucijskimi • skušnjami. V ta namen bo socialistična Rusija poslala svoje najboljše so-trudnike v zapadne države, kjer bodo našli rodovitna tla.
Na Reki je baje nastal zopet mir. Na Reko so došle mažarske čete in potisnile hrvaške vojake iz mesta. Baje je bilo v Reki okolu 100 oseb mrtvih in mnogo ranjenih.
Nova amerikanska armada. Ameriška vlada je stavila v reprezentanski zbornici predlogo za kredit milijardo dolarjev, da se postavi nova armada 5 milijonov mož.
Jugoslovanska republika. Jugoslovanski odbor v Londonu je izjavil, da Jugoslovanski Odbor ne priznava manifesta cesarja .Karla. Pravi, da je jugoslovansko ljudstvo odločeno, vsako zvezo z Avstrijo in Habsburžani pretrgati. Zaupa samo na zmago aliirancev iz Ambrike. Dr. Kramar in dr. Korošec sta, se včeraj in danes kot zastopnika narodnih svetov posvetovala v položaju, ki je nastal v" monarhiji po Wilsonovi noti. Ugotovila sta enotno uvaževanje položaja in edinost v nadaljnem postopanju obeh narodnih svetov. »Neuer Abend" poroča, da odpotujeta tudi dr. Korošec in dr. Čingrija v Bern in v Ženevo ter morda tudi v Pariz.
Vsak dan najnovejše vesti prinaša dnevnik „Noviče“. Naročite ga takoj! Naročnina znaša za pol leta 20 kron, za četrt leta 10 kron. Naročnino je pošiljati Zadružni tiskarni v Ljubljani.
Dnevne vesti.
Dnevnik »Novice8 in tednik »Resnica" bodeta izhajala naprej. Lojalno bomo podpirali izjavo »Narodnega Vječa8 ,z iskreno željo, da se v Jugoslaviji združijo prav vsi obmejni bratje ter jim zasije solijce narodne svobode.
Izjava. Cestni okrajni odbor za okolico ljubljansko je v svoji seji 23. oktobra t. 1. na predlog načelnika Belca soglasno sklenil: Cestni okrajni odbor okolice ljubljanske pozdravlja iskreno proglas Narodnega vječa SHS. z dne 19. oktobra 1918, se mu imenom cestnega okraja za okolico ljubljansko v celoti pridruži, ter sledeč pozivu proglasa stopi v „nerazdružljivo Narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti". — Cestni okrajni odbor v Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Belec, J. Oražem, Jožef Šuštaršič, Anton V.lfan, Franc Žitnik, Ivan Kanc, Andrej Remškar, Matija Mencej, Franc Juvan, vsi 1. r.
Majniško deklaracijo je pokopal »Slovenec8 s posebnim uvodnim člankom. Povedal je, da je bila majniška deklaracija minimum in je potrdil, da je ipaksirnum: preko okvira habsburške dinastije. Mi "to beležimo. Presenetilo nas to stališče ni.
Mislimo pa, da bo demokratičnost demokratične dobe prenesla tole. opazko: Proti stari S. L. S. se je zelo zabavljalo in govorilo o terorizmu, ako za kako malenkost ni bil sklican shod zaupnikov. Za pokop majniške deklaracije pa takega shoda nove S. L. S. ni bilo treba. Vprašali niso niti občinskih zastopov, ki so majniško deklaracijo z navdušenjem sklenili, ako se strinjajo, da jo izpremenimo. Tistim, ki niso za »etape8, je bila torej majniška deklaracija vendarle
—	etapa.
Tudi mi priporočamo! »Vzajemnost8 pravi: »Bojev, ki smo jih bili za katoliško idejo 30 let, ne smemo nikoli pozabiti. In tega, kat smo z Mahničem pridobili, nikoli zgubiti. Tudi mlajši rod, ki se tega boja ni .sam udeleževal, ne sme pozabiti zgodovine našega političnega življenja in ne tega, kar nas ta zgodovina uči.8
Južna železnica in Jugoslavija. Iz jugoslovanskih krogov poročajo, da je pričakovati na vodilnih mestih pri Južni železnici globoko segajočih izprememb. Za funkcijo predsednika je baje določen bivši železniški minister Forster, za mesto generalnega ravnatelja pa sekcijski načelnik v trgovinskem ministrstvn dr. Griinberger. V jugoslovanskih krogih so te vesti močno presenetile, ker sta oba gospoda baje huda nemška nacijonalca. Naglaša se v teh krogih, da teče velik del Južne železnice po ozemlju, ki bo pripadalo bodoči Jugoslaviji, kjer bo imela družba opraviti z bodočimi funkcijonarji jugoslovanske države. Vsled tega zasedenje vodilnih mest z izrecnimi strankarji nikakor ni v interesu družbe ter bi bilo premisliti, ali je sedanji čas sploh ugoden za take izpremembe. -
Ljudsko štetje in Jugoslavija. Na temelju ljudskega štetja iz leta 1910. so Nemci našteli samo 2,032.000 Jugoslovanov v avstrijski polovici. Na ta način so jih na Koroškem in Štajerskem utajili mnogo tisoč, ker v teh deželah so števni komisarji svojevoljno fabricirali Nemce iz Slovencev. Dokaz temu so številke. Še leta 1890. so našteli na Koroškem nad 100.000 Slovencev, a leta 1910. jih je bilo le še 82.212, čudna kuga jih je torej v dvajsetih letih pomorila kar 20.000. Štelo se je pa tudi tako, da n. pr. v kakem kraju leta 1900 je bilo samo par Slovencev, leta 19LD. so jih pa našteli na stotine, štel jih je namreč drug komisar! Zaradi tega pa tudi za nas ni merodajno štetje po občevalnem, ampak maternem jeziku. K Jugoslaviji spadajo torej vse občine, oziroma župnije, kjer imajo v cerkvi slovesno propoved oziroma, kjer je današnjemu rodu stara mamica govorila slovensko, česar se še spominjajo stari možje. To vse mora biti 'Viaše, da nam ne ' bo krivice.
Deutsch-Osterrelch in socialna demokracija. V ponedeljek dne 21. t. m. je zboroval na Dunaju nemški Narodni Svet, ki je ustanovil nemški »Deutsch-Osterreich" kot neodvisno državo. Na zborovanju je izjavil dr. Adler, vodja socialnih demokratov, med drugim: „Na vsak način naj postane »Nemška Avstrija" demokratična država, na kateri se bo nehala gosposka zbornica, privilegiran volilni red, birokratsko-vojaška organizacija, fevdalizem in kapitalizem. Čas predpravic je minul za večno. Na razvalinah kapitalističnega svetovnega reda bomo uredili socialistično državo.8 — Za pametne ljudi dovolj!
Narodna straža. Narodni svet za Štajersko je poslal na vsa županstva oklic, v katerem jih pozivlje naj ustanove narodne straže za javno varnost, katero bodo ogrožali v teh negotovih razmerah razni dezerterji, tatovi in roparji, ali če se bodo mnogi-vojaki po sklenjenem miru začeli na svojo pest vračali domov. »Narodno Veče8 v Za-
grebu poziva, da se take »Narodne straže8 ustanove takoj tudi po vseh naših občinah.
V	Zagrebu so bile velike manifestacije za Jugoslavijo. Odstranili so vse nemške in mažarske napise.
Naša povest. V današnjem listu smo pričeli priobčevati zanimivo Bolendevo povest: »Sovražniki države8, nakar opozarjamo naše čitatelje.
Deželni odbornik dr. Ivan Zajec je izstopil iz »Slovenske kmečke stranke".
Plemeniti Šuklje se ne bo odslej več podpisoval Pl. Šuklje. Pravijo, da v novi državi ne bo plemstva.
Duhovnikova smrt. V Poljanicah je umrl te dni župnik č. g. Jaklič na španski bolezni. Kljub temu, da ga je bolezen hudo napadla, je šel še maševat in spovedovat. Ko je |el v posteljo, je imel že 40 stopinj. Preteklo soboto je spoznal, da se mu bliža smrt. Poklical je k sebi svoje župljane, ki so k ljubljenemu župniku prihiteli v takem številu, da je bilo župnišče vse napolnjeno. Župnik jih je tolažil, prosil jih je za odpuščanje in jih krepil v veri. Ob enajstih je zaklical»Sedaj bom umrl, prižgite svečo!" Nato je svojim župljanom podal roko v slovo, jih blagoslovil in kmalu nato mirno v Gospodu zaspal. Blagemu možu, blag spomin!
Čudna pravica. Franc Woschnagg veliki dobičkar v Šoštanju, je bil obsojen radi navijanja cen na 20.000 K globe; toda okrožno sodišče je to obsodbo razveljavilo in ga popolnoma oprostilo. Pri nas so bili kmetji obsojeni radi vina na velike globe ; okrožnja sodnija je te siromake pri drugi obravnavi navadno še hujše kaznovala. Seveda : kmet je kmet — komercijalni svetnik in meščan je pa velik gospod!
Prevažanje trupel po železnicah se radi težkoč v transportu odslej popolnoma vstavi.
Ne potujte!' Najboljša odredba, da se ne naleze španske bolezni je: ne potovati! Železniški vozovi so sedaj polni potnikov, pri kterih se španska bolezen pričenja ali že končuje, od kterih se zelo lahko naleze bčftezen, dokler kašelj ni ponehal. Ko nastopi mrzlo vreme, bo bolezen sama polagoma pojenjavala in konečno popolnoma prenehala.
Boroevičevega sina, ki se je vtopil v Dravi, še vedno niso našli. Vojaško poveljstvo v Mariboru se znova obrača do občin in oblasti ob Dravi, naj bi poizvedovale po truplu vtopljenca in poročale poveljstvu.
Več žensk kakor možklh zapade španski bolezni. Zakaj? iŽene so bolj neprevidne in se dovelj ne varujejo, često opravljajo še domača dela, ko imajo že mrzlico. Da se izognemo hudemu poteku bolezni, moramo takoj pri najmanjšem znaku mrzlice v posteljo in še nekaj dni ležati, ko je že mrzlica izginila. Dokler kašljamo, ne smemo iz sobe.
Na španski bolezni umre v Gradcu 20 oseb na dan. V Kopru je na španski bolezni umrla vsa rodbina predstojnika železniške postaje Pericha: oče, mati in dva sina.
V	Trstu umre na dan na španski bolezni 90 oseb.
Poročil se je v Vidmu na Laškem dr. iur. Franc Poje z gdčno Heido Rauber.
Novi dvajsetkronskl bankovci. Avstro-ogrska banka naznanja, da bo pričela z II. izdajo dvajsetkronskih bankovcev 28. okt.
I.1. Novi bankovci se razlikujejo od starih glede barv in imajo vrhu tega pripombo
II. Auflage (II. kiadas): t. j. II. izdahje.
Vojaški dopusti so ustavljeni do sredi novembra, kakor poročajo dunajski listi. Vendar je pa odredila vojaška 'oblast, da dobe kratke dopuste tisti, katerim kdo umrje ali pa vsled nujnih rodbinskih razmer.
Umrli so: V Metliki č. g. kaplan Franc Jezerec; v Pulju elev pri c. kr. mornariškem komisariatu Anton Mrak; v dež. bolnici v Ljubljani trgovec s pohištvom Vid Bratovž; v Pulju Josip Klemenčič iz Ljubljane; v Lipnici Vinko Budinek, kadetni aspirant; v Ljubljani Ivan- Dostal, Ana Mauri, Terezija Logaja, Marija Plankar, Martin Orlič, Marija Pirman, Fran Bezlaj, Genovefa Kastelic, Herta Karolina Mittelleh-ner, Marija Jančar, Frančiška subernik; v Celovcu prof. dr. Sommeregger, v Velikovcu kanonik Ivan Žel, v Zupelevcu posestnik Mihael Sevnik, v Vel. Mlačevem Uršula Travnik, v Volžji vasi pri Tržiču Minka Jelenc iz Križev pri Tržiču, v Šmartnem pri Litiji trgovec Ivan Razboršnik; v Mokronogu c. kr. nadkomisar finančne straže Igkacij Lužar; v Medvodah obč. odbornik in posestnik Ivan Turk; v Beljaku Dragotin Repe, trgovec na Bledu, v Kranjski gori posestnik Anton Slavec; na Jesenicah g. Angela Torkar, soproga livarskega mojstra; vojak 17. pešpolka Alojzij Obertar;
—	V Ljubljani so umrli: trgovski poslovodja Fran Kukoviča, finančni svetnik Valentin Žun.
Agitirajte za „Novice“.
Gospodarske vesti.
Cene blaga padajo — na Dunaju. Mirovna ponudba sicer še ni prinesla zaželja-nega miru, ampak nekaj je le dosegla. Cene'blaga, ki so dosegle tako višino, da jih je zmogel le še milijonar, so začele hitro in znatno padati. Svilo, ki je prej veljala 185 K meter, ponujajo danes za 135 K — in bo še znatno cenejša. Neke druge vrste blago, za katero so zahtevali prej po 240 K za meter, mečejo sedaj na trg po — 45 KI — Tudi usnje je padlo v ceni. Neki usnjar je priznal, da je v malo dneh izgubil nad 400 tisoč kron; koliko je moral prej zaslužiti ta mož, da je to občutno svoto čisto ravnodušno prebolel? Moko so prodajali na Dunaju pod roko pred nedavnim časom kilo za 25 kron ali pa še Višje, danes pa po 16 kron, kolikor kdo hoče. Vojno dobičkarstvo je leglo na smrtno posteljo.
Letošnja vinska trgatev v Evropi. Na Francoskem pričakujejo dobre trgatve, tako da je v splošnem položaj dober. Je še mnogo vina lanskega pridelka, le prevoz' je težaven. Na pridelovalnih mestih padajo cene vinu, v mestih pa rastejo. Položaj na vinskm trgu ni stalen. Tudi po kakovosti bo letošnje vino dobro. — V Italiji ne bo letošnji pridelek glede množine posebno obilen, toda vsekako zadovoljiv. Grozdje se ceni na 61 milijonov meterskih stotov, 13 milijonov met. stotov manj kakor lansko leto (74,073.000 met. stotov.) Letošnja trgatev bo za kake 3 milijone met. stotov manjša kakor povprečna trgatev zadnjih 8 let, ki je> znašfila 64 milijonov met. stotov grozdja. Vinska trgovina je navzlic visokim cenam živahna; transportne razmere so ugodnejše kakor 1917. — Na Španskem bo deloma dobra srednja, deloma prav dobra vinska letina. — Nemčija bo z letošnjo trgatvijo tudi zadovoljna; v dobro obdelanih vinogradih bo prav dobra letina. — Tudi v Švici , bo letošnja vinska letina zelo zadovoljiva.
Konjska kopita. Konjska kopita se pri konjih velikokrat p6 nepotrebnem uničijo in tako se , konj popolnoma pokvari. Gospodarji ne gledajo dovolj na snaženje konjskih kopit. Kopita postanejo vsled tega robata suha in iačno pokati, to gre vedno dalje toliko časa, da začne konj šepati. Da
se tega zla pri konjih ognemo je potrebno, da se kopita vsaj vsaki teden enkrat namažejo z kopitnim mazilom, ali pa z mastjo pomešano nekoliko črne barve. Vsaka raz-poklina, ki nasfane na kopitu je treba ostrgati, da se ne bo naprej širila. To stori najbolje podkovski kovač. Druga važna stvar je pri kopitih, da se konji prekujejo vsaki četrti teden, seveda če so kopita zdrava. Navadno čakajo konjski posestniki preko-vanje toliko časa, da konj podkev zgubi. To je zelo škodljivo za kopito. Za kovanje naj se izbere vedno le izprašan podkovski kovač.
Želod dobra krma za prašiče. Vojska je marsikaterega kmetovalca naučila drugače gospodariti kakor je bil preje vajen, zlasti velja to za prehrano ljudi in živali. Pri nas ni bila navada, da bi se prašiči z želodom krmili, pač pa je to že stara in dobro preizkušena metoda na Ogrskem in Hrvaškem zlasti pa v Slavoniji. Velikanske množine prašičev se izpita tam z želodom in koruzo. Četudi mi tega načina pitanja ne moremo popolnoma posnemati, vendar pa lahko želod krmimo prašičem kot dodatek k drugi krmi, in s tem prihranimo veliko žita in krompirja, katerega nimamo za krmljenje. Želod prašiči prav radi žro, ter se pri tej krmi prav dobro počutijo, Krmi se lahko želod kar cel potem ko se je posušil, ali pa kar je še bolje, ako se izluši. Za lušenje želoda imamo različne priprave. Najpripro-stejše je pri nas, če se ga da v stope, katere se nahajajo skoraj pri vsakem mlihu. Seveda se morajo stope za to nekoliko preurediti, kar bo zadel vsak mlinar. Vsak kmetovalec naj bi skrbno nabiral želod in ga spravil na kak suh prostor, kjer se naj bi dobro presušil. Prašiči, ki žro veliko želoda morajo dobiti dovolj pitne vode.
Gojenje gozdov. (Piše Hrenovski.) Da tvorijo gozdovi največjo narodno gospodarsko vrednost, ve vsak posestnik. Velikanske dohodke, katere dobe naši posestniki iz gozdov se da komaj preračunati. Vzlic temu pa so naši posestniki silno trdovratni, kar se tiče pravilnega oskrbovanja gozdov. Poglejmo si grajščake zlasti na Kranjskem. Ti so pravi čas spoznali, da je treba gozd tudi oskrbovati, ne pa samo iz njega spravljati les in steljo. Zato pa tem gospodom gozdovi razmerno veliko več donašajo, kakor pa malemu kmetu, kateri se ne ozira na to, ali je za gozd kaj storil ali ne. Graščak in drugi veliki gozdni posestnik si drži strokovno izobraženega gozdarja, kateri gleda na pravilno oskrbovanje in updrabe gozdov. Mali kmetovalec pa po večini nima prilike, da bi se o umnem gozdarstvu nekoliko poučil, Treba bi bilo v tem oziru veliko pouka, zlasti predavanj po deželi. Okrajni gozdni komisarji, kateri so nastavljeni pri posameznih glavarstvih ne poučujejo kmete o gozdarstvu, marveč opravljajo le gozdno policijski posel. Najvažnejše delo v gozdu je skrbeti za zemlji primerno vrsto drevja in za gostost istega. Le redko kedaj posadi mali kmetovalec gozd z mladimi sadikami ko starega poseka, ampak prepusti naravi, da ona skrbi za nov zarod. Seveda raste vse navskriž smreke, jelke in borovci, kar pač zemlja najboljše prenaša. Tak- naravni gozd je na katerih delil* pregost, tako da drevesca jedno drugo zamore, na drugih delih pa so zopet prazni prostori in ničesar ne raste. To je slabo-izkoriščanje zemlje. Ko pride spomlad naj posestniki one gozdove, katere so posekali, zopet na novo zasade. Slabe gozdove, po katerih je slaba rast naj posekajo in zasade naj s takim drevjem, ki j^ primeren za isto zemljo. Katere vrste dreves nasadi in kje sadike dobiti, ter kako naj sadi naj se obrne, na gozdnega tehnika svojega glavarstva, kateri mu bode rad dal nasvet v tem oziru. Tudi mu bode
dal nasvet, kje sadike dobiti. Ravno tako važno je pa tudi trebljenje gozda. To se pravi pregosto drevje odstraniti. To delo se lahko opravlja v vsakem letnem času. Zlasti je pa sedaj v jeseni in spomladi ko se preneha drugo delo na polju za to ugoden čas. Če se gre mimo kmečkih gozdov, se vidi, kaka škoda se v njih dela. Na enem delu silna goščoba, tako da se drevje ne more razvijati, na drugem delu pa je zopet vse prazno. Tako da se ne ve ali je tam travnik, pašnik ali gozd. Nekateri posestniki mislijo, da je neobhodno potrebno odstraniti iz gozda listje, listje pa je gozdu gnoj, za to naj se z gozda vzame le toliko stelje, kolikor jo kmetovalec rabi za nastiljo. V nekaterih krajih je navada, da se drevje klesti in veje uporabljajo za steljo, čestokrat se vidi, da so smreke do vrha popolnoma odrte, le par vej se pusti na vrhu drevesa. To delo je zelo škodljivo za gozd. Veja je kakor pljuča ljudem, če se mu ista odvzamejo potem je življenje nemogoče. Če se napravi na telesu rana, odteče kri, če se na drevesu napravi polno ran, potem odteče drevesu ravno tako ona snov, katera mu je neobhodno potrebna, to je smola, to je ravno tako kakor pri človeku kri. To so glavne napake, ki se opažajo dan za dnevom po vseh slovenskih pokrajinah.
Pomanjkanje užlgalic je postalo zadnji čas skrajno veliko; užigalic se po trgovinah in trafikah sploh več ne dobi. Glede tega pravi neki strokovnjak: Pomanjkanja užigalic so pred vsem krive transportne težkoče. Že naloženih užigalic radi teh težkoč šesto ni mogoče odpraviti. Pomanjkanje surovin in premoga ni mogoče ter španska bolezen, ki divja med tovarniškim delavstvom tvorijo vzrok, da se sedaj izdeluje polovico manj užigalic kakor pred pol letom. Pomanjkanja užigalic pa so tudi krivi razni hrčki in ne v majhni meri navijalci cen. Pod roko se dobe užigalice, toda po nezaslišanih cenah, zpani so slučaji, ko se je zahtevalo za eno malo škatljico 1 krono.
Pridelek krompirja in koruze na Ogrskem. Navzlic slabemp vremenu se spravljanje krompirja in koruze nadaljuje in se bliža svojemu koncu. Krompir je v nekterfh okrajih slab, toda v mnogih pa prav dober, bati se je le, da vsled mokrega vremena krompir ne bo obstojen. Pridelek koruze bo po vseh okrajih ugoden.
Cene zlata in srebra so začele vsled bližajočega se miru padati. Cena za 1 kilogram čistega zlata se je zmanjšala za 3000 kron, srebra pa za 100 kron. Prav zadnji čas pa je padla cena zlata za na-daljnih 1600 kron, srebra pa za 00 kron pri enem kilogramu. — Iz Londona ^e poroča, da so v transvalskih zlatih rudnikih pridelali meseca septembra letošnjega leta 708206 unč zlata v vrednosti 3,008.267 funtov šterlingov. V teh rudnikih je zaposljenih 196.396 delavcev.
Moka v zaboju za klavir. Na Franc Jožefovem kolodvoru v Pragi so odprli uradni organi velik zaboj za piano. Na/nemalo presenečenje so našli v zaboju 4 vreče fine pšenične mohe, ki so jo zaplenili. To zadevo so ovadili.
Prva poljska trgovinska ladja „Wil-son“. Mestnemu predsedniku v Varšavi je bil poklonjen večji znesek denarja z naročilom, naj se zgradi v Gdansku prva poljska trgovinska ladja in naj se imenuje BWilson“.
Produkcija premoga je meseca septembra 1. 1. tako nizko padla kakor še nikoli; znašala je le 10 1 milijona meterskih, stotov proti 14 4 milijona meterskih stotov septembra 1917. Tudi izdelovanje koksa je močno padlo, ki znaša-le 17 milijona meterskih stotov proti 2-3 milijona. V prvih devetih mesecih letošnjega leta.se je nako-
palo 108 milijonov meterskih stotov premoga proti 1247 milijona v istem času lanskega leta: produkcija se je tedaj zmanjšala za 167 milijona meterskih stotov. Ti podatki se tičejo črnega premoga. — Rujavega premoga pa se je izkopalo septembra letos 16*6 milijona meterskih stotov proti 18 6 milijona septembra lanskega leta. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je znašala produkcija rujavega premoga 153'6 milijona met. stota za 7-2 milijona manj kakor isti čas lanskega leta. — Briketov iz črnega premoga se je naredilo v prvih devetih mesecih let. leta 737.350 meterskih stotov, lansko leto 1,080.070 met. stotov, iz rujavega premoga pa 1,132.788 met. stotov, lanskega leta v istem času pa 1,260.290 met. stotov.
Razglas deželnega odbora vojvodine Kranjske z dne 21. oktobra 1918, št. 11071, s katerim se določajo oskrbovalne takse za kranjsko deželno blaznico in deželno blaznico-hiralnico. Dogovorno s c. kr. deželno vlado v Ljubljani se določajo oskrbovalne takse, pričenši s 1. novembrom 1918 do nadaljnega za osebo in dan, kakor sledi: V kranjski deželni blaznici: Oskrbovalna taksa I. razreda na 15 K; II. razreda na 10.K; III. razreda na 5 K. V kranjski deželni blaznici-hiralnici. Oskrbovalna taksa III. razreda na 4 K. To se daje rta občno znanje. Deželni glavar v vojvodini Kranjski: Dr. Ivan Šušteršič.
Podpore svojcem v Ameriki bivajočih avstrijskih - ogrskih državljanov.
Notranje ministrstvo je določilo 7. decembra 1917 kot dan, od katerega dalje gre podpora po zakonu z dne 17. avgusta 1917 rodbinam avstrijskih izseljencev v Ameriko, vseeno, ako se nahajajo rodbinski redniki v sovražnih ali nevtralnih krajih Amerike. 1. avgust 1917 kot začetni dan za podpore družinam v drugih sovražnih deželah pridržanih rednikov ostane tudi nadalje v veljavi po odloku notranjega ministrstva z dne 30. oktobra 1917. Obadva začetna dneva za podpor pa prideta v poštev le pri onih prošnjah, ki so bile vložene že do 15. avgusta t. 1. Na vse nadaljnje prošnje, vložene po 15. avgustu 1918, se v pristo-ječem slučaju dovoli podpora šele od dneva priglasitve, za nazaj pa le, ako se prizna podpora v posebnih vpoštevanja vrednih okoliščinah. V teh slučajih si pridrži končno odločitev notranje ministrstvo sporazumno s pristojnimi uradi.
Gospodarski položaj v Ameriki. Glasom tedenskih poročih časopisov o gospo-
-	darskem stanu, prevladujejo povsod posli z vojnimi dobavami. Manj važni obrati so morali svoj obrat še bolj omejiti. Potreba civilnih potrebščin se jako izpreminja. Po železnicah se vedno nakladajo ogromne množine žita. Za žetev pozimne pšenice se pričakuje prihodnje leto rekord glede posejanega areala. Jako se trudijd pospeševati novo posojilo za svobodo do kolikor mogoče velikega uspeha.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko o določitvi najvišjih množin za seme. Kljub zasegi smejo podjetniki kmetijskih obratov porabljati od zaseženega žita lastnega pridelka za setev potrebne množine, po naslednji najvišji izmeri v kilogramih za 1 hektar setvene ploskve, in sicer: pšenice 200 kg, rži 190 kg, ječmena 190 kg, ovsa 190 kg, ko‘ruze 50 kg, ajde 100 kg, prosa 40 kg.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem o uravnavi prometa z zele-njadnim semenjem pridelkom 1918. Na postavi od c. kr. urada za prehranjevanje ljudi z razpisom z dne 2. oktobra 1918. 1., štev. 2038/G. St/, danega pooblastila zauka-[ zujem po smislu §§ 3. in 9. cesarskega ukaza z dne 24. marca 1917. 1. drž. zak. It. 131, tako: Semenje naslednjih vrst zelenjadi,
in sicer: zelja, ohrovta (vseh vrst), kolerab, rdeče pese, repe, podzemskih kolerab, peteršilja, kumar, paradižnikov, zelenega češnja in čebule, nadalje dozorelo semenje sočivja, ki se porablja za zelenjad, to je grah in fižol ter čebulček, se deva v namen, da se zagotovi preskrba prebivalstva s temi potrebščinami, pod zaporo z učinkom, da ga .smejo posestniki, (pridelovalci, trgovci) oddajati le oblastveno poverjeni nakupovalnici, oziroma njenim pravilno legitimiranim nakupovalcem. Za nakupovalnico za semenje, navedeno v § 1. ukaza, ter za čebulček se določa „Zveza avstrijskih trgovcev s semenjem11 s sedežem na Dunaju (I., Plankengasse 4.)
Zveza je pomožna organizacija poslovalnice za zelenjad in sadje c. kr. urada za prehranjevanje ljudi in podrejena njenemu neomejenemu nadzorstvu. Posestniki (pridelovalci, hranilci) v § 1. ukaza imenovanih vrst semenja ter čebulčkov so zavezani poslovalnici za zelenjad in sadje c. kr. urada za prehranjevanje ljudi na Dunaju (I, Doro-theergasse 7) te svoje zaloge naznaniti dne 31. oktobra 1918, dne 31. decembra 1918 in dne 31. marca 1919 ter navesti množine posameznih vrst, pridelovalca, izvor in kraj hrambe. Ta naznanila je napraviti z vpisanim pismom, porabljaje pripravljene tiskovine, ki se dobe pri poslovalnici za zelenjad in sadje c. kr. urada za prehranjevanje ljudi in pri njenih deželnih poslovalnicah. V § 1. ukaza imenovane vrste zelenjadnega semenja in čebulčki se smejo pošiljati s cestnimi vozovi le na podlagi potrdila, izdanega za vsako pošiljatev od deželne poslovalnice za zelenjad in sadje v Ljubljani. Kot prevzemne (nakupovalne) cene veljajo od c. kr. urada za prehranjevanje ljudi razglašene prevzemne (vodilne) cene. — S pritrditvijo c. kr. urada za prehranjevanje ljudi se smejo z ozirom na posebne razmere dovoliti k določenim cenam izjemoma pribitki.
, Promet s prašiči. Ker ljudem ni jasno, kako je letos urejen promet s prašiči, opozarjamo, da ima „Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine" nakupni monopol za klavne prašiče in sicer na podlagi min. ukaza 15. 2. 1917 v zvezi z ukazom deželne vlade z 11.'11. 1916. Nihče torej ne sme klavnih prašičev drugemu prodati kot »Kranj, deželnemu mestu za vnovč. živine v Ljubljani" ozir. njega zaupnikom, ki se izkažejo z izkaznico deželne vlade v Ljubljani. Tudi nakupovati ne sme klavnih prašičev nikdo drugi kot »Kranj. dež. mesto" ozir. njega zaupniki. »Kranj. dež. mesto za vnovč. živine" opozarja prašičerejce, da naj ne koljejo doma preko nujne lastne potrebe ter naj ne prodajo niti živih niti zaklanih prašičev, niti slanine pod roko, ker bi se sicer utegnilo pripetiti, da bi se jim pozneje odvzeli tudi taki prašiči, ki so jih imeli pripravljene za lastrie potrebo, čeprav bi ostali potem sami brez masti. Cene klavnim prašičem- bodo dosti višje kot lansko leto ter jih vsakdo lahko izve pri pristojnem zaupniku »Kr. dež. mesta za vnovč. živine". Imena zaupnikov so županstvom znana. Kdor bi ravnal proti tem uredbam bo brezobzirno kaznovan z globo do 5000 K ozir. do 6 mesecev zapora. — »Kranjsko deželno mesto za vnočevanje živine v Ljubljani".
Cene pivu na Bavarskem povišane. Ceno pivu so zvišali na Bavarskem v občinah, ki štejejo nad 4000 prebivalcev, na ’ 34 fenigov liter, v občinah, ki ne štejejo 4000 prebivalcev, na 32 fenigov liter.
Tihotapci usnja zaslužili nad 7000 milijonov kron. Centrala za usnje je dala leta 1917 strojiti 1,100.000 govejih in 100.000 konjskih kož. Ker izdelajo iz ene kože 50 parov podplatov, bi lahko izdelali 60 milijonov parov podplatov. Če se računa, da odpade vojaštvu 24 milijonov podplatov, je ostalo civilnemu prebivalstvu 36 milijonov
podplatov. Kje je to usnje, kjer ljudje ne-morejo nikjer kupiti podplatov? Gotovo je v skladiščih tihotapcev. Centrala za usnje je izdelala leta 1917 1,000.000 kož; vsaka koža vrže 15 kg usnja za podplate; izdelali so torej 18 milijonov kilogramov tepljancev, Če odračunamo polovico za vojaštvo, ostane civilnemu prebivalstvu devet miljonov kilogramov. Centrala prodaja tepljance 13 do 20 K kilogram, v tihotapski kupčiji se pa prodajajo kilogram usnja na zahodu države s 150 K, vzhodu države pa s 300 K. Oderuška tihotapska kupčija zasluži toraj pri kilogramu povprečno do 200 K. Pri 9,000.0000 kg je zneslo to leta 1917 okroglo 1.800,000.000 K. Te razmere trajajo že štiri leta. Če je tudi ta račun le približni, kaže, kakšne velikanske vsote so brez potrebe izželi iz prebivalstva.
Prešičereja za bolnice in gostilne na Ogrskem. Poljedelski minister je opozoril municipije na to, da smejo dovoliti bolnicam, sanatorijem in gostilnam rediti največ 10 prašičev; čez 20 prašičev se dovoli le tedaj, ako se sklene pogodba pred deželnim uradom za promet s prešiči. Za rejo vsakega prešiča si lakko obdržijo po 3 meter-ske stote koruze. — Omeniti bi bilo, da pri nas v Avstriji si ne smemo prišičerejci nič koruze obdržati. Ni čuda, ako smo glede masti popolnoma odvisni od Ogrske.
160 vagonov žita segnilo. V parnem mlinu Kormendi je segnilo vsled nemarnosti v nadzorstvu 160 vagonov žita. Proti ravnateljstvu se je dvignila obtožbo.
Cene vina v deželah ob Renu padajo vedno bolj. V zadnjih dneh se je tam kon-juktura jako izpremenila. Vzrok temu je ra-pidno nazadovanje konzuma nemške armade. Razven tega nočejo velike firme nakupovati vina, ker vedo, da bo po sklepu miru cena vinu močno padla. Slične vesti kakor iz obrenskih pokrajin prihajajo tudi iz Pfalce, kjer so cene nenadoma padle. Večjih kupčij se ne sklepa. Trgovina se zadrži popolnoma pasivno. Radi novega svetovnega položaja se meni, da je pri vinskih kupčijah riziko prevelik. Večje pogodbe so sploh ne sklepajo, ker je še vedno mnenje, da bodo cene nadalje padale.
Cene ogrski perutnini so na‘Dunaju: nepitane tolste gosi 42—45 K, pitane tolste gosi 56 K, mlade gosi 13 K, surova gosja mast 80 K, topljena gosja mast 105 K, kokoši 31—35 K.
Visoke cene za strešno opeko. Vsled močnega povpraševanja po strešni opeki in vsled majhnih zalog so cene za strešno opeko silno narasle. Cene, ki so znašale pred vojno za 1000 strešnih opek 45 kron, so narasle sedaj na 600 kron. V verižni trgovini plačujejo za 1000 opek 1500 kron.
66 konj od lakote poginilo. V Giin-sendorf je pred kratkim došlo okoli 100 konj, od kterih je 66 poginilo lakote. Ti konji so prišli z Ukrajine na neznanega človeka v Gansendorfu. Ljudje (Židje), ki bi bili mo* rali se voziti s tem transportom, so se udobno vozili v osebnem vlaku. Ti konji so dolgo časa ležali v solnčni vročini na kolodvoru in so razširjali strahovit smrad, ker jih konjederec ni mogel hitro odstraniti. Sedaj pa vprašanje: Kmetovalec ne more niti za drag denar dobiti konj. Židje pa dobe navzlic pomanjkanju vagonov dovolj voz, da prevažajo konje, ki potem vsled lakote poginejo. Kakšno kazen pač zaslužijo taki ljudje, ki ljudsko potrpljenje na tak nepopisan način izrabljajo? Skrajno dvomljivo je, če bi dobili kmetje na razpolago vagone, da bi prevažali konje iz Ukrajine.
Stanje živine na Štajerskem. Ravnatelj štajerske podružnice vnočevalnice živine v Gradcu, Fritz Schneiter, priobčuje zanimive statistične podatke o stanju živine na Štajerskem. Dne 4. maja 1916, to je, ko je
bil proglašen monopol živine, je bilo v deželi še 732.000 goved. Do 21. aprila 1918 se je vzelo v svrho klanja 395.549 goved (brez telet, prodanih od sesca). To znaša 54o/° živine od začetku monopola. S tem se je stanje živine zmanjšalo za 180.000 glav ali povprečno za 25%. Po starosti razdeljena, se je živina zmanjšala: mlade živali pod 1 letom za 187.000 glav ali 11 °/0, junci čez 1 leto 9000 ali 41 °/o, telice čez 1 leto 42.700 ali 46°/0, eno do dveletni mladi voli 30.000 ali 57°/o, povprečno živali, ki še rastejo, za 33%. Starejša živina pa se je zmanjšala: Krave 31.000 ali 11%, dve-in triletni voli 14 tisoč ali 31%, čez tritetni voli 34.000 ali 51%, skupaj odrasle živine za 79.000 glav ali 20%. Odrasla živina je torej padla za eno petino, mlada živina za eno tretino. Danes šteje dežela še 552.000 glav govedi, po pr liki toliko, kakor o priliki prvega štetja živine na Štajerskem leta 1857. Ta živina se razdeli na 125.000 živinorejcev. Povprečno prideta torej na vsakega živinorejca dve govedi. Ravnatelj Schneiter trdi, da je število živine padlo pri srednjih in veleposestnikih za 33 — 66%, ^ do čim so mali posestniki, ki so imeli v začetku po eno ali dve glavi, ostali pri starem. Povprečna teža zaklanih govedi na Štajerskem je znašala leta 1916 455 kg (zaklanih 102.729 glav), leta 1917 375 kg (zck!sni'u 218.770 glav), leta J1918 v januarju 340 kg, v februarju 300 kg, v marcu 260, v aprilu 260, v maju 280 in v juniju 270 kg. Povprečno v šestih mesecih 113.646 glav s povprečno težo 280 kg. Povprečna teža oddane živine je torej padla od leta 1916 na 1917 za 18%, od leta 1917 na 1918 pa za 21%, ali od leta 1916 do leta 1918 za 39 70. Danes dobavlja za skupno armadno potrebščino O-grska dve tretinji in Avstrija eno tretinjo klavne živine. Vzlic temu mora Štajerska dobaviti mesečno 20.000 glav, za potrebe dežele in vojaštva, med tem 3000 za vojaštvo izven dežele. Pri oddaji se pa danes ' ne računa več po številu glav, ampak po teži, pri čemur se računa 280 kg za živo težo živine. Posestnik, ki mora oddati dve glavi živine, mora o'ddati 560 kg žive teže.
V	deželi je danes še 33.000 volov. To število se mora na vsak način ohraniti. Dve-do triletni voli so v različnih okrajih 2—70%, eno- do dveletni voli od 36—74%. Krav je še 250.000. Ravnatelj Schneiter je izra-čunil, da je potrebno v deželi najmanj 3,582.750 hi mleka na leto. Za to pa je treba 200.000 krav. Moglo bi se torej oddati še 50.000 krav, 33.000 volov, ki se nadomeste z mlajšimi, in 10.000 druge živine, skupaj 95.000 glav ali 8000 na mesec. Po tem . računu bi torej mogla Štajerska . pokrivati ravno še eno leto svojo lastno potrebščino. Pisatelj priporoča konečno, naj se odda le starejša, odrasla živina, a mlada živina naj se štedi: starejša živina je težja in izda več nego mlajša, a tudi meso starejše živine je redilnejše.
O uravnavi prometa z jedilnim kostanjem letine 1918 je izdal dež. predsednik ukaz, ki določa: § 1. Letina 1918 jedilnega kostanja na Kranjskem se deva pod zaporo in se po naslednjih določilih zahteva za preskrbo prebivalstva. § 2. Kljub zapori pa smejo posestniki jedilnega kostanja: a) tiste množine porabljati, ki jih potrebujejo za prehranjevanje pripadnikov svojega gospodarstva (gospodinjstva); množina, ki odpade na osebo, se bo še določila in razglasila; b) iz svojih zalog prodajati neposrednim porabnikom, vendar pa z omejitvijo, da se sme enemu in istemu porabniku oddati kvečjemu množina deset kilogramov. § 3. Nakupovanje v § 1. zahtevane letine jedilnega kostanja se poverja deželni poslovalnici za zelenjad in sadje v Ljubljani (Gradišče št. fO, I. nadstropje). § 4. Pridelovalci,
hranilci, trgovci in drugi so, ne krate določila § 2. ukaza, dolžni svoje zaloge jedilnega kostanja tekom osmih dni po uveljavljenju tega ukaza naznaniti deželni poslovalnici za zelenjad in sadje v Ljubljani (Gradišče št. 10, 1. nadstropje). Ako nazna-nilec tekom 14 dni po datumu prejemnega potrdila, ki ga o sprejetem naznanilu izda tekom osmih dni deželna poslovalnica za zelenjad in sadje, ne dobi obvestila, da se bodo od njega naznanjene množine prevzele, sine z istimi prosto razpolagati. Za 100 kg je cena 190 K na kraju železniške postaje.
Podaljšani dopusti. Vsem vojakom, izvzemši .častnikov in gažistov, ki so dobili dopust od armade na bojišču in ki se morejo vrniti do 30. oktobra, je podaljšan dopust, če bivajo na Tirolskem, Koroškem, Kranjskem, Benečanskem, v Istri, na Goriškem in Gradiškem ter na Primorskem, pet dni; deset dni pa, .če bivajo na Solnograš-kem, Zgorniem in Spodnjem Avstrijskem, Štajerskem, Češkem in na Moravskem.
Gospodarski boj med Avstrijo in Ogrsko je izbruhnil. Avstrija ne da Ogrski premoga, petroleja in bencina, Ogrska je pa ustavila pošiljatve žita.
Ali ste žč pridobili novega naročnika našemu dnevniku „NOVICE“?
Razne vesti.
Cesar Karl s cesarico in otroci se sedaj nahaja v Godollo, kjer ostane nekaj časa.
Demokratizacija občinskega zastopa v Plznu. Občinski zastop v Plznu je sklenil, da še pred novimi volitvami izvede demokratizacijo občinskega zastopa in da občinski svet in mestni svet pozove sloje, ki teh. dveh zastopih še niso zastopani.
t Nadškof Ireland. Pri sv. Pavlu v Minesoti v Združenih državah Severne Amerike je umrl v visoki starosti 80 let tamoš-nji nadškof in učenjak svetovnega slovesa, Ireland. Rodom Irec, je kot II letni deček zapustil „otok mučenikov", kakor se zove Irska in se s svojimi stariši preselil v Ameriko. Nadarjeni deček je že v svoji mladosti vzbudil pozornost učiteljev. Srednje šole je obiskoval v Št. Pavlu, bogoslovne študije pa v Franciji. Deloval je kot župnik v St. Pavlu, kjer je bil tudi posvečen za pomožnega škofa, leta. 1888 je pa bil imenovan za nadškofa v Št. Pavlu. Njegova zasluga- je ustanovitev katoliškega vseučilišča v Washingtonu. Nadškof Ireland je bil plo-donosen pisatelj in učenjak. Nj«goyi učen-jaški spisi so vzbudili pozornost in občudovanje učenjakov starega in novega sveta, bil je dika in ponos katoliške Cerkve in je mnogo pripomogel za ogromni razvoj katoliške Cerkve v Ameriki.
Naših vojnih vjetnikov na Ruskem se je mnogo več poročilo, kot se je svoj čas domnevalo. Na meji, kjer so naše vojaške oblasti prevzemale vojne vjetnike, so morali napraviti posebno postajo za ože-njence. Tam vsakega oženjenca natančno popišejo in obenem doženejo, če se je smel poročiti na Ruskem in če morebiti že doma nima svoje žene. Kakor hitro doženejo, da je vjetnik dvakrat poročen, uvedejo proti njemu kazensko postopanje. Rusko ženico in otroke pa pošljejo po isti poti kot je prišla nazaj, kot prva žena ima le še prvo besedo in pravico do moža.
Izbruh vulkana na Islandiji. Eden islandskih vulkanov, ki je že desetletja miroval, — vulkan Katma — drugi največji vulkan na otoku — je 12. oktobra pričel .nanovo bruhati ter je napravil silna opustošenja. Izbruh se je videl po celi Islandiji. V bližini otoka je ves čas vsled vulkanovega pepela popolnoma tema. Mestece Vile pod vulkanom je zelo trpelo.
Velika železniška nesreča je bila te dni pri Kapfenbergu. Ponesrečil se je brzo-vlak, predvsem vozovi za častnike. 30 oseb je bilo mrtvih. Vzrok nesreče je bil, da je od nekega pretrganega brzovlaka stalo nekaj voz na tiru po katerem je privozil dunajski brzovlak.
Amurska železnica.
Nedavno so prišla iz Rusije poročna, da je dograjena amurska železnica, kulturno delo prve vrste, ki naj bi tvoiila podlago za politično moč Rusije ob Tihem oceanu' in odprla gospodarsko pot v Vzhodno Sibirijo. Kdo bo -imel dandanes od tega korist, je še precej nejasno, najbrže Japonska. Prvotno je bila mišljena amurska železnica kot vzhodni končni člen velike, sibirske ■ transkontinentalne železnice. Strateški in politični razlogi pa so 'pripomogli, da je bila 1. 1898. podaljšana sibirska železnica' skozi Mandžurijo v Vladivostok, mesto skozi dolino Amurja in Ussurija. Tako je bila 1. 1901. dokončana kitajska vzhodna železnica in s tem prekrižana Azija. Rusko-japonska vojna, ki se je nesrečno končala za Rusijo, je zmanjšala ruski vpliv v Mandžuriji in je bila povod, da se je ruska vlada zopet lotila projekta amurske železnice. Že novembra 1908 je dovolila sredstva za gradnjo, ki se je tudi kmalu pričela. Iz strateških razlogov so se odločili izpeljati okrog 2000 km dolgo železnico nekako 150 „versti“ severno Amurja skozi gorovje, mesto po dolini reke same, ker bi bila tu lažje izpostavljena novemu japonskemu napadu, kot pa če teče skozi gorovje. Samoumevno, da so se radi tega znatno zvišali stroški in ravnotako gradbene težkoče, ker je bilo treba graditi veliko predorov in mostov. Amurska železnica ima vsega skupaj osem predorov z dolžino 5062 metrov. K temu pride kot najznamenitejša umetnostna zidava cele proge veliki, 2227 m dolgi most preko Amurja tik pred Haborovskim, ki obstoja iz 18 lokov s stežajem po 123-5 m.
Štiri male stranske železnice se odcepijo od glavne proge (njih dolžina znaša 245'5 km), med temi ena proti Blagovvješ-čensku, glavnemu mestu celega okraja. Radi gradbenih težkoč (klima,' zdravstvene razmere, teren, delavstvo), ki so se zdele večkrat skoro nepremagljive, se je zakasnila dograditev železnice za šest let in ja bil prekoračen proračun za dvoje. Železnica, ki jo že v polnem obratu, bo omogočila kolonizacijo dozdaj skoraj neobljudenih krajev, ki se je začela že tekom gradnje. Saj so že zgrajene postaje z 2000 prebivalci, koder ni bilo dozdaj nobenih človeških naselbin. Ob celi železnici se kažejo isti ugodni pojavi, ki so se lahko opažali preje pri graditvi velike sibirske železnice v Srednji Sibiriji. Največje koristi bodo naravni zakladi, ki se bodo odprli v tej deželi.
Četudi je amursko ozemlje pretežno gorato z zelo ostro zimo, vendar zadostujejo kratka, pa zelo vroča poletja, da dozori žito. Tam uspeva pšenica, rž, oves, krompir in ajda. V gozdovih je veliko lesa in divjačine. Zemlja skriva veliko bogastvo' zlata. Izvozilo se ga je kljub doslej zelo neugodnim tansportnim razmeram že prav znatne množine,
Sovražniki države.
Bolanden. — Poslovenil L. G.
I.
V	preddvoru tempeljna.
Po usmrtitvi mladega cesarja Numeri-jana je zasedel prestol svetovne rimske države dne 29. avgusta 1. 284 Dioklej višji poveljnik cesarske telesne straže.
Dioklej, rojen v Dalmaciji, je bil nizkega pokolenja, sin oproščenega sužnja in pa brez prave znanstvene izobrazbe. Postal je že v zgodnji mladosti vojak. Vsled izredne hrabrosti in srčnosti se je polagoma povzpel do polkovnika. Ko je bil devetintrideset let star, ga je armada izvolila za cesarja.^ Kot cesar si je nadel ime Dioklecijan. Škrlatni plašč mu pa ni nudil le cesarske časti, temveč tudi zavest, da bo najbolj gotovo umrl nenaravne smrti; kajti odkar je vladal Comodus, so usmrtili vojaki v kratki dobi (devet) dvaindevedesetih let nič manj ko dvaindvajset cesarjev. Med vojaki je bila namreč navada, da so prodali cesarski prestol onemu, ki je ponudil zanj največjo vsoto; kupca so kolikor mo goče hitro umorili ter cesarsko čast pod omenjenimi pogoji zopet drugemu .'•'"'čili.
Dioklecijan je imel najbolj nasprotujoče si lastnosti. Bil je pravičen in grozovit,* preprost in visokoleteč, odkritosrčen in potuhnjen, bistroumen in omejen. Po tedanji poganski navadi je bil cesar obenem tudi bog svojih podanikov in se je imenoval sina boga Jupitra. Stavili so mu altarje, darovali žrtve, v javnih listinah so mu nadevali priimke in lastnosti bogov.1)
Da bi lažje vladal mogočno in širno rimsko državo, je imenoval za svojega sovladarja Valerija Maksimijana. Maksimijan je bil kmet,,doma iz Sirmija, najboljši vojak tedanjega česa, poleg tega pa tako hudoben in grozovit, da je bil Dioklecijan v primeri ž njim naravnost velikodušen. Poleg Maksimijana si je izbral Dioklecijan tudi dva cezarja Galerija in Konštancija. Kakor Dioklecijan in Maksimijan je bil tudi Galerij sin ubožnega pastirja. V svoji mladosti je pasel svinje. Konštancij, radi ble-* dega obličja Chlorus imenovan, je bil potomec plemenite rodovine, pranečak cesarja Klavdija II. Bil je ljubeznjiv, plemenit in čednosten, ter ravno vsled tega prijatelj kristjanov.2) Dioklecijan je dal Galeciju za ženo svojo hčer Valezijo, Konštancija pa je prisilil, da se je ločil od svoje žene Helene, ki je bila kristjana in mati Konštan-tina Velikega in si vzel za ženo Maksimilijanovo pastorko.
Dioklecijan je razdelil rimsko cesarstvo v štiri vladarstva. Sam si je pridržal neposredno vlado nad Azijo in Egiptom. Maksimijanu je dal Italijo in Afriko, Gale-riju Francijo in ilirske province ob Conavi, Konštanciju pa Galijo, Španijo in Britanijo. Vkljub te_ razdelitvi je obdržaKDioklecijan najvičje gospodarstvo, tako da’ so bili Cezarji v vseh stvareh podvrženi njegovi nadvladi.
Omenjeni štirje vladarji so imeli izvršiti težavne naloge, kajti premagani narodi so le vsled sile nosili rimski jarem; poleg tega so divji narodi dan za dnem prežali na obmejne kraje prostrane rimske države. Na mnogih krajih so vzbruhnili upori in krvave vojske. Konštancij je ukrotil divje Germane in Brite, Maksimijan je 'po-
') Cantn, Allgemeine Geschichte des Altertums, B. IV. S. 433.
~) Cantn, B. IV. S. 428; Eusebins. de vit. Const.
I. 13 sq.
tolkel afrikanske rodove in zadušil upor v Italiji, Galerij je premagal Perzijane in Cioklecijan kaznoval bojaželjne Egipčane.
V obrambo obrnjenih pokrajin so postavili mnogo taborov in trdnav. Le malokdaj so prekoračili divji narodi ta obrambna mesta; če se jim je pa tuintam le posrečilo, so bili vedno z velikimi izgubami odbiti, celi rodovi uničeni in tisoči v sužnost odpeljani. V času, ko je Dioklecijan v veliki bitki strl moč Perzijanov, je zavladal mir v cesarstvuj — ta mir pa je bil prisiljen, kupili so ga potoki krvi, nepopisna grozovitost in dolgotrajna, osemnajstletna vojska.
Leta 302. se je vrnil Dioklecijan v svojo sijajno rezidenco Nikodemijo. To cvetoče obmorsko mesto je povzdignil cesar v glavno mesto cesarstva; sovražil je namreč Rim, njegove drzne prebivavce, sovražil je upravičene zahteve senata. Ležeča na meji med Azijo in Evropo v prelepem morskem zalivu, je tekmovala Nikodemija že v par letih v vsej svoji krasoti s starodavnim Rimom. Na povelje Dioklecijanovo so sezidali v kratkem krasne palače, gledišča, prostore za razne tekme, javna kopališča, stebrišča, tempeljne in vile. V nepopisljivi krasoti se je lesketala cesarska palača. Zavzemala je del mesta, ki je bil posejan z raznimi poslopji, stebrišči, vrtovi, templji .in toplicami, krog-inkrog pa jo je obdajalo visoko obzidje. To nemo obzidje je bilo na pročelju poživljeno po neštetih' vdolbinah, stebriščih in bogatih okraskih, med tem ko so stolpi, oddaljeni drug od drugega lepo presledkih za streljanje, vtisnili mogočni cesarski palači znak neupogljive moči. Na stenah zidovja je bil upodobljen precejšen del rimske zgodovine. V številnih vdolbinah so stali kipi slovečih državnikov, vojskovodij in bogov, vsi umetniško izklesani. Med vzhod-njima stolpoma so stala v sredini obzidja železna vrata, skozi katera je vodila široka cesta do dveh stolpov na zahodni strani. Druga cesta pa je peljala med severnimi-stolpi proti jugu, prerezala v središču palače prvo cesto ter vodila v prostrano Vežo ali vzhodno dvorano k pravemu cesarjevemu stanovanju. V poslopjih na severni strani so stanovali pretorijanci ali cesarjeva'telesna straža. Na južni strani so kipele proti nebu krasne zgradbe, ki so vsled svoje velikosti vzbujale splošno občudovanje. Bogata in veličastna je bila arhitektura. Le gospodar tako mogočne države je mogel postaviti palačo, ki je vsled svoje razsežnosti, kakor tudi vsled umotvorov dovršene umetnosti in vsled svojega bajno bliščečega zlata in dragocenega marmorja tako čudovito vplivala na slehernega opazovavca.1)
V južnem delu palače sta se dvigala dva tempeljna posvečena Jupitru in Marsu. Stala sta drug drugfmu nasproti, na treh straneh obdana z dvojno vrsto stebrov v dorskem slogu, četrta stran pa je bila združena z deli palače, ki so bili v zvezi s cesarjevimi sobami. Med obema templjema je bil prazen prostor, obdan kroginkrog s korintskimi stebri. Ti stebri so bili izklesani iz brušenega marmorja in visoki kakih štirideset čevljev. Tlak je bil iz dragocenega mozaika, stene pa so krasile mojstrsko izdelane fresko-slike, ki pa so bile bolj slabo kolorrrane. Tudi vsebina, ki so jo predstavljale slike, je bila večinoma opolzka, tupa-tam celo ostudna; iz nje je vel dih propa-lega poganstva. Ta odprti dvor se je imenoval tempeljski dvorec. Spominjal je po svoji obliki, ne pa po svoji ogromni obsežnosti, na takozvani peristil, ki je bil običa-
i) Guhl u. Koner, Leben d. Griechen u. Rdmer,
str. 450 nasl.
jen pri starih Rimljanih. Navadno je bilo tu vse tiho, le kadar je daroval cesar vojnemu bogu Marsu in očetu bogov Jupitru svoje darove, tedaj so poživeli tempeljski dvor cesarjevo spremstvo, dvorni' uradniki in častniki. Glave teh stebrov so bile posebno umetniško delo. Predstavljale so odprte čaše listov akante, iz sredine pa seje dvigala druga vrsta listov, ki je po svoji višini presegala nekoliko prve. Iz malih presledkov teh skupin listov so se dvigala stebla, okrašena na vrhu z manjšimi listnimi čašami. Iz teh vrhov so se razvila zopet dvojna stebla, ki $o bila pri vrhu'zaokrožena; videti je bilo, kakor da so krive vsled teže, ki je slonela na njih. Najmanjši deli teh stebrov so bili izdelani z vso skrbnostjo. Marmornati listi so bili tako po naravi posneti, da se je zdelo, kakor da bi izrastli iz stebrov. To lepoto so izpopolnili umetno dovršeni kipi bogov, ki so stali med stebri, kakor tudi mozaikov tlak, slikane stene, lična ornamentika in fina tehnika na vseh delih palače in templja. Vkljub vsej krasoti je pa iz vseh teh umetnin vel leden dih in nekaka otožnost; saj poganstvo ni bilo zmožno vdihniti svojim umetninam idealnosti in jih poživeti z lučjo božjega razodetja, manjkala mu je potrebna globokost krščanskega mišljenja, pogrešalo je vse, kar je zvišenega in nadnaravnega. Tempeljski dvorec s svojimi umetninami je kazal opazovavcu — ki pa je le redkokdaj zašel v ta prostor — koliko je človeški duh napredoval v teku stoletij na polju umetnosti. Samotno in zapuščeno je stalo krasno stebrišče, le smehljajoče sinje nebo je zrlo v te odprte dvorce in razlivalo svojo svetlobo na kraj bogastva, da so zalesketali marmornati stebri, da so se. zasvetili bogati okraski v divni lepoti. Ne v tempelj, ampak v javne toplice in kopališča je 'gnala nenasitna želja po vživanju prebivavce cesarske palače; pa ne le teh, temveč tudi vse proste in bogatine iz mesta. Ko se je bogati svet radoval, zdihovala je velikanska množica sužnjev in ubogih delavcev pgd težo trpljenja.	.
Tempeljski dvorec pa je imel rednega obiskovavca; ni ga obiskoval radi umetnim, ki so bile tu nakopičene, ampak možu je prijala tihota, ki je skoraj vedno vladala na tem kraju razkošja. Skoraj vsak dan je hodih razmišljen po teh prostorih, kjer ga ni motil v razmišljevanju niti najmanjši šum. Tudi danes stoji oprt na steber Marsovega tempeljna, v rokah drži razvito pergametno listino in pazljivo motri risbo na njej. Risba predstavlja podolgaste rdeče in modre čveterokotnike, kateri so zaznamovani z besedami: »konjeništvo", „pehota“, „šesta legija", „deseta legija", itd. Na pergamentu so označene tudi gore, doline, reke in močvirja. Cela risba predstavlja bojni načrt.
Mlad mož, zatopljen v premišljevanje, je oblečen v krasno zlato opravo, dragocenejšo vled umetnosti kakor vsled drage kovine. Oklep je okrašen z raznimi podobami. Na prsih se pelje triumfator na zmagoslavnem vozu, katerega vlečejo vpreženi levi, podoba na hrbtu pa predočuje boj boga Herkula s peklenskim psom Cerberom. Na ramah, kjer se sklepa oklep, se svetijo srdite 'zlate glave Meduz, katerih oči so iz brušenih dragih kamnov. Pod ramo se vidijo ozke obramnice tunike. Ostali deli rok so goli, njihove mišice pričajo o izredni moči mladega moža. Spodnji deli oklepa so iz verižnih obročkov, pokriva pa jih zlato vrhnje oblačilo. Noge so zavarovane z pozlačenimi bronastimi pločinami.
(Dat/e prih.)
Odgovorni urednik: Vojteh Jeločnik. — Tisk »Zadružne tiskarne" v Ljubljani. — Založil konzorcij.