99 Primorec “ izhaja vsakih Štirinajst dnij kot priloga „Soči“ brezplačno; drugače stane po posti ali na dom pošiljali za oelo leto SO kr.; za tuje države več poštni stroški. ,,Soča“ z „Gosp Listom-' in „Primorcem41 stane na leto 4 gld. 40 kr. — U r e d-nifetvo in up ravni št v o je v Tržni ulici (Mercato) 12, II.

Domači oglasi sprejemajo e le iz n »rodnih krogov. Plačuj j j > se: za šostorostopno potit-vr 11 enkrat 5 kr., dvakrat O kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamično številke so prodajajo po 2 kr. Rokopisi se ne vračajo

Ktpeijska ia olrtaijska zloraica v Gorici.
II.
V zadnjem „P r i m o r c u“ smo rekli, da se naši trgovci in obrtniki še premalo zavedajo svojih važnih pravic, katere imajo v deželi. Doslej so še premalo vedeli, kaj je ta „k u p č i j s k a in o b r t n i j s k a zbornica v Gorici11, za katero morajo plačevati doklado na svoje davke in katera igra prav važno ulogo v deže-1 i s pomočjo Slovencev — proti Slo-vencem.
Da bi pa mi Slovenci še nadalje pomagali našim nasprotnikom, da nas bodo tlačili, tega ne smemo dopustiti, saj vendar ne bomo tako nespametni, da bomo sami držali hrbet, po katerem bodo mlatili s palico, a po vrhu jim bomo še plačevali za trud in delo.
„ K u p č i j s k a in o b r t n i j s k a zbornica v G o r i c i“, ki je ustanovljena za 345.000 Slovencev in le za 75.000 Furlanov in Italijanov, ne briga se prav nič za nas Slovence, ona skrajno predrzno prezira in žali dve tretjini prebivalstva in se ne zmeni za njegov gmotni blagor na polju trgovine ali obrtnije. Pri tej zbornici je vse le italijansko; Slovenec tam ne dobi niti najmanjše pravice: vsi razpisi in dopisi so le laški in le v lahonskem „Corrieru11 piiobčuje svoje sejne zapisnike in razglase. An dve tretjini Slovencev v deželi kaj izve o vsem tem, za to se ona ne briga'
Ako pa hočemo, da se spremene te nenaravne razmere, moramo najprej natančno poznati delokrog goriške „k u p č i j s k e in o b r t n i j s k e z b o r n i c e“ in potem izvrševati vse svoje pravice, katere imamo do nje, kakor moramo izvrševati dolžnosti s plačevanjem doki a d za njeno vzdrževanje.
In da bi vsi naši trgovci in obrtniki spoznali važnost te zbornice ter zavedali se svojih pravic do nje, to je namen naših člankov. katere smo začeli priobčevati že zdaj, dasi imamo do dopolnilnih volitev še celega l'ol leta. Prosimo pa prav nujno vse svoje zavedne čitatelje, naj bi poučevali o tem predmetu vse sosednje trgovce in obrtnike, oziroma dajo naj jim čitati naše članke, ako sami ne prejemajo „Primorca11, in naj jim stvar pojasnijo.
Naši narodni nasprotniki vedo prav ‘lobro, da „kupčijska in obrtnijska zbornica11 je njih edina zaslomba, po kateri menijo še nadalje ohraniti v deželi neopravičeno prednost pred nami Slovenci. Zato so že pogosto javkali v svojih časopisih, da Slovenci smo začeli Naskakovati to njih edino trdnjavo, v katero pokladajo vso nado za bodočnost.
Njihov strah je popolnoma opravičen. Le poslušajte!
„Kupčijska in obrtnijska zbornica11 voli dva deželna poslanca. S temi vred jih imajo 11, dočim jih je na slovenski strani 10. Ker je deželni glavar imenovan iz njihove srede ostane v deželnem zboru 10 Italijanov proti
10 Slovencem. Vsled tega deželni zbor ne more ničesar skleniti brez izrecnega privoljenja obeh strank. Italijani ne morejo ničesar ukreniti brez Slovencev, še manj pa proti njim; enako je nasprotno s Slovenci.
Toda v deželnem odboru je vse drugače, in to je še najbolj važno. Italijani imaio deželnega glavarja in dva odbornika, dočim imamo Slovenci le dva odbornika. Ker odločuje predsednikov glas, imajo Italijani večino. In ta večina prav krčevito brani zastarele predpravice laškega jezika v deželni hiši. Tam je vse laško — razim dvojezičnih napisov nad vrati. Vsi zapisniki pišejo se le v laškem jeziku; vse knjige imajo le laške naslove in poimenovanje razpre-delov; vsi računi, proračuni, poročila, itd. vse je le laško! Kedar se da. kaj v tisek, ta krat se italijanski izvirnik posloveni. Pa še to ne vedno! Hitropisni zapisnik v deželno-zborskem zborovanju spisuje se le v laškem jeziku, dočim je c el 6 na Kranjskem za 30.000 Nemcev spisan tudi v nemščini. Tudi deželna gluhonemnica, katerej začetnik je slovenski pisatelj Valentin Stanič, strogo varuje laško lice v celi svoji upravi. Enako je z deželnim muzejem! Slovenskemu rodoljubu se uprav milo stori pri srcu, ko pomisli, da v domači deželi tako grozno ponižujejo njegov jezik prav tiste oblasti, ki bi mu morale skazovati prvo čast.
Da je tako, kriva je „kupčijska in obrtnijska zbornica11, ki daje doslej Lahom en glas večine v deželnem zboru. Ako bi pa mi Slovenci dobili to zbornico v roke, spremenile bi se na mah vse te razmere. Slovenci bi dobili 12 deželnih poslancev, Lahi le 9; slovenski poslanci postali bi sklepčni tudi brez laških, dočim dandanes Lahi niso. Slovenci bi dobili tudi deželni odbor popolnoma v svoje roke in s tem bi bili popolni gospodarji celi deželni upravi. — Vse to dosežemo, ako dobimo v roke imenovano zbornico!!
Še nekaj drugega dobimo v svojo oblast! — V Gorici imamo „obrtno nadaljevalno š o 1 o“, ki stane 3.000 gld. na leto; vzdržujejo jo z enakimi zneski go-riško mesto, kupčijska zbornica in dežela, toda pouk je le laški. Ako si priborimo kupčijsko zbornico, spremenimo tudi to šolo kakor zahteva zdrava pamet in pravica.
Kolike važnosti bilo bi za nas tudi v kupčiji in obrtniji, ako bi v tej zbornici sedeli naši možje, o tem nam ni treba niti govoriti. Doslej se ne stori nič, potem bi se storilo, kolikor bi bilo le mogoče.
Zat6 prav nujno opozarjamo vse rodoljube na deželi in v mestu, da poučujejo vse manj zavedne trgovce in obrtnike o velikih pravicah in dolžnostih, katere imajo do te zbornice. Treba jih je namreč privesti do tega, da bodo vsi do zadnjega moža pripravljeni oddati svoje glasove za zastopnike, katere jim bo priporočalo narodno vodstvo v Gorici. — O sestavi zbornice bomo govorili prihodnjič.
--
III.
V dveh člankih v „Primorcu11 in v „Soči-1 govorili smo o najnovejših previdnostnih korakih naučnega ministra Gautscha v. zadevi slovenskih šol v Gorici in dokazali smo, da take „previdnosti" niso nič potrebovali v onih mestih, ko so se silile slovanske občine, da morajo ustanoviti nemške ali laške šole.
Povedali smo, da ministerstvo hoče imeti uradno dognano, ali so vsi prosilci tudi res slovenske n a r o d n o s t i, kajti le kot taki imajo pravico, zahtevati slovenskih ljudskih šol; „o b če va In i j e z i k11 slovenski še ne daje take pravice.
Taka naredba je jako značilna, a ne pomaga vse nič, moramo se jej ukloniti. Čudno se sicer zdi vsakemu Slovencu, zakaj je vlada hotela pri ljudskem štetju dognati le taka števila, ki povedo, koliko ljudij govori ta ali oni „občevalni jezik-1, ni pa hotela nič slišati o narodnosti. Zdaj pa nam ista vlada pove, tla števila, ki kažejo „o b č e v a I n i j e z i ktt, nič ne veljajo, o „narodnosti11 nima veljavnih podatkov. In vendar so doslej uradne številke o „občevalnem jeziku11 smatrali vsi naši nasprotniki — in tudi vlada! — kot izraz, koliko duš ene ali druge narodnosti biva v Avstriji. Piše in govori se n. pr.: toliko je v Avstriji Slovencev, Italijanov, Nemcev, itd., a ne, da toliko in toliko ljudij občuje v slovenskem, laškem nemškem, itd. jeziku. Mi Slovani smo se vedno upirali takemu ravnanju, dokazovaje, da nas je po narodnosti veliko več nego so nas našteli po „občevalnem jeziku11. Veseli nas torej, da je naša preskrbna vlada prišla za nami vsaj v toliko, da na podatke o „občevalnem jeziku" ne da počenega groša, kakor mi Slovani. Naši poslanci bodo imeli najlepšo priliko, da poprašajo vlado, čemu pa bo rabila one podatke o „občevalnem jeziku", ki so o priliki ljudskega štetja uzročili silno veliko hrupa in razdraženosti med vsemi Slovani — izuzemši Poljake — a so zdaj popolnoma brez veljave?
Visoka vlada torej sama priznava, da število o slovenskem „občevalnem jeziku" v Golici nič ne velja, pač pa da je Slovencev lahko ali manj ali pa tudi več. Da je resnično zadnje, tega nam gotovo ni treba še posebe zatrjevati.
Toda tudi preskrbim naša vlada bi morala vedeti, da Slovenci bivamo v Gorici, a da smo tu kot turška raja popolnoma brez pravic; le dveh pravic smemo se posluževati v prav bogati meri, namreč: da plačujemo davke in da dajemo državi vojake. O, v tem smo popolnoma enakopravni z Lahi; da, še več teh pravic privoščijo nam Slovencem nego Lahom!
Ker smo pa tukaj, imeti bi morali tudi ljudske šole v svojem jeziku. Tudi v Podgoii je 125 oseb napovedalo furlan-
ščino kot svoj „obče val ni jezik“, vendar je skrbna naša vlada hitela uplivati na to, da se jim je osnovala laška šola. Tam v Podgori niso nič popraševali o tem, kake narodnosti so tisti ljudje, ki imajo kot svoj „občevalni jezik" upisano furlanščino, marveč vlada jih je spoznala za Italijane — ne za Furlane! — in ustanovila jim je šolo v tem jeziku, dasi ni postavnega števila otrok.
Sicer smo sami krivi, ako je tako! Italijansko šolo v Podgori je vlada prav lahko ustanovila, ker se ji ni bilo treba bati upora od strani narodnega okrajnega šolskega sveta. Ako bi ta izrekel svoj „noče nr‘, pa bi bila vlada lepo obmolknila.
Ker pa se goriški mestni zastop upira zakonitim zahtevam Slovencev, zat6 hočemo za zdaj še verovati, da vlada iz previdnosti postopa tako natančno. Le to želimo, da bi vlada pospešila rešitev tega šolskega uprašanja v toliko, da bo mesto s šolskim letom 189Vb že prisiljeno, ustanoviti potrebno število slovenskih ljudskih šol.
Vi stariši, ki boste poklicani k magistratu, pazite dobro, da prav odgovorite na uprašanja. Povejte odločno in razločno, da ste Slovenci in za katere svoje otroke zahtevate slovenskih šol v Gorici. (Vsi tisti, ki ste podpisali drugo prošnjo pred notarjem, dobite to številko „Primorca" brezplačno; zraven tega članka čitajte še priloženi: „Pozor slovenski stariši v Gorici!"
Ako vsi slovenski stariši, ki bodo poklicani na magistrat, izpolnijo svojo roditeljsko in narodno dolžnost, nadejati se smemo, da bodo potem premagane vse ovire in da si do označenega časa priborimo slovenske ljudske šole v Gorici, do katerih imamo popolno pravico. Stariši, mi smo storili svojo dolžnost, več ne moremo, zdaj je na Vas vrsta! Pojdite na magistrat, ko Vas pokličejo, in povejte gospodom brez obotavljenja v obraz, da ste in ostanete Slovenci in da zahtevate za svoje otroke ljudske šole v maternem jeziku. Bog z Vami!
Razgled po svetu.
Avstrijske novice. — (Na beškem) vlada silna razdraženost med slovanskim prebivalstvom, ker je vlada prepovedala samo češke napise na ulicah. Vlada je takoj našla, da samo s češkimi napisi se žali narodni čut nemške manjšine, kar je proti §. 19. drž. zak. Ta paragraf velja v Avstriji pa samb za Nemce! — Čehi v raznih mestih, kjer so v manjšini, so tudi prosili za dvojezične napise, a doslej vlada še ni ugodila tej prošnji. Radovedni smo, kaj stori vlada, ko se goriški Slovenci oglasimo z enako prošnjo.
— (Dva škofa) sta umrla v preteklih dneh. Prvi je graški škof dr. Ziverger. Slovencem v njegovi škofiji se je slabo godilo tudi v cerkvi. — Drugi je dr. Binder, škof v St. Piltnu na Dolenjem Avstrijskem. Bil je učen in skrben vrhovni cerkveni pastir.
Zunanje tlriave. (V S r e d c u) ali v Sofiji slavili so 14. t. m. obletnico, ko je princ Koburg prvič stopil na bolgarska tla. Vlada in vojaštvo so skrbeli za zunanji blišč in hrup.
—	(V Pari z u) vršil se je pred kratkim francosko-ruski ko n c e r t, pri katerem je prišlo do viharnih medsebojnih ovacij. Rusi so klicali: Živela Francija! — Fran-cozje pa: Živela Rusija!
—	(N a F r a n c o s k e m) se vrše ta
teden volitve v poslansko zbornico; volitve so živahne, agitacija velikanska. Pretepi so na dnevnem redu.
—	(Bavarsko). Govorilo se je, da bavarski princ-regent odstopi in da pride s tem kraljevsko žezlo na princa Leopolda, moža avstrijske vojvodinje Gizele. Ta vest se pa doslej še ne potrjuje.
—	(Socijalisti). V Curihu v »^vici je mednarodni shod socijalistov iz cele Evrope, največ došle je Nemcev, kajti socijalisti so nevarni rovarji proti modrej preureditvi sedanjega socijalnega reda.
Goriške novice
Prcsvelli cesar praznuje danes svoj 64. rojstni dan. Tudi v Gorici obhaja se ta dan z navadno cerkveno slavnostjo.
Danes ob 5. zj. grmeli so topovi na gradu. Ob 8. uri bila je vojaška služba božja v cerkvi sv. Ignacija; štiri stotnije lovcev stale so na Travniku ter strejale ob glavnih delih sv. maše. Ob 10. uri je' bila v stolni cerkvi sv. maša, katero je služil prevzvišeni g. knezonadškof; udeležili so se je vsi tu bivajoči civilni in vojaški uradniki. — Sinoči igrala je godba po mestu; svirala je tudi pred poslopjem c. kr. okrajnega glavarstva. Kedar je godba, tedaj je vselej vse polno laške gospode na Travniku, — sinoči pa je nismo videli; nekoliko uradniških rodbin in do dvev sto oseb prostega ljudstva, to je bilo vse.Žalostno a resnično!
(lOriške naročnike prosimo potrpljenja, ako ne dobe takoj tudi današnjega lista, ker imamo novega raznašalca. Ako kdo lista ne dobi, blagovoli naj takoj oglasiti se.
Priloga. — Opozarjamo svoje čč. gg. čitatelje na današnjo prilogo, ki naznanja važno književno podjetje z imenom „S 1 o-vanska knjižnica".
Zaplemba. — Današnja „Soča" bila je zaplenjena zaradi dveh sestavkov o tako-zvanem napadu na štiri pijane Goričane od strani Slovencev. Ker se vrši kazenska preiskava, ne moremo nič pisati o onem dogodku. Zato naj naši radovedni čitatelji blagovoljno potrpe, saj ta zadeva se mora kmalu pojasniti, da bomo vedeli, pri čem da smo.
Radodarni doneski za naše „Slogi-n e" zavode hudo občutijo sedanje pasje dneve; prav malo darov prihaja. Zadnje dni došli so namreč le sledeči doneski: G.čna Vekoslava Leban in Milka VTodopivec ob slovesu v Mirnu vsaka po 1 krono. ■— Prijatelj mladine v Gorici 1 gld. — Č. g. Janez Kurinčič na Srpenici 10 kron. — Pri županu v Vrtojbi so zložili: Ivan Cijan 2 kroni, Andrej Egučič 1 k., Ivan Kušar 2 k., Gustav Kraljeta 1 k. — Povodom zlate poroke Mlekuž-Štklijeve na Koritnici pri Bolen zložili veseli svati 6 gld, — Dr. J. Jakopič v G. 1 gld. — P. M. v G. 1 gld. — Simon Rožanc v G. 1 gld.
Za družbo sv. C. in M. je darovalo „osem ajdovsko-lokavških krokarjev osem prvih kron". — Gospa Marija Fonzarič 8 kron.
Vemo, da naroden davek je jako velik, toda vendarle se nadejamo, da stara požrtvovalnost ne omaga na sredi poti. Prihodnje leto bomo imeli še en razred samo za dečke; stroški bodo zategadel večji. Zatč: Spominjajte se ob vsaki priliki „Sloginih" učnih zavodov"!
Razglas. — C. kr. okrajno glavarstvo je izdalo sledeči razglas :
Razglas.
Primerilo se je v zadnjem času, da so bili goriški meščani pri svojih izletih v občine goriške okolice razžaljeni in tudi tepeni. Vsled tega nastalo je in še zmeraj raste nasprotje med mestom in kmečkimi občinami, kar je tem bolj obžalovati, ker so drugi na druge navezani. Ker taki dogodki lahko motijo javno varnost, opozarjam prebivalstvo na škodljive gmotne nasledke teh grdih dejanj in poživljam vse dobro misleče, naj uplivajo na vso moč na to, da se ne bodo ponavljali napadi, katerih so do zdaj krive bile gotovo le posamezne brezumne osebe.
Ob enem pa svarim pred takimi izgredi z ozirom na ostre kazni, s katerimi žuga občni kazenski zakon. Ako se pa ne uporabljajo določila občn. kaz. zakona glede takih dejan, bode c. kr. glavarsto z zmisltt §11 ces. ukaza z dne 20. aprila 1854 postopalo brezobzirno proti vsem hudodelcem.
C. kr. okrajno glavarstvo.
V Gorici, dne 9. avgusta 1893.
C. kr. namestniški svetovalec: vitez Bosizio 1. r.
Ta razglas je dalo glavarstvo nalepiti po okolici.
V današnji „Soči" smo povedali o njem svoje mnenje, katero je pa slavno državno pravdništvo zaplenilo.
Ali ne bo še konec?! — „Corrier e* od torka pripoveduje, da v nedeljo jutro sta bila dva goriška mladeniča napadena na poti od Solkana proti Sv. Gori; ko sta pokazala samokres, zbežala sta napadovalca, grozeča, da se bodo že še videli. — Ta napad je izmišljen od prve črke do zadnje pike. Namen je očividen! In s takimi ljudmi imamo opraviti!!
Izzivanje. — Goriški Lahoni so postali zadnja letav silno predrzni na svojih izletih v okolico, čudimo so, da se ni pripetilo že več nesreč! — Ti ljudje niso bili zadovoljni, ako niso žalili narodnega čustva slovenskih okoličanov s svojimi neslanimi popevkami; mandoliuisti pobirali so celo novce za„ Le-g o". Pri zadnjem plesu na Ajševici so neke Lahonke prodajale marjetice v korist „Lege N a z i o n a 1 e" ; najraje so nadlegovale kake take Slovence, o katerih so sodile, da so manj zavedni. Slovenski mladeniči so ohranili hladno krv. Redarji so baje videli to hujskarijo z marjeticami. — Ako bi bila kakemu slovenskemu mladeniču zavrela mlada krv in bi predrzni Lahonki po zasluženju posveti), joj, to bi bil zopet strašen klik in vik o slovenskej surovosti. — Ne izzivajte, pa bo mir/
Volitev enega poslanca v deželni zbor na mesto pokojnega notarja Ivančiča bo 5. septembra. Naš članek v zadnji „S o č i“ so prav razumeli vsi zavedni volilci naših trgov. YT Bolen vršil se je v torek volilni shod, ki se je soglasno izrekel za visokorodnega grsmda Alfreda grofa C o r o n i n i j a. Volilnega shoda so se udeležili vsi veljavnejši možje v Boku, a njihov soglasen sklep nam priča, da vsi Bokani pojdejo složno na volišče. Gospod M. Jonko, veleposestnik in trgovec ter bivši deželni poslanec, je obljubil celo dati vse svoje konje in vozove na razpolago onim volilcem, ki pojdejo v Tolmin glasovat za visokor. g. grofa C o roni n i j a. — Kobaridci bodo soglasno volili z Bokani. Pa tudi v Tolminu bodo vsi nezavisni volilci volili imenovanega gospoda grota. O narodnih Kanalcih in Ajdovcih, ako se podajo na volišče, niti v najmanjšem ne dvomimo, da ne bodo z Bokani, Kobaridci in narodnimi Tolminci enih mislij.
In s tem je kandidatura visokor. g. grofa A. C. postavljena na tak6 trdno podlago, da je ne premaga nobena sila. Bolča-ni so kandidaturo že ponudili grofu, ki jo je tudi sprejel. — Javno proglašenje njegove kandidature pa je prepuščeno politiškemu društvu „Slog a“ v Gorici, ki stoji na čelu našemu narodnemu in politiškemu življenju na Goriškem.
Naši volilci v trgih pokazali so s tem činom svojo popolno politiško zrelost. Slava jim! Proglasitev kandidata bo sledila o pravem času.
Napad na tri Slovence v Gorici. — Obravnava proti napadovalcem se je imela vršiti učeraj. Ker pa ni bilo obtoženega Gruli i n e, ki baje bolan leži v Ljubljani, bila je obravnava preložena. Zastopništvo dveh tožilcev je prevzel dr. B i z z a r r o. Ta pravda utegne postati jako zanimiva nova priča o žalostnem položaju Slovencev v Gorici.
V	Solkanu se novi pevski zbor prav Pridno uri v narodnem petju. Popevali so že na vasi, kar smo slišali hvaliti celo od neslovenskih tujcev, ki so slučajno prišli v Solkan. — Lepo je to od Vas, vrli solkanski mladeniči. Le srčno naprej in delali boste čast sebi in domovini /
Iz Solkana, 16. avgusta. — Že od zadnjik volitev imajo nekateri Lahi jezo na našega gospoda kaplana, ker je veliko pripomogel k temu, da se niso posrečili njih naklepi. Na vsak mogoč način skušajo ga očrniti ter mu škodovati. Ker mu ne morejo drugače priti do živega, uporabi so ta le slučaj. Neko nedeljo je šel sinček Jos. Fonzarija k maši. Mesto da bi šel v cerkev, ostal je zunaj, česar nihče ne more odobravati. Gospod kaplan, ga vidi in opomni, naj gre v cerkev. Poredni paglavec pa mu ugovarja; gospoda kaplani zgrabi svetajeza, da porednega šun kovca malo okrca, za kar bi vsak pameten oče bil hvaležen. Toda oče tega paglavca šel je g. kaplana tožit in g kaplan bil je obsojen na 10 gld. globe ali ^8 ur zapora in 5 gold. tožnih stroškov. Ljudstvo naše* jako zameri očetu, ker daje potuho svojemu otroku. Ako bi bil pravi oče, dal bi porednemu sinčku par gorkih, ne pa, da je na tak način postopal. Tudi se je izrazil neki prijatelj Le-nassijev, da bodo še nekateri Solkanci trpeli radi volitev. Kaka ironija? Kaj mislijo res, da nas bodo v naši slovenski občini strahovali? Lepa bi bila ta! Kako nas oni spoštujejo, je razvidno že iz tega, da so napisi v tukajšnji tovarni samo laški. Ako bi spoštovali nas in naš jezik, naj bi napravili zravem laških tudi stovenske napise.
V	ponedeljek popoldne je šlo kakih 20 barkovljanskih „Adrijašev“ na Sveto golo. Vračaje se, ustavili so se pri našem narodnem županu ta marsikako zapeli. Prišel je tudi odbor čitalniški in pesem sledila je za pesmijo, napitnica ža napitnico. Ob štirih popoldne smo jih spremljali z županom na čelu do konca vasi, kjer smo se prav presrčno poslovili. Gospode Adrijaše srčno zahvaljujemo, da so nas zabavali s svojim krasnim petjem. Solkancem pa želim, da naj se tudi oiii pridno urijo v petju, da bodo lahko peli, kakor „Adrijaši11.
Čast našemu županu, da je zabranil našim fantom, peti laške pesmi. Naj bi ga posnemali drugi v okolici!
Iz Grgarju —• Dne 14. t. m. okoli 9. ure predpoldne naznanjalo se je s pokanjem možnarjev in natrkovanjein zvonov, da se v našej občini vrši kaj posebnega. Kmalu na to se pripelje glavarstveni predsednik g. namest-niški svetovalec vitez A. Bosizio, ker se je imela vršiti volitev župana in podžupanov. Novi občinski starašini so se mirno
zbrali v občinski pisarnici pod predsedništ-vom prej omenjenega gospoda. Volilo se je ustno. Za župana bil je enoglasno voljen veleposestnik g. Josip Doljak; za podžupane so bili zbrani. gg. Franc Doljak, otefan Boštjančič,Jožef Gej in Štefan Gad-nik, vsi tudi soglasno, kar se redko kje pripeti. Na to se je vršila pnsegd. Želimo vsim, posebno novemu županu, trdne volje na tem trudapolnem polju; zato naj ga Bog mnogo let ohrani zdravega čvrstega in veselega.
Poleg tega je še omeniti, da se je z g, vitezom pripeljala tudi njega častita rodbina in več drugih gospodov. Po odhodu g. viteza zbrali smo se vsi v bližnji gostilni g. Antona Z ime c-a, kateri nam je priskrbel dobro hrano in krepčalno pijačo in zato bili smo prav Židane volje. Šele proti večeru smo odšli vsak proti svojemu domu.
Strela z jasnega neba je jako redka, da jeprišlacelo v pregovor. V ponedeljek smo imeli takč redkost v bližini Gorice, kjer je strela udarjala s skoro jasnega neba in s toliko močjo, da se je s početka moral vsakdo ustrašiti.
Častno občansko. — Občinsko stara-šinstvo v Kobaridu imenovalo je svojega rojaka in rodoljuba g. Ign. Gruntarja, c. kr. notarja v Ribnici na Kranjskem, svojim častnim občanom za njegovo veliko ljubezen in skrb, katero ob vsaki možni priliki skaznje svojemu rojstnemu kraju. — Častitamo rodoljubnemu domačinu na tem lepem odlikovanju in Kobaridcem, ki so pokazali s tem činom, kakč znajo čislati svoje zaslužne rojake.
Sodišče v Kobaridu. — Visoka c. kr. vlada resno misli na ustanovitev okrajnega sodišča in davkarije v Tolminu. Te dni je povabilo kobariško županstvo, naj bi kar najhitreje mogoče predložilo „zemljepisni list (karto), v katerem so meje novega o-kraja narisane".— To je toliko, kakor: sodišče v Kobaridu je že dovoljeno.
Uboj. — Iz Kala na Kanalskem nam pišejo: „Novica pod tem naslovom v zadnji „S o č i“ naj se popravi tako-le :
Kmet Andrej H u m a r zapeljal je svojo 16-letno svakinjo. Hoteč vso reč na vsak način prikriti, prisilil jo je, da je umorila svojo dete, ki je bilo rojeno 6. julija t. 1., ali pa ga je umoril sam. Truplo našli so
1.	t. m. v bližnjem potoku vse stolčeno in zgnjeteno; ovadila je nesrečna mlada mati sama. Dekle in njenega svaka dalo je sodišče zapreti. O tem prežalostnem dogodku dalo bi se marsikaj povedati, toda — pssst!
Z Nabrežine: S 1. septembrom t. 1. začne novo šolsko leto 1893-94 na tukajšnji obrtno - nadaljevalni šoli za klesanje (kamenoseke). Učenci se sprejemajo vsak dan predpoldne od 15. do. 31. avgusta.
Ker je ta šola za klesarske obrtnike zelo važna, zato naj stariši nikakor ne za-mudč vpisati svojih rokodelskih učencev v to šolo; sprejemajo se tudi klesarski pomočniki (delavci).
Učne pripomočke dobe vsi brezplačno.
Iz Sežane nam pišejo:
„Blagorodni gospod urednik, javili ste, da pride v solčno Gorico bi. g. dr. Zenko-vič Aleksander, c kr. okrajni zdravnik, iz Sežane. Vsled tega premeščenja in zaradi mnogih zaslug do občinskih vbozih in drugih človekoljubnosti je občinsko starašinstvo svojemu ljubemu doktorju, ki se je 26 let trudil v Sežani in lečil bolnike, dnč 9. trn. napravilo odhodnico, pri katerej je župan g. R. Mahorčič napil gospodu doktorju kot neustrašljivemu in požrtvovalnemu zdravniku, ki se ni bal nikakih ne vremenskih ne letnih ne časovnih razmer, da ne bi bil prihitel bolniku na pomoč. Blagi gospod doktor
zahvaljeval se je ganjen na tej ovaciji in zatrjeval, da mu ljuba Sežana in sivi Kras ostaneta vedno v spominu. Bog živi takega človekoljubnega in vsega priporočila vrednega zdravnika!“
„Olepševalno društvo v Bolen" priredi v nedeljo dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer na dvorišču gostilne „pri Pošti" veselico s plesom in tombolo v proslavo rojstnegu dne presvitlega Cesarja.
Ustopnina za ude bo 50 kr., za neude 80 kr. Gospe in gospodične proste.
Ker je ustopnina primeroma nizka, čisti doliodek pa namenjen za poprave in olepšave trga in okolice, vabi se sl. občinstvo uljudno k obilni udeležbi ter se toplo priporoča za radodarne doneske.
Posebnih povabil ne bo.
Odbor vinarskega in sadjarskega društva za Brda vabi vse briške vinorejce n sadjerejce (tudi neude) k cbčnemu zboru dne 27. tega meseca v Kojsko k g. Francetu Mariniču točno ob 4. urah popoldne. Tam se bodemo razgovarjali o naslednjih zadevah:
1.	Kako bi se branili proti trtni uši, ako bi se zanesla v našo pokrajino?
2.	Kako zboljšati briska vina in jim pri dobiti višjo ceno tako, da bi bila sposobna za svetovni promet?
3.	Kako postopati s svežim in suhim sadjem, da bi ne imeli Brici zgube z dotično kupčijo.
4.	Skrbelo se bo, da bo pri tej priliki predaval popotni učitelj kmetijski o razumnem kletarstvu. (Dobra misel! U r e d.)
5.	Posamezni nasveti.	Odbor.
iii!i!iiiii iihiiii imriiiirf iiMiMiniMiniiiim
Ostala Slovenija ___
Iz Barkovelj pri Trstu nam pišejo: „Podpisanci izrekajo tem potom najiskrenejšo zahvalo gosp. županu Mozetiču v Solkanu, občinskim odbornikom in slavnemu čitalniškemu odboru z vrlim predsednikom na čelu za presrčui bratovski vsprejem na praznik D. M. dne 15. t. m." — V Barkov-Ijak, 16. avgusta 1893. Pevci „Adrijaši".
„Vipavska Čitalnica" si je v torek s krasno veselico prav častno osvetlila častitljivo svoje lice. Ona je prvo slovensko društvo, ki je priredilo veselico v korist dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj" in v proslavo njegovega ustanovitelja, slovenskega mecena g. Josipa Gorupa na Reki. — Veselica se je vršila na vrtu čitalnične gostilne. Udeležba je bila velika; tudi iz Gorice in sploh z goriške strani ter iz Trsta došlo je mnogo gostov. Za vse te goste, ki so došli nekoji prav od daleč, začela je veselica prepozno; 7. ura bil bi najprimerniši čas za take veselice. — Gosp. predsednik dr. Kenda raztolmačil nam je namen društva „Radogoj" in je naposled zaklical: slava njegovemu ustanovitelju Josipu G o i u p u. Občinstvo se je oduševljeno odzvalo temu klicu.
Mešani tamburaški zbor nas je uprav očaral; dasi na prostem, vendar nam ni ušel noben sladki glasek tamburic. Zbor je sviral pod vodstvom gospoda prof. A. Dekleve dvoje obširnih slovanskih skladb (same narodne popevke), pa tako dovršeno, da jih je moral ponoviti; konečno je dodal še neko poskočnico. Viharno odobravanje bilo je zasluženo plačilo vrlim tamburaši-cam in tamburašem. — Gospodična A. Perli eto v a igrala je na glasovirju sila težko Nedvedovo transkripcijo pesmi „Luna sije"; igrala je dovršeno, da so se jej čudili celo navzoči glasbeniki. Še veliko večji uspeh pa je dosegla s syojim zares očarujočim
petjem; pela je dve obširni skladbi — menda celo svoji skladbi — s toliko dovršenostjo, da bi smela nastopiti na vsakem velikomestnem odra. Občinstvo jo je burno pozdravljalo in zopet klicalo na oder toliko časa, da se je udala in nam zopet zapela eno prejšnjih pesmij. Častitamo Vipavcem na tej zares izborni glasbeni moči. — Igra „Županova M i c i k a“ igrala se je prav dobro; ulogi Blažka in Aužeta prevzela sta iz posebne prijaznosti dva gospoda igralca iz Trsta, gg. Grabenc in Janša. U-logo Micike je izborno pogodila domača gospodična Rezika Uršičeva, ki bo brez dvoma delala čast odru slavne „Vipavske Čitalnice14. Tudi vse ostale uloge so bile v dobrih rokah, le na neke nedostatke bi radi opozorili, kar pa storimo drugačnim potom. Konečno je gospod Grebenc predstavljal „L u m p a“ v splošen smeh vsega občinstva. „Beseda44 je končala ob iG/a zvečer, kar je za oddaljene goste prepozno. — Častitamo slavni „Vipavski Čitalnici44 na tej prijetni veselici, želeči jej še obilo vrednih naslednic.
Iz Ljubljane, 16. avgusta.
Fran Gestrin f). Zopet zvenčl je list lipe slovenske! Kruta smrt uničila je mlado življenje. In t6 življenje posvečeno je bilo narodu našemu, posvečeno je bilo lepi knjigi. Preminol je v rodnem mestu, v Ljubljani, pesnik in pisatelj —Fran Gestrin. Mnogo nam je dal, dal bi nam še več, da ga ni mučila dolgotrajna bolezen, kateri je v torek 15. t, m. pedlegel. Fran Gestrin bil je velik duh — plemenit človek. Velika množica je njegovih psendonymov; najbolj znana sta „Gornik44 in „Skalar.44 Koliko pa je drugih! Izdal je lani posebno zbirko svojih pesmij, bil je vedno zvest podpornik „Ljub. Zvonu44, kot pesnik in pisatelj, dalje je pisal v vezani in nevezani besedi v „Slovana44 in drugam. Prelagal je pridno, neumorno iz ruščine in češčine, kar pričata najbolj „Slov. Narod44 in „Dramatično društvo44. Nedavno izdal je prevod Vrchlickega „Barvastih črepinj44.
Zanimal se je jako tudi za „Slovansko knjižnico14 in gotovo bi tudi njo, ako bi ne bil tako zgodaj oduzet slovenskemu leposlovju, obdaril z dovršenimi svojimi prevodi. Toda sedaj počiva v miru — sniva o sreči, katere v življenju ni poznal, vzvišen je nad človeške bolesti, pomilujmo sebe, da nam je odvzet. Narod pa, katerega Je pokojnik iskreno ljubil in kateremu je posvetil i svoje življenje, ohrani naj mu časten spomin !
D. — č.
(Blagi pokojnik je tudi nam Goričanom v najlepšem spominu; nadomestoval je t. 1890. na tukajšnjem učiteljišča gosp. profesorja Vjekoslava Sp in čiča, ki je imel odpust kot deželni odbornik istrski. — Za „Sočo44 je preložil iz češčine nekoliko krajših po-vestij, ki so bile priobčene v podlistku I. 1889'. in 1890. — Umrl je za sušico. Blag mu spomin med nami, njemu pa večni mir in pokoj! Dost. ured.)
Koroško. — (U Velikovcu) ustanovi naša vrla družba sv. Cirila in Metoda slovensko šolo; v ta namen je kupila posebno hišo. Nemški liberalci se radi tega penijo od jeze in hujskajo proti naši šolski družbi. Naj se le jeze! Mi ustajamo — in vas je strah!
—	{Letina na Koroškem) bo prav dobra, ako ne bo kake nesreče. Sena so sicer tudi tam malo nakosili, toda turšica, ajda in drugi poljski pridelki kažejo prav dobro.
—	{Otrok umrl in zbudil se). V Borolah pri Žili je majhen otrok umrl zjutraj ob 5. Okoli 9. ure, ko je ležal že na mrtvaškem odru, se je pa zbudil in začel še gibati.
Toda za nekaj čaša je res umrl in vsi poskusi, da bi ga zopet obudili, bili so brezuspešni.
— {Železnice). Celovški mestni zastop izvolil je poseben odsek, ki se bo pečal z vprašanjem o krajevni železnici iz Celovca v Košentavro. Ob enem bo pa tudi dregal Kranjce, da bi zgradili železnico od Kranja do Tržiča in s tem naredili pot železnicr čez Ljubelj. — Na Koroškem se je zadnji čas veliko storilo za železniški promet.
—	(F Dravo) je skočil Jože Koprivnik iz Apač. Našli so ga še le čez devet dnij.
—	(F Celovcu) pride po vojaških vajah kranjski pešpolk (Kimovci); celovški polk pojde v Gradec, oni iz Gradca pride pa v Ljubljano.
Izdajatelj in olgavorni urednik Ani. Gabršček Tiska A. M. Obizzi v Gorici
Ces. in kralj, intendancija 3. vojn K. štev.: 6249 iz 1893.
Slavno npravništvo časopisa
„S o č a44
v Gorici.
Gradec, dne 9. augusta 1893.
Vojni erar kupi po trgovski navadi: pšenice 3450 ql za zalogo sočivja in mo-rži 8650 q J ke v Mariboru.
potem za ondotna vojaška oskrbovalna skladišča (magarine): rži:	5800 q v Gradcu
3800 q v Celovcu ovsa: 12000' q v Gradcu 9350 q v Mariboru 450 q v Trstu 1800 q v Gorici 650 q v Bulji
Kupne ponudbe sprejema do 7. septembra t. 1. intendancija .3. voja.
Natančneji pogoji pregledajo se lahko pri vsakem vojaškem oskrbovalnem skladišču (magazinu), potem pri političnih okrajnih oblastvih in deželnih kmetijskih društvih vojnega okraja.
Tega obvestila se lahko vsakdo poljubno, vendar za vojni erar neškodno posluži.
Edler, 1. r.
Peter Birsa
gostilničar pri veliki cerkvi (Corte Caraveggia št. 4.) priporoča sl. občinstvu izborna domača vina, vedno dobro zveže pivo, domačo kuhinjo; postrežba točna.
Frane Bensa
v ozki ulici 5t. 8 c Gorici
prodaja Vsakovrstno usnje, podplate.kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje.
Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk.
A X T J E RET I ()
za veliko vojašnico v Gorici
prodaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot: papir, peresa,svinčnike,knji žice, knjige za upisovanje, itd.
Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, na kar se slavno učiteljstvo še posebno opozarja.
IVAN PEČENKO
veletržec z vinom (na debelo) v Vrtni ulici št. 8 (poleg ljudskega vrta na desno) prodaja nad 56 litrov po najnižjih cenah pristna bela in črna vina, in sicer: vipavska, furlanska, i s t r i j a n s k a in dalmatinska. — Zagotavlja dobro, pristno blago, točno postrežbo in nizke cene.
Jernej Kopač
na Solkanski cesti 9.
izdeluje
vNiikovrgtiio voščene sveče,
in vseh vrst medeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče
Anton Koren, trgovec s porcelano in raznovrstnim posodjem v Gosposki ulici.
Ivan Druffa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA
ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Keja
krčmar „Alla Colombau
/n veliko vojašnico
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Ivan Irasli
čevljar
preselil se je v gledališko ulico št 15.
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo
ŠTE1NFRLDSKEGA PIVA.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrohij.
Franc Jakil
ria sredi Haštelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domala vina
bela in irna istrijanska ter
h el a dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratih ulici.
I'roditia na debelo
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in Irap
ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Dntaa trima
Rojanskega posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domača okoličan-ska vina.
1. Gej
gostilničar
v Židovski ulici št. 5 toči naravno briško vino.
Karol Drašček
pek
Riva Como št. 4. v Gorici. Podružnica za razprodajo kruha so nahaja v Semeniški ulici št. 2.
Prodajalnica
in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva11, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v ulici Relve-dere št. 3, bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča knpovalcem v Trstu in z dežele.
Anton Koron
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu11 (al leon đ’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blagč, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe.
Martin Povcraj
civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo bla-tja za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kav je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Jožef Novič
krojač
v Gosposki ulici št. 13
Kavarni
desco11 v ulici ^Caserma", glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisov v raznih slovanskih jezikih -Za obilen obisk sc priporoča Anton Šorli, kavarnar.
Adolf toplom
tovarna
oljnatih barv, Arnežev, lakov in kleja v Ljubljani, ob vogalu Reseljeve cesto št. 41 v lastni hiši in filijala: Slonovo ulice št.10-12.
Aiitra Zaman
v Zvezdi v Ljubljani
iv hiši Matico Slovenske)11 ima prodajalnico šolskih in drugih knjig ter vseh šolskih in pisarniških potrebščin.