SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 20 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 29 de mayo - 29. maja 2008 Z NEOMAJNO ZVESTOBO RESNICI (Sspi^i^^-nsk^ gi^^i^^ p-^^ Zd'^^Z'^^^h ob ss^-ra^^e, za 66. obl^^-^^i^'o u^'^-ra prof. L^^be-rta Eh-rlicha) OBISK DRŽAVNEGA SEKRETARJA Zorko Pelikan med nami DR. JANEZ JUHANT Ugledni nemški novinar Ralph Giordano je napisal knjigo z naslovom: ,,Izrael, za božjo voljo Izrael". V njej opisuje pričevanja tegob Palestincev in Izraelcev in skuša dati uravnoteženo oceno. Med drugim mu Judje, ki so preživeli holokavst, pripovedujejo, kako so po drugi svetovni vojni prihajali v svojo novo ustanovljeno državo in pričakovali, kako jih bodo rojaki, posebno njihovi politiki, sprejeli kot heroje, ki so toliko pretrpeli za judovstvo, a žal so v svojih travmah ostali še dolgo časa sami, javno življenje se ni dotaknilo njihovih bolečin. Podobno ugotavljamo pri Slovencih. Po osemnajstih letih pristojne ustanove še vedno niso uradno formalno zaključile revolucije, izrekle priznanja njenim žrtvam in obsodile nosilcev nasilnega režima. Zaradi tega ostaja naša zavest pohabljena in mnogi ne znajo ali ne upajo razlikovati rabljev in žrtev. Predstavniki države in tudi civilno-družbenih ustanov nočejo ali ne zmorejo izreči odrešilnih besed. A z zavzemanjem tako ali drugače zavezanih entuziastov se zavest počasi a vztrajno le krepi in razširja in razblinja se mit revolucije, čeprav ga zaradi potreb oblasti in ohranjanja privilegijev še vedno napaja in ohranja NOB. Leta 1995 in 2005 opravljena simpozija in izšla zbornika in številna druga dokumentacijska in lustracijska prizadevanja že opravljajo svoje poslanstvo. Le počasi se uveljavlja spoznanje, da so se Petriček, Teharje, Kočevski rog in vse drugo začeli že leta 1942, ko je tukaj pod streli omahnil tudi Lambert Ehrlich. Saj celo verni različnih stopenj in časti ukvarjanje s tem označujejo kot beg v preteklost in nekateri za to celo dopuščajo besede kot je ,,preštevanje kosti". A ravno zaradi zvestobe krščanstvu, osebne poštenosti in predanosti Bogu so padali Ehrlich in številni drugi od leta 1942 pa tja v petdeseta leta po revoluciji. Pred leti sem ob obletnici Ehrlichove smrti poslal uredniku ,,krščanske revije za duhovnost in kulturo" članek o Ehrlichu, pa mi ga je zavrnil z utemeljitvijo, da članek ni dialoško naravnan. E. Kocbek je ob novici o Ehrlichovi usmrtitvi v Dnevnik 28. maja 1942 zapisal, da je slabo spal. Ugotavlja, da se je začel krvavi ples in nadaljuje: ,,Tudi v meni še utripa sled romantične revolucionarnosti, želim jo čim prej oplemenititi z jasnimi in neizprosnimi zakoni revolucionarne stvarnosti. Pred seboj vidim mrtvega Ehrlicha, ki sem nekoč tudi jaz z njim mnogo govoril. Kljub njegovi vedno hitrejši poti v slovenski fašizem bi zanimivi mož živel, ko bi nam fašizem ne bil vsilil neizprosne alternative: ali življenje ali smrt." Dialog se začne z neomajno zvestobo resnici. Zaradi te zvestobe in sposobnosti organizirati upor slovenskega naroda proti fašizmu, ne zaradi fašizma kot so si izmislili naročniki njegovega umora, je razgledani kristjan in Slovenec, vizionar in duhovnik Ehrlich moral v smrt. Videl je resnico narodovega življenja in prav ocenil pogubno vlogo komunizma za slovenski narod. Ni odveč ponavljati teh besed, saj mnogi še vedno ne uvidijo pošastne logike tega zla in zato ostaja mrak nad nami. Žal zato mnogi še danes težko spijo, drugi živijo v varljivih utvarah o preteklosti in sedanjosti, posledično pa dileme življenja ali smrti begajo in jemljejo življenjsko energijo in prihodnost. V dialoški kulturi razumemo zavezanost življenju kot zavezo resnici in oprtost za krepitev življenjskih sil, ne pa za njihovo uničenje. To je bilo krščansko vodilo Lamberta Ehrlicha, zato se je uprl nasilju in revoluciji in moral upor plačati s svojim življenjem. Svojo krščansko zavezanost dialogu je posvetil Mariji na Višarjah kot središču srečevanja in dialoga ver, narodov in kultur. Slovani, Germani in Romani naj bi v veri našli moč za sodelovanje in povezavo. Ideološki sistemi so njemu in vsem Evropejcem preprečili uresničenje idej sprave, sodelovanja in dialoga. Evropa je zdaj utemeljena na teh Ehrlichovih načelih in leto medreligij-skega in medkulturnega dialoga je danes naša skupna zaveza in dolžni spomin na tega velikega Slovenca in kristjana. Še posebej verni smo dolžni zastaviti svoja življenja za resnico v nas, med nami, v narodu in med narodi. On je umrl za spravo in pomirjenje, da bi prihodnji rodovi uresničili to poslanstvo. Smo Slovenci različnih nazorov danes res dozoreli za tak dialog kot temelj prihodnje Evrope? Le v zavezanosti resnici, pravičnosti in dialogu med nami bomo prispevali k prihodnosti, za katero se je zavzemal Ehrlich. Smo si pripravljeni reči resnico o sebi, o narodu o naši preteklosti in sedanjosti. Od tega je odvisno, kakšno prihodnost bomo gradili mladim, za katere se je tako dejavno zavzemal Ehrlich. Posebej kristjani smo zavezani temu Ehrlichove-mu poslanstvu miru in sprave. Dosegli jo bomo takrat, ko se bomo vsaj kristjani dostojno poklonili Ehrlichove-mu spominu in sprejeli njegovo vodilo zavezanosti resnici v nas in med nami. Brez tega pa tudi slovenski narod ne bo stopil na pot dialoga in sprave. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je na pobudo Ehrlichovih učencev ob šestdesetletnici umora postavila spomenik Lambertu Ehrlichu v aleji profesorjev, zaenkrat prvemu in edinemu in verjetno najbolj zaslužnemu svojemu profesorju, saj je bil mučenec resnice in pravice. Na poti k resnici in spravi pa bomo napredovali takrat, ko mu bomo ne le kristjani, pač pa vsi Slovenci postavili spomenik v svojih srcih. Prihodnji teden bo obiskal Slovence v Argentini in Urugvaju g. Zorko Pelikan, državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu pri vladi Republike Slovenije. Lahko rečemo, da je bil obisk dolgo pričakovan, saj je bil že večkrat njegov namen prihite-ti v Argentino, pa so mu razne obveznosti prekrižale načrte. S toliko večjim veseljem ga bomo sedaj sprejeli v naši sredi. Zorko Pelikan je primorski rojak. Rodil se je 16. februarja 1954 v Mirnu pri Novi Gorici. Po diplomi na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani se najprej zaposlil v gospodarstvu, pozneje tudi v šolstvu. Leta 1993 se je kot svetovalec vlade zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve. Od leta 1995 do leta 1999 je bil najprej kot vice-konzul in nato kot konzul zaposlen na Generalnem konzulatu RS v Trstu. Sledila je zaposlitev na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer se je ukvarjal s slovenskimi manjšinami v sosednjih državah. Leta 2000, za časa Bajukove vlade, je od junija do decembra kot državni sekretar Urad tudi vodil. Takrat je za nekaj dni prišel med nas v Argentino. Pred imenovanjem za državnega sekretarja je bil konzul RS na Generalnem konzulatu RS v Trstu. 1. decembra 2005 pa je znova prevzel vodstvo Urada, potem ko je odstopil dotedanji sekretar Franc Pukšič. PROGRAM OBISKA V nedeljo, 1. junija bo imel v Montevideu srečanje z odborom in člani Prvega slovenskega prekmurskega društva. V ponedeljek, 2. junija bo odpotoval v Mendozo. V večernih urah se bo srečal s Slovenci v mendoškem Slovenskem domu. V torek, 3. junija v popoldanskih urah bo prišel v Buenos Aires. Potem bo obiskal Slovensko podporno društvo Triglav v Buenos Airesu. K srečanju so povabljeni tudi člani Slovenskega prekmurskega društva Bernal in potomci Slovencev iz Berissa in drugod. V sredo, 4. junija dopoldan bo bilo srečanje s članicami in odborom Zveze Slovenskih mater in žena. Ta dan bo tudi obiskal zavetišče dr. Gregorija Rožmana in Naš dom v San Justu. V četrtek, 5. junija bo sprejem v Rezidenci. V petek, 6. junija bo obiskal Hladnikov dom, dom Sv. Vincencija in zavod slovenskih lazaristov v Slovenski vasi. V večernih urah se bo sestal z Medorganizacijskim svetom v Slovenski hiši. Sobota, 7. junija bo namenjena šolstvu: dopoldan bo obiskal Slomškovo šolo v Ramos Mejiji in Prešernovo šolo na Pristavi. V popoldanskih urah pa Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka. Nato bo imel predavanje pri Slovenski kulturni akciji v Slovenski hiši. V nedeljo, 8. junija bo zaključil obisk z udeležbo svete maše v San Martinu in z obiskom Slovenskega doma San Martin. G. Zorku Pelikanu izrekamo toplo dobrodošlico in mu želimo, da bi se med nami dobro počutil! IZSELJENCI NE BOMO VOLILI Pokrajine na referendum Vprašanje na koliko pokrajin naj bo razdeljena Slovenija globoko loči vlado in opozicijo. Da se debata premosti po ljudski volji, je v četrtek, 22. maja je Državni zbor s 46 glasovi za in tremi proti sprejel odlok za razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. Takšna odločitev pomeni, da se bodo volivke in volivci 22. junija na referendumu odločali o ustanovitvi 13 pokrajin, kot jih predlaga koalicija. Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma sicer določa, da bo referendum izveden po vsej državi hkrati, pri čemer se bodo prebivalci na območju vsake od predvidenih pokrajin opredeljevali o tem, ali se s predvideno pokrajino, v katero naj bi sodili, strinjajo. Odlok predvideva odločanje o 13 pokrajinah. To so: Celjska, Dolenjsko-belokranjska, Gorenjska, Goriška (Severnoprimorska), Koroška, Osrednjeslovenska, Posavska, Pomurska (Prekmursko-prleška), Obalno-kraška (Južnoprimorska), Vzhodnoštajerska (Ptujsko-ormoška), Savinjsko-šaleška in Mariborska (Osrednještajerska). Mestna občina Ljubljana pa bi v skladu s tem predlogom dobila tudi status pokrajine. Referendum bo sicer posvetovalen, kar pomeni, da za državni zbor pri morebitnem poznejšem ustanavljanju pokrajin ne bo zavezujoč. Zatem je v torek 27. maja Državna volilna komisija (DVK) je sprejela, da se bo državni referendum izvajal na 13 referendumskih območjih. Izid referenduma se bo ugotavljal na treh ravneh - občinski, pokrajinski in državni. Po besedah tajnika DVK Marka Golobiča so za izvedbo referenduma uporabili 27. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki določa, da lahko državni zbor posvetovalni referendum razpiše na „celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja". S tem, da bodo v tem primeru referendumi potekali sočasno na celotnem ozemlju države, je dejal Golobič. Člani komisiji so tokrat v navodilih okrajnim volilnim komisijam, ki so jih sprejeli na seji, izjemoma odločili, da glasovanje po pošti iz tujine in na samih diplomatsko konzularnih predstavništvih ne bo potekalo, saj gre, kot je na pojasnil Golobič, za državni referendum na lokalni ravni, za katerega zakon o volitvah v državni zbor, ki določa takšno glasovanje, ne velja. BERI^ JEZIK GOETHEJA, TRUBARJA IN CERVANTESA...............................2 SANMARTINSKO PRAZNOVANJE OB POGRNJENI MIZI.................3 MLADI SE ŠE NAPREJ IZRAŽAJO V PESMI IN GLASBI....................4 Stran 2 29. maja 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Dante, Trubar, Goethe, Cervantes ^ TONE MIZERIT (Od našega dopisnika) Pretekli konec tedna sem bil spet -tretjič - na romanju treh svetišč (Stara gora-Marijino Celje-Sveta gora). Letos je skoraj tretjina romarjev (vseh nas je bilo 60) bila prvič na tem romanju, ki se ga udeležujejo tako Slovenci kot Furani in Italijani. In tako spoznaš vedno nove ljudi, včasih tudi osebnosti. Občevalnih jezikov je več: slovenski, italijanski, furlanski. Vsako navodilo se sporoča v ,,jeziku Danteja", v ,,jeziku Trubarja" (letos, ob 500-letni-ci njegovega rojstva, je vse v duhu Trubarja). Zaradi svoje nevednosti ne morem zapisati v „čigavem" jeziku govorijo Furlani. Lahko pa zapišem, da je na osebni ravni marsikatera beseda bila izrečena tudi v ,,jeziku Cervante-sa". Ja, s španščino oz. kastiljščino je tudi na romanju - vsaj na letošnjem -k trem beneškoslovenskim in primorskim božjim potem možno navezati stike. Andreja sem spoznal že na prejšnjem romanju. Je izkušen romar, ki je zmogel tudi Camino Frances, 800 km dolgo romanje do sv. Jakoba v Komposteli in še marsikaj. A bil je tudi že v Argentini, da je obiskal bratranca v Patagoniji. Tudi zaradi te vezi mu je učenje jezika drago. Drugi dve sta hitro skočili k meni, ko sta zvedeli, da sem iz Argentine. Ena več, druga šele prvo leto, sta imenovali svoji učiteljici: najprej Rezko, nato Lili. Druga je imela v žepu listke z besedami, ki jih je ponavljala, da bi si jih zapomnila in obogatila svoj jezikovni zaklad. Na hitro smo ponovili ,,lekcijo", potem pa sem ju vprašal, zakaj jima je ta jezik tako všeč, da se ga učita. Nobenih sorodnikov v Argentini, niti španske/mehiške/venezuelske/ Po prehojenem dnevu se ob ognju in pesmi jeziki radi razvežejo argentinske televizijske limonade (tele-novele) niso vplivale nanju. Nekako da ju je družba v krogu kompostelskih romarjev nagovorila. Kot posledica učenja je eno izmed njiju nagovorilo, da bi se prihodnje leto podala na potovanje v Južno Ameriko, predvsem v Peru, Bolivijo in Čile. Potem je tu Italijan Carlo iz Milana, sicer rojen blizu Kanala. Od vseh se je še najbolj tekoče izražal v jeziku Cer-vantesa. Tudi jezik Goetheja mu ni bil tuj. Njegova zgodba je - pa ne v zvezi s španščino - povezana z begunstvom, ker je bil oče menda črnosrajčnik in bi se mu po vojni ne godilo dobro v domačem kraju. In zadnji je mladi Mario, včasih kar čezmerno zgovoren Furlan, občinski policaj, trenutno na delu pri sodni policiji. Furlan po rojstvu in po očetu, po materi nizozemske krvi. Starša sta se poročila v Rio de Janeiro in se čez nekaj let preselila v možev rojstni kraj v Furlaniji. Med seboj sta govorila portugalsko, kar je pustilo sledove tudi v sinovem izrazos ovju. Slovenščina mu ni tuja in prav tako si prizadeva voditi pogovor v španščini. Tudi on je ,,Kom-postelčan". V spominu se pojavijo sestanki po mladinski maši, kjer nas je Zorko Simčič prepričeval o veljavnosti starega reka: kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. In da je veliko več ljudi, ki obvladajo tri in več jezikov, kakor tistih, ki znajo le dva. Marsikdo je spoznal modrost v njegovih besedah, nekateri pa se nismo dali prepričati. In tako se je naša vrednost le podvojila GB PREDAVANJE ZA VISOKOŠOLCE O samostojnem Kosovu V soboto, 5. aprila se je vršil v mali dvorani Slovenske hiše, prvi sestanek za visokošolce v letu 2008. Jože Novak nam je na kratko razložil zgodovino kosovskega konflikta in današnji položaj. Čeprav je Kosovo znano zaradi etničnega čiščenja, ki ga je izvajal Miloševič in nadaljnjim poskusom osamosvojitve, sta oba pojava le sad dolgotrajnega zgodovinskega procesa. Korenine segajo do bitke na kosovskem polju leta 1389, kjer se je princ Lazar branil pred napadom sultana Murata I. Ob premoči mohamedanskih sil, je bil princ Lazar poražen in padel na bojnem polju. Mohamedanci so naložili tlako Srbom in se umaknili. Med turško zasedbo se je pričelo priseljevanje Albancev na kosovsko ozemlje, kjer so se ustalili in demografsko hitro rasli. Z nastankom komunistične Jugoslavije sta se pojavili v Srbiji dve avtonomiji: Kosovo in Vojvodina. Ob 600. obletnici poraza pri Kosovem polju je Miloševič odšel na Kosovo, da bi zmanjšal obstoječo napetost med Srbi zaradi morebitnih stavk Albancev v rudnikih. Stavke bi lahko zaustavile celotno gospodarstvo, kar je povzročalo negotovost med ljudstvom. Prvo Miloševičevo dejanje je bilo ukinitev kosovske avtonomije, kar je pomenilo, da Albanci niso imeli več možnosti do lastne administracije, albanskih šol, itd. Albanci so organizirali vzporedno civilno administracijo po bolnicah in šolah, ter hkrati pričeli zahtevati samostojnost. Nosilec ideala osamosvojitve je bil Ibrahim Rugova, ki je vodil miroljubne proteste po Gandijevem zgledu. Leta 1998 je pričel Miloševič odprto vojno proti gverilski Kosovski osvobodilni armiji in grozil, da bo uničil vse vasi, ki bi pomagale upornikom. Prizadevanja za mir s strani mednarodnih ustanov so bila neuspešna ob vztrajnosti jugoslovanskega predsednika nad etničnim čiščenjem. Ker sile UNPROFOR-ja (United Nations Protection Force) niso mogle preprečiti nasilja, je pokrajino zasedel NATO in leta 1999 pričel s sistematičnim bombardiranjem vojaških postojank Jugoslovanske armade. Po treh mesecih je bila vojna končana in pričela so se pogajanja V jedru sveta Ob dnevu slovenske diplomacije, ki se praznuje 22. maja, je zunanji minister Dimitrij Rupel, poudaril, da slovenska diplomacija danes doživlja enega od vrhuncev v svoji zgodovini - predsedovanje EU. ,,Še nikoli prej nismo bili v samem jedru dogajanja v mednarodni skupnosti," je dodal. Na MZZ je trenutno zaposlenih 505 diplomatov, od tega 192 v notranji službi in 313 na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Po ministrovih besedah ima Slovenija 43 veleposlaništev. Kot Rupel še dejal, obeležujemo dan, ko je Slovenijo mednarodna skupnost dokončno priznala kot enakopravno partnerko. Po njegovih besedah je Slovenija v 16 letih na medna- rodnem prizorišču dosegla veliko. „Verjetno več, kot smo si takrat predstavljali," je dejal in nadaljeval, da je Slovenija v tem času postala članica vseh najpomembnejših mednarodnih organizacij in razvila tudi prijateljske odnose z vsemi ključnimi državami sveta. Dan slovenske diplomacije, ki pomeni formalno priznanje slovenskim diplomatom za uspehe pred in po osamosvojitvi Slovenije, je slovenska vlada določila leta 2004; za 22. maj pa se je odločila, ker je bila na ta dan leta 1992 Slovenija sprejeta v Združene narode. S članstvom v tej svetovni organizaciji je bil zaokrožen proces mednarodnega priznanja Slovenije, področje slovenske zunanje politike pa se je razširilo na celotno mednarodno skupnost. za bodočnost Kosova. Kosovo je bilo povsem uničeno. Da bi znova zaživelo, je prebivalstvo prejemalo mednarodno pomoč. Le šest mesecev po končani vojni, so pričeli Albanci pobijati Hrvate, Romune in Srbe, ki so živeli na Kosovskem ozemlju. NATO, ki je zasedal področje, je končno dosegel pomirjenje. Počasi se je pričela razvijati osnovna trgovina in druge ekonomske dejavnosti. Ves ta čas so Albanci vztrajali na zahtevah samostojnosti, ki je bila pred kratkim oklicana in mednarodno priznana. JMR In zopet se je vse zapletlo. Tako se rado zgodi, kadar imajo posamezniki ali skupine pred očmi le lastne interese namesto skupne blaginje. Zato v trenutku ko pišemo te vrstice ni prevelikega optimizma, kako se bo rešil spopad med vlado in poljem. Najbolj žalostno ob tem je, da s tehničnega vidika manjka le korak do sporazuma. Problem ob vsem je politika, in to v najslabšem pomenu te besede. Polje, kdo bo tebe ljubil ^ Ob začetku prejšnjega tedna je večina opazovalcev smatrala, da se konflikt bliža koncu. Tehnična plat vprašanja davka na izvoz je bila v glavnem dogovorjena na tajnih in neformalnih pogajanjih. Treba je bilo le še stvar javno potrditi, da bi se vodovje umirilo in bi lahko počasi prešli tudi na drugi del pogajanj, ki je verjetno še bolj važen kot davki: nek celoten in stvaren projekt pridelovanja. So številna vprašanja, ki skrbijo poljedelce in živinorejce. Dolga leta že namreč nihče s strani vlad (te in prejšnjih) ni zastavil stvarne politike za to bistveno področje. Okoliščine, pogoji, način pridelovanja, davčni okvir, investicije ^ V zadnjih letih je prišlo do bistvenih tehnoloških sprememb in nujno bi potrebovali stvaren in ugoden okvir. Saj je vendar polje tisto, ki je v preteklosti tolikokrat rešilo to ubogo državo, in jo je rešilo tudi po zadnji krizi. Zamera je zamera. Ob sedanji krizi ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da vlado najbolj skrbi to, da ne bi zgledalo, da so jo poljedelci premagali. Vrnimo se torej na prejšnji teden. Kmetje so prekinili stavko, vlada jih je povabila na razgovor. Srečali so se v petek 23. maja, a vladna stran ni hotela govoriti o davku na izvoz. Da se bodo o tem pogajali naslednji ponedeljek. To je povzročilo hudo nejevoljo, a nihče ni prekinil premirja. Vmes pa je bila seveda nedelja in državni praznik. Že prej je ves poljski sektor napovedal veliko zborovanje v Rosariu, kjer naj bi pokazali, da so močni in enotni, ter izrazili nezadovoljstvo z vladno politiko. Že to vladi ni bilo všeč. Še manj so ji ugajali govori, ki so bili zelo odkriti in ostri: napad na vladno zadržanje do polja in kritike na gospo predsednico so polnile ozračje. Da je bila mera zvrhana, se je v Rosariu zbralo nad 200.000 ljudi, medtem ko je v Salti, kjer je svoje zborovanje pripravila vlada, vse izzvenelo bolj žalostno. Zamera je bila tu. Bivši predsednik je ukazal, naj se pogajanje v ponedeljek odpove. Predstavniki kmetov so reagirali ostro a mirno. Najprej so sklenili počakati, medtem, ko so s predsedniške strani namigovali, da bo vlada enostransko odredila spremembe v davku na izvoz. Seveda je v notranjosti vrelo in še vre ob cestah. Kaj pa država? Medtem, ko vlada ne ve kako iz te zagate, ne da bi minimalno popustila v svoji železni drži, se življenje razvija naprej in ne ravno pozitivno. Res se je zadnji mesec industrija nekoliko opomogla po prejšnjem spodrsljaju ob kmečki stavki. A stvari ne kažejo dobro. Vlada sicer trdi, da brezposelnost pada, a nekateri privatni študiji opozarjajo, da ni vse rožnato. Ista polemika je nastala ob vprašanju revščine. Vlada trdi, da se vztrajno niža, Cerkev pa je zadnji teden opozorila, da je vedno več revščine med nižjimi sloji prebivalstva. Strokovnjaki enostavno razlagajo ta dvojni in nasprotujoči si pogled: vlada vztraja pri svojem merilu inflacije in po tem merilu se revščina manjša. Realna inflacija pa je do trikrat večja, kar seveda poriva ob rob dodatne tri milijone prebivalstva. Se bo opozicija povezala? Omenili smo že na teh straneh, da je sedanji trenutek izredno ugoden za opozicijo. Ugled vlade in tudi osebno gospe predsednice vedno bolj pada. Nevladne stranke pa ne najdejo skupnega imenovalca. Saj so združene v protestu, saj skupno podpirajo zahteve kmetov, a niso zmožne predstaviti neke alternative, ki bi potisnila vlado ob steno. Letos je vse še mirno, a prihodnje leto bodo dopolnilne parlamentarne volitve. To je lahko izredna priložnost, da opozicija izkoristi ljudsko nejevoljo, omeji vladno premoč v parlamentu in izvede neke vrste generalko za predsedniške volitve čez tri leta. A ko bi bilo že treba začeti z delom in pripravljati ofenzivo, vse nekam spi in se v raznih strankah izživljajo v malenkostnih notranjih spopadih. Napeto razmerje. Te dni je vrh argentinske škofovske konference pohitel v Rim. Delegacija, ki jo vodi kardinal Bergoglio, se je sestala z najvišjimi vatikanskimi predstavniki. Poleg pastoralnih zadev je bil na programu tudi pregled stanja razmerja med Cerkvijo in državo. To je namreč precej zapleteno in ima kar nekaj bolečih točk. Na primer: ustanovitev novih škofij v Patagoniji, imenovanje argentinskega veleposlanika v Vatikanu, imenovanje škofa za vojaški vikariat, in še marsikaj. Vse to mora biti, po konkordatu, izvedeno soglasno z vlado. Ta pa (kot običajno) nima volje, da bi do dialoga sploh prišlo. Torej stvari odlaga v nedogled. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKI DOM SAN MARTIN 48. OBLETNICA iz zdravih korenin" „Praznik v našem domu večkrat še praznujemo, praznik v našem domu mnogo za vse nas velja, praznik v našem domu vedno pravi čar ima, praznik v našem domu je iz zdravih korenin, praznik v našem domu spet odkrije smeh otrok, praznik v našem domu s pesmijo polepšamo (^)" je veselo odmevalo v Slovenskem domu San Martinu na praznovanju 48. obletnice v nedeljo, 18. maja. Začetni verzi vsake kitice pesmi „Praznik v našem domu" (A. Svetlin / I. Sivec) jedrnato prikazujejo pomen in smisel visokega jubileja. „Ko bo spet leto okrog, / snidemo vsi se doma; / vsem zdravja dobri Bog naj da / nam v življenju." Na slovesni praznik Sv. Trojice smo se ob 8.45 sešli v božjem domu. Številni verniki, narodne noše, slovenska in argentinska zastava, z rožami okrašen oltar, pevski zbor so dali občutiti, da bo v kapeli zavoda Presvetega Srca Jezusovega praznično in slovesno. Zahvalno sv. mašo je daroval g. Pavle Novak, ki trenutno nadomešča našega župnika dr. Jureta Rodeta. Med pridigo je mašnik dejal, da ima praznik Sv. Trojice prizvok skrivnosti, saj nas delovanje treh božjih oseb vodi k skrivnosti večnosti. Bog Oče očetovsko skrbi za nas, Bog Sin odrešuje, Bog Sv. Duh pa nam pomaga, nas tolaži in potrjuje v veri. Versko bogoslužje je nadvse povzdignil Slovenski pevski zbor San Martin s prelepimi Marijinimi pesmimi. Pevci in pevke so pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic naštudirali „Mašo sv. Bonifacija", ki so jo v latinščini in slovenščini ubrano zapeli. Božje ljudstvo se je iz božjega hrama pomaknilo v Slovenski dom. Deseta ura je nagovarjala k zajtrku, ki so ga mladi vsem postregli . Ob kavici, čaju in ,,medialunah" je hitro minila urica in že so bili vsi zbrani v spodnji dvorani Doma. Marjan Boltežar je pozdravil predsednico Slovenije, Alenko Godec, zastopnike bratskih organizacij ter člane in prijatelje Doma. Sprejeli smo argentinsko in slovensko zastavo ter zapeli narodni himni. Bogate misli sta nam podala predsednik doma, dr. Viktor Leber in predsednica krovne organizacije. Povezovalec nas je uvedel v nastop, ki si ga je v pesmi in plesu prisrčno zamislila kulturna referentka Marta Jenko Škulj. Na samem praznovanju je bil program na temo praznovanje. Scenski prostor je prikazoval dvorišče ^Doma, kapelico, obe lipi in klopi okrog njiju. Fant (Marijan Škulj) se je usedel pod lipo in iz knjige ponavljal za šolski izpit besedilo o lipi. Branje je prekini a mlada Sonja Dimnik, ki je prijatelja opomnila na skupni sestanek. Lipi (glas Monike Verbic Leber in Vere Breznikar Podržaj) sta začeli pogovor: -Ali si slišala, da imamo drevesa dušo, da smo drevo življenja, da je bilo pod nami središče, da smo bile povezane z narodnimi junaki! -Slišala, slišala ^ -Kaj se pa tukaj z nama dogaja? Medve igrava samo stransko vlogo! -Ne bodi tako nehvaležna! Saj vedno in zelo dobro piševa poročila o dogodkih Doma za slovenski časopis! -Zdi se mi, da bi morali to stvar spremeniti. Le kaj bi, le kaj bi ^ Pogovor so prekinili mladci in mladenke (vodi Monika Zupanc Filipič), ki so razigrano prišli po sredi dvorane in zapeli ,,Himno mladcev in mladenk". Začudeno so poslušali, ko sta jim lipi zaupali, da bosta onidve pripravili super praznovanje za obletnico in jih prosili za pomoč. Pogosto poteka praznovanje okoli pogrnjene mize. Na s prtom pogrnjeno mizo so položili besede pesmi ,,Pogrnjene mize" (p. Pavel Jakop), ki so jo doživeto podali Tone in Mikaela Podržaj (glas), Erika Šenk, Dani Žagar in Sonja Petkovšek Boltežar. Na praznovanje so prihiteli vsi otroci Rožmanove šole (voditeljica Nina Pristovnik Diaz) in nas razveselili z recitacijo ,,Sreča" (Lojze Slak), ki so jo prepričljivo zaključili: ,,je sreča, če delo se dobro opravi / in če imaš koga rad." Podarili so nam še pesem „Bratci z levico, sestrice z desnico" (slovenska ljudska^- harm. France Cigan) pod vodstvom Marjete Gerkman Žagar in ob orgelski spremljavi Saši Podržaj. Voščilo je imel na skrbi Slovenski pevski zbor, ki je ob spremljavi prof. Lučke Kastelic ubrano zapel „Voščilo" (prir. S. Mihelič). Pa še presenečenje! Folklorna skupina mladih pod vodstvom Ani Senovršnik Zedinjene domov in Resnik je prikupno zaplesala in navdušila ob melodiji pesmi „Praznik v našem domu", ki jo je zbor spremljal s petjem. Seveda pa pravega praznovanja rojstnega dne ni brez torte in svečk, ki sta jih med petjem ,,Vse najboljše naš Dom" v imenu vseh ugasnila predsednik in podpredsednik inž. Toni Kastelic. Gledalci so prisrčen nastop pozorno spremljali in nastopajoče nagradili s toplim aplavzom, ki je bil namenjen tudi nevidnim sodelavcem. Med njimi so bili Janez Filipič in pomočniki (scena, luči in zvok) ter Regina Truden Leber (oblikovanje programa). Praznovanje smo nadaljevali v spodnji dvorani, ob pogrnjenih mizah. Požrtvovalne članice Zveze slovenskih mater in žena (vodi Polona Makek) so pripravile okusno kosilo, ki so ga vljudno postregli mladi. Obetalo se je še dobre volje in plesa ob melodijah ansambla ,,Die Freunde". Ko sva bili letos trdno prepričani o tem, da greva na sabatikus, pa se nama je stvar obrnila čisto drugam. V srcu čutiva zadovoljstvo, da sva lahko budno sodelovali na obletnici. Tako kot vrsta požrtvovalnih garačev, ki jim nikoli ni padel na kraj pameti kak sabat, in ki so z nesebičnim in tihim delom pripomogli k novi obletnici. Cel teden po praznovanju sva kar naprej brundali odpev pesmi: ,,Vsa-kdo le en dom ima, / sreča se tam le smehlja; / nesli jo bomo spet v svet / v naših očeh." Bog te živi, Slovenski dom San Martin! Sanmartinski lipi POZDRAV PREDSEDNIK DOMA, DR. VIKTOR LEBER Nov jubilej nas zopet veže in snide, kot pravi današnje geslo: ,, ^ iz zdravih korenin." Te trdne korenine goji slovenski narod že nad tisoč let. Več kot tjsoč let kulture, narodne identitete in krščanstva. Čeprav je slovenski narod tako bogat, je postal samostojen komaj pred šestnajstimi leti. Tej zgodovini pripadamo tudi mi in moramo se tega zavedati. Naši predniki, naši starši in stari starši so bili za časa revolucije izkopani kot plevel iz slovenskih tal. Hoteli so jih odtrgati od njihove zgodovine. Tisti, ki so jih izgnali v tujino in nesrečno usodo begunstva, se pa niso zavedali, da so trdne lipe. Po šestdesetih letih ponosno lahko rečemo, da so njihove korenine našle plodna tla v tujini, pravzaprav v Argentini, kjer so postavili solidne temelje slovenske kulture in narodne identitete. Zato pa se njihovi potomci moramo zavedati te naše dediščine, da smo podedovali njihov trud in delo, bogat zgled in ljubezen do Boga in domovine. Dragi prijatelji, združimo korenine, deblo in veje v celotno drevo. Torej, bodimo združeni v skupno delo za slovensko bodočnost, za bodočnost naših mladih, da bomo še dolgo let gozd. Dragi prijatelji, bodimo združeni v slovenskem duhu. Povezujejo naj nas veselja polni in žalostni dogodki slovenske zgodovine. Bodite dobrodošli v našem - vašem skupnem domu San Martin. PREDSEDNICA ZEDINJENE SLOVENIJE, ALENKA GODEC Znova smo se zbrali, da obhajamo lepo obletnico te slovenske skupnosti. Oseminštirideset let že obstoja in deluje vaš dom. A letos tudi poteka petdeset let, odkar je bil ta dom spočet. 9. februarja 1958 je namreč svetnik Karel Škulj zbral okoli sebe sanmar-tinske rojake in postavil temelje, na katerih je ta dom zrasel. Ko vam v imenu krovne organizacije in naše organizirane slovenske skupnosti čestitam za to obletnico, za vašo zgodovino in vašo lepo sedanjost, Vas prosim, da nadaljujete s tem zagonom. Vztrajajte v dosedanjem delu. Iščite novih poti. Zastavite si nove izzive. Moč pa naj vam dajejo korenine, globo^ko zasidrane v idealih, ki so navdihovali svetnika Škulja in prve člane vaše ustanove. Tako bo vaš dom res varna streha slovenskemu življenju in topel ogenj, ki vas bo grel in vam svetil na poti do novih, lepi in bogatih obletnic. Bog vas živi! IZ ŽIVLJENJA ZVEZE MATER IN ŽENA Delo v Slovenski vasi v letu 2007 Iz Slovenske vasi so Centrali poslali poročilo iz socialnega odseka ZSMŽ ter iz odseka upokojencev. Zveza iz Slovenske vasi je prejemala redne mesečne podpore. Od marca 2007 do marca 2008 smo prejele v znesku $12.270.- Naredile smo, tako v prvi kot v drugi polovici preteklega leta, 12 paketov z živili. V decembru 2007 smo prodale 50 božičnih voščilnic in v mesecu marcu 32 velikonočnih. Prav tako smo prodale 6 knjig Mire Eckerjeve. Ob obletnici Zveze se je prodalo 30 rif za žreb slik umetnikov. Obiskovale smo bolnike in g. Pavle Novak jim redno nosi obhajilo. V odseku ZSMŽ - Slovenska vas, je vpisanih 28 članic. V imenu vseh potrebnih se iskreno zahvaljujemo Zvezi za pomoč! Cvetka Burja in Marija Grbec „STAREJŠI MLADENIČI IN MLADENKE" V LETU 2007 20. februarja je bil celodnevni izlet na pristavo v Glew s skupnim kosilom in razvedrilom (prisotnih 40 oseb). 13. maja. Romanje v Lujan (prisotnih 41 oseb). 25. maja je bilo prijateljsko kosilo s sorodniki. Na programu je bilo tudi razvedrilo in tombola (prisotnih 74 oseb). 14. septembra. Praznovali smo rojstne dneve v restavraciji ,,Los Chinos" (prisotnih 18 oseb). 25. oktobra smo šli v La Rural in si ogledali ,,Opera pampa" (prisotnih 18 oseb). 31. oktobra. Prijateljsko kosilo in razvedrilo v Hlad-nikovem domu (prisotnih 35 oseb). 10. decembra. Praznovanje rojstnih dni in godov, kosilo in tombola (prisotnih 33 oseb). Tedenska srečanja ob sredah so zadnje čase zelo živahna in lepo obiskana. Marica Urbanija SDO-SFZ 39. Pevsko glasbeni večer Ena izmed glavnih točk na mladinskem koledarju je že mimo ... Pevsko glasbeni večer se je vršil v soboto, 17. maja. Veliko mladih po izkaznici in tudi po duhu se je kakor sta nam nakazala napovedovalca (Nadja Magister in Tomaž Ahlin). Prvi del je obsegal bolj klasično, če lahko rečemo bolj mirno glasbo - tako, ki jo imajo morda naši Slovenci najraje; v drugem delu pa je bila modernejša glasba, bolj ali manj živahna - tudi tista, ki je za nekatere samo ropot. Na programu je bila velika mešanica stilov, saj je vsak, ki je stopil na oder, pokazal svojo barvo, svoj pogled na glasbo, povezan z obvladanjem inštrumenta oziroma glasu in z veliko željo ali potrebo do izražanja. (Dragi bralci, če želite sedaj podrobno kritiko posameznih nastopov, na žal jo ne boste našli, a, če sledite zbralo tisti večer v Slovenski hiši z željo, da bi poslušali lepo izvedene pesmi, spoznali nove glasbene talente, sledili dozorevanju znanih umetnikov naše skupnosti in preživeli nekaj ur s prijatelji. Ob napovedani uri so se odprla vrata. Z vstopnico in s programom (grafično oblikovanje Veronike Kržišnik) v rokah smo vstopili v dvorano. Na odru in ob njem so že bili postavljeni inštrumenti in mikrofoni. Novost tega večera je bil velik zaslon na katerem smo videli skozi vso noč vse kar sta kameri snemali v živo (Alberto Muha in sodelavci). Pred predstavo pa so se prikazala še navodila za publiko, ki so bila estetsko v soglasju z letošnjim izbranim stilom (po Veronikini zaslugi). PGV 2008 je bil razdeljen na dva dela, članku boste brali kratek opis in osebne vtise večera.) Prva na odru je bila Florencia Hrovat. Imela je težko nalogo (po domače povedano ,,prebiti led") in jo je s svojim nežnim, a obenem mogočnim glasom dobro opravila. Saši Podržaj na klavirju in Janina Baci-galupo z violino sta zmerno odigrali izbrani skladbi. Obe uživata v svojem in to sta seveda dokazali. Clara Marinič se je na odru čutila ,,kot doma" in ga za hip osvojila. Z ljubkim a nekoliko tihim glasom je zelo dobro zape- tona. Včasih trema ali panika deluje zelo nehvaležno z glasilkami. Zaključek večera je imela na skrbi skupina EQE. Odlično je izvedla tri pesmi, dve sta bili iz lastne plošče Sol y Misterio. V skladbah so se pretakali razni stili. Kot pravi mojstri so se izkazali na odru in uživali med igranjem. Po priznanju publike in ob prošnji napovedovalca so ,,za- V la dve pesmi. Štiriročno sta zaigrali dve skladbi na klavirju Marjanka Grohar in Tatjana Roža-nec. Težko je bilo začeti, a premagali sta tremo. Tekom izvajanja skladb sta pokazali svoj talent in publika ju je nagradila z aplavzom. Na vrsto je prišel Toni Podržaj s svojima kitarama. Podal je nešteto število zvokov, ki so jplavali po zraku in pokrili vso dvorano. Cista poezija s spretnimi prsti. Res smo jo uživali. Dekliški pevski zbor Milina je zelo lepo zapel tri pesmi. Publika jih je navdušeno nagradila s ploskanjem. Skupina Uporniki je izvrstno obdelala dve skladbi. Nežni in jasni glas pevke (Kristina Mehle) je ponesel čustva in moč pesmi v dvorano. Publika je resnično uživala ta trenutek. Sledil je kratek odmor za telesno okrepitev in kramljanje med znanci. Na razpolago je bilo tudi pecivo, kateremu se ni dalo odreči. Pogovor tu in tam, topel zrak na dvorišču, prijetne glasbene točke ... vse je pripomoglo k odličnem razpoloženju vsem prisotnimi. V drugem delu je prvi stopil na oder Luka Klemenčič s spremljavo. Podaril nam je tri pesmi. Moški glas je zelo dobro izstopal v prvih dveh pesmih. Luka C Friends so se izkazali kot profesionalci v svojem. Tisti, ki malo več vedo o njihovem glasbenem stilu, so bili zelo zadovoljni. Marko Urbančič je prvič izkazal svoje spretnosti z glasbo. Začetek z orglicami je bil dvomljiv. Sprostil se je potem z eno V ■ ključili noč" z Deep Purplejevo skladbo. Izvrstno! Vsi nastopajoči so lahko podali publiki kar znajo, bodisi igranje na inštrumente ali pevsko izražanje, ob visoki kvaliteti zvokov po zaslugi Pavla Malovrha in Pavla Erjavca. Luči so bili na skrbi Aleksa Šuca. Scena je bila preprosta, a zmerna za tako predstavo kjer, Bogu hvala, smo lah- izmed svojih stvaritev in publika je to tudi priznala s ploskanjem. Skupina Exaudi je predstavila kar tri skladbe. V dvorani je bil vtis, da na odru uživajo ob skupnem izvajanju glasbe. The Kekec & Krpan Experience so tudi pustili nek vtis. Spremljava inštrumentov je bila zadovoljiva, pevka pa ni našla ko slišali kar trinajst točk. Mladinskemu odboru in vsem tistim, ki ste sodelovali pri vsaki podrobnosti večera pa posebno priznanje za organizacijo in splošni potek. Sedaj pa, vsi tisti, ki ste bili prisotni na PGV 2008, obiščite prenovljeno mladinsko stran www.sdo-sfz.com.ar in pustite vaše mnenje o večeru. Računalnik vas ne bo ugriznil in mladina bo lahko vedela s konkretnimi podatki kaj vam je ugajalo. Marta Petelin NASA SKUPNOST ZIVI V četrtek, 1. maja je bil v Slovenski vasi skupni mladinski športni dan. Po naših krajevnih domovih so bile molitvene ure za prvi petek. V soboto, 3. maja je Slovenska kulturna akcija pripravila predavanje Mitje Čanderja o slovenski prozi. Istega dne popoldne pa je Mojca Kumerdelj imela razgovor o literarnem pisanju in Dušan Jovanoviž pa je imel „delavnico" pisanja in uprizarjanja dram. V nedeljo, 4. maja je bila 48. obletnica slovenskega doma v Carapachayu, kjer so uprizorili igro ,,Kje je meja ...?" v režiji Ani Klemen. V četrtek, 8. maja je Zveza slovenskih mater in žena imela redni sestanek, na katerem je materam govoril g. Pavle Novak. Zvečer istega dne je imela Zedinjena Slovenija svojo redno mesečno sejo. Vodila jo je predsednica Alenka Godec. V soboto, 10. maja je bil v Slovenski hiši dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB. V nedeljo, 11. maja je bilo vseslovensko romanje v Lujan. V četrtek, 15. maja je bil v San Martinu redni mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena - odsek San Martin pod vodstvom predsednice Polone Makek. Mari Keržič pa je predavala o življenju blažene Marije Ludovi-ke. V soboto, 17. maja je bil v Slovenski hiši pevsko glasbeni festival SDO-SFZ. Isti dan popoldne je bil na Srednješolskem tečaju RMB sestanek staršev učencev prvega letnika. Zvečer istega dne je Slovenska kulturna akcija pripravila srečanje in razgovor s slovensko-francosko pisateljico Brino Svit. V nedeljo, 18. maja je bila 48. obletnica Slovenskega doma v San Martinu. V četrtek, 22. maja je bila seja upravnega sveta Zveze slovenskih mater in žena, vodila jo je predsednica Pavlina Dobovšek. V petek, 23. maja je bila v Carapachayu seja Medorga-nizacijskega sveta, vodila jo je predsednica Zedinjene Slovenije Alenka Godec. V petek, 23. maja - večer pred praznikom Marije Pomagaj - so naše družine prižgale sveče in molile v znamenju duhovne povezanosti slovenskega naroda v domovini in po svetu. V soboto, 24. maja je bil dan žrtev in molitev za vero in poštenost naših otrok, deklet in fantov. Zvečer je bila sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj. V nedeljo, 25. maja je bilo žegnanje v Slovenski hiši. Sv. mašo in popoldanske molitve je vodil pater Alojzij Kukovica. Opoldne je bilo v dvorani škofa Rožmana skupno kosilo, katerega so pripravili odborniki Slovenske hiše skupaj z odbornicami Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom Pavle Škraba. Slovensko dušno pastirstvo ima na voljo ,,rifo 2008" (= srečke) za pridobitev sredstev za vzdrževanje Slovenske hiše in Duhovnega življenja. D-ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI EKONOMSKE UGOTOVITVE V Sloveniji se je trendna rast cen začela zmanjševati, košara proizvodov, ki se dražijo, pa se širi. Cenovna pričakovanja v trgovini na drobno se opazno umirjajo, v storitvenih dejavnostih pa so se znova okrepila, ugotavlja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete v aprilski številki Gospodarskih gibanj. Dinamika gibanja cen v območju evra je na nižji ravni podobna slovenski. Prilagajanje relativnih cen bo po velikih lanskoletnih podražitvah dolgotrajno. V Sloveniji je rast plač v državni upravi po dolgem času znova v ospredju. Še bolj bo po "uskladitvi in odpravi nesorazmerij", kar bo z zamikom povečalo pritiske stroškov dela, ki so se lani umirili. EKONOMSKI PRESEŽEK Slovenija bo letos že drugo leto zapored zabeležila proračunski presežek, to pa po besedah ministra za finance Andreja Bajuka pomeni zmanjševanje potreb po zadolževanju. Vlada je zato v programu financiranja državnega proračuna za leto 2008 odpovedala drugo za letos predvideno izdajo državnih obveznic. NAGRADA ZA SODOBNO GLASBO Slovenska skladateljica Nina Šenk je prejela prvo nagrado na Festivalu sodobne glasbe v Weimarju. Nagrado na festivalu, ki je potekal med 13. in 17. majem, je prejela za skladbo Movimento fluido za altovsko flavto, violončelo in klavir. PET AVTORJEV ISČE KRESNIKA Finalisti za nagrado kresnik časopisne hiše Delo za najboljši slovenski roman, so Rizling polka Štefana Kardoša, Nebesa v robidah Nataše Krambergej, Nedotakljive Ferija Lainščka, Biljardov Dobrayu Dušana Šarotarja in Tretji svet Suzane Tratnik. Žirija je izbirala med 120 romani z letnico 2007. PLEČNIK JE PRISEL V TOKIO V galeriji sredi največjega tokijskega parka Ueno so odprli razstavo Jože Plečnik, slovenski arhitekt na Dunaju, Pragi in Ljubljani. Plečnikova razstava je največji kulturni dogodek, ki ga je doslej Slovenija organizirala na Japonskem, je za STA poudaril veleposlanik Miran Skender. PO SVETU ODPADKI V NEAPLJU Ukrepi italijanskega premiera Silvia Berlusconija glede rešitve krize s smetmi v Neaplju so naleteli na odpor. V predmestju Neaplja se je namreč pred enim izmed novih odlagališč zbralo okoli tisoč protestnikov, ki so poskušali zapreti dostop. Berlusconi je v okviru ukrepov ukazal odprtje desetih novih odlagališč, katere bo varovala vojska. Evropska komisija je ob tem izrazila dvom glede ukrepov, saj naj ne bi upoštevali globljih strukturnih težav. RUSKA TURNEJA Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se je v sklopu svoje prve turneje v tujini mudil na Kitajskem. Podpisal je sporazum o gradnji objekta za plemenitenje urana na Kitajskem, vreden milijardo ameriških dolarjev. Državi se dogovarjata tudi o izgradnji naftovoda in dveh plinovodov. BAN KI MOON V MJANMARU Mjanmarske oblasti so vsem tujim reševalcem in humanitarnim delavcem dovolile vstop v državo. To je bilo v petek, 23. t. m. po srečanju z vodjo vladajoče vojaške hunte, generalom Than Shwejem, je povedal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Ogledal si je nekatera območja, ki jih je ciklon najbolj prizadel, predvsem na območju delte reke Iravadi. Pogovori voditeljev so trajali več kot dve uri, Ban pa je povedal, da je general pristal tudi na to, da yangonsko letališče postane mednarodno središče za razdeljevanje pomoči. V divjanju ciklona je umrlo najmanj 78 tisoč ljudi, 56 tisoč pa jih še vedno pogrešajo. ZDA: VOLITVE Volitve za izbiro predsedniškega kandidata Demokratske stranke so se razpletle v skladu s predvolilnimi anketami. Hillary Clinton je zmagala v Kentuckyju, Barack Obama pa v Oregonu, s čimer je osvojil neulovljivo večino delegatov, pridobljenih z volitvami in strankarskimi zborovanji. Clintonova se kljub temu ne namerava predati. SRBSKI IZIDI Srbska volilna komisija je objavila končne uradne izide predčasnih parlamentarnih volitev, ki so bile 11. maja. Izidi potrjujejo zmago proevropske koalicije Za evropsko Srbijo srbskega predsednika Borisa Tadiža. Koalicija Za evropsko Srbijo je po ponovitvi volitev na treh voliščih 18. maja prejela 102 sedeža v parlamentu. Srbska radikalna stranka je dobila 78 poslanskih sedežev, koalicija Demokratske stranke Srbije in Nove Srbije 30 sedežev, koalicija BARAGOVO MISIJONISČE V LANUSU Lani za veliko noč je škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil temeljna kamna Baragovega misijonišča in cerkve Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu. Komaj dobro leto je tega, pa so slovenski lazaristi že povabili rojake na blagoslovitev misijonišča, ki že stoji in služi svojemu namenu, čeprav še manjka mnogo podrobnih del. Zidovi nove cerkve se tudi že visoko dvigajo. Kdor večkrat obišče Lanuščane, je mogel slediti naglemu delu pri gradnji, vsi ostali redkejši gostje pa so obstrmeli: Skoraj da niso pričakovali, da bosta obe novi zgradbi tako veliki in prostorni. Cerkveno ogrodje že sedaj daje slutiti veličastnost te prve slovenske cerkve v Argentini, sezidane po načrtih g. H. Gorazda z delom slovenskih podjetnikov. Blagoslovitev Baragovega misijonišča so obenem združili še z žegnanjem, - praznik zavetnice nove cerkve je 31. maja - in ob tej priliki so povabili rojake na celodnevno praznovanje obeh dogodkov. Rojaki od blizu in daleč so se povabilu rade volje odzvali in v lepem številu prihiteli v Slovensko vas. ... SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Poroka. V Villa Hermosa sta se poročila v soboto 24. maja 1958 g. Ivan Petkovšek in gdč. Ivanka Plečnik, doma iz Hotedršice pri Logatcu, ki je šele nedavno prišla v Argentino iz domovine. Za priči sta bila ženinova mati ga. Petkovšek in nevestin oče g. Plečnik, ki je za to priložnost prišel iz Severne Amerike. MENDOZA Društvo Slovencev v Mendozi je imelo 27. aprila deveti redni občni zbor. Člani so bili z delom dosedanjega odbora zadovoljni ter so ga potrdili še za naslednjo poslovno dobo. Tako je ostal še naprej predsednik g. Jože Bajda, v odboru pa gg. Janez Grebenc, Vladimir Šmon, Franc Jerovšek ml., Janez Štirn in Vinko Zarnik. V nadzornem odboru so gg. Lučka Grintal, Pavel Božnar in Jože Žumer. Na občnem zboru je bil med drugim sprejet sklep, da bodo društveni člani poleg članarine še prostovoljno prispevali za zboljšanje in spopolnitev slovenskega šolskega tečaja. SPOMINČEK ... ,,Vetrinje! Kraj naše bolečine! Kraj naše največje narodne žaloigre!" ,,Nehaj že enkrat! Dosti naj bo že tega!" ,,Nikdar in nikoli! Ne morem. Razumeš Ne morem! V prsih boli, srce krvavi, pljuča se napenjajo, da bi tulil, grlo se stiska v neizmerni bolečini. Kako boš pozabil? Si ti že? Ne! Tudi ti nisi. Kako moreš? Saj je to za Slovenca nemogoče. Ali si jih videl? Seveda si jih! In če jih nisi, vseeno. Odhajali so ... S kamijoni so jih odpeljali ... Cvetove naše. Pušeljce naših vasi. Naše borce za svobodo, naše domobrance. ..." V - X Svobodna Slovenija, 29. maja 1958 - št. 22 RESUMEN DE ESTA EDICION Socialistične stranke Srbije, Stranke združenih upokojencev Srbije in Enotne Srbije pa 20 sedežev, v parlament pa je prišlo še nekaj drugih strank. Novi parlament se mora na ustanovni seji sestati najkasneje do 19. junija, nato pa bo začel teči 90-dnevni rok, v katerem morajo stranke oblikovati vlado. MISIJA NA KOSOVU Rusko zunanje ministrstvo je nameščanje pripadnikov misije Evropske unije na Kosovu (Eulex) označilo za nezakonito. Menijo, da bi moral misijo odobriti Varnostni svet Združenih narodov. Eulex naj bi s 15. junijem predvidoma prevzel odgovornost od misije Unmik, vendar pa v Združenih narodih še ni bila sprejeta dokončna odločitev o tem. IMPORTANTE VISITA El Secretario de Estado del gobierno de la Republica de Eslovenia, Sr. Zorko Pelikan, a cargo de la Oficina para los Eslovenos por el Mundo, estara de visita en la Argentina desde el 2 hasta el 8 de junio de 2008. El domingo 1. estara en Montevideo, Uruguay y se reunira con los miembros de la Primera Sociedad Eslovena Transmurana de esa ciudad. El 2 de junio estara en la provincia de Mendoza para encontrarse con los eslovenos que viven all^, en las instalaciones del centro. El martes 3, visitara la Asociacion Mutual Eslovena Triglav, en Buenos Aires. Estan invitados a participar del encuentro los eslovenos del Centro Transmurano de Bernal, as^ como los eslovenos de Berisso y alrededores. El 4 de junio lo recibira la Liga eslovena de madres de familia. El mismo d^a visitara el hogar de ancianos Rožmanov dom y el centro Nuestro hogar de San Justo. El jueves 5 se le dara la bienvenida en la residencia del embajador esloveno. El 6 de junio visitara a los eslovenos de Slovenska vas en Lanus. A la noche se reunira con los representantes del Consejo de las Instituciones. El sabado visitara los cursos de esloveno de Ramos Mej^a y Castelar; por la tarde hara lo propio en el curso a nivel secundario. Hacia la noche dialogara en el espacio de la Accion cultural eslovena. El domingo 8 de junio por la manana participara de la misa en San Mart^n y luego conocera el centro. Ese mismo d^a regresara a Eslovenia. (Pag. 1) DIPLOMACIA El 22 de mayo Eslovenia celebro el d^a de la diploma-cia eslovena. Establecido por el gobierno esloveno en 2004, el d^a significa el reconocimiento formal de los diplomaticos eslovenos en el mundo. La fecha 22 de mayo se fijo para recordar que ese d^a en el ano 1992, Eslovenia comenzo a formar parte de las Naciones Unidas. Con esta declaracion por parte de la ONU se cerro el proceso de reconocimiento de Eslovenia como un pa^s independiente. (Pag. 2) 48 ANOS DE SANAS RA^CES El centro esloveno de San Mart^n estuvo de festejo. El pasado 18 de mayo celebro su 48° aniversario. El d^a se inicio muy temprano con la misa de accion de gracias, presidida por el padre Pablo Novak. La capilla del Sagrado corazon de Jesus tambien parecio estar de festejo; no faltaron los trajes t^picos, las banderas nacionales y el coro que interpreto la "misa de San Bonifacio" en idioma lat^n y esloveno, acorde para la ocasion. Siguio el desayuno y mas tarde el acto cultural donde saludaron el presidente del centro, dr. V^ctor Leber y la presidente de Eslovenia Unida, Alenka Godec. Todo el numero cultural estuvo relacionado con lo festivo del d^a. Participaron todas las organizaciones que confluyen en el centro de San Mart^n. El almuerzo no se hizo esperar, como as^ tampoco la buena musica, para pasar una agradable tarde de cumpleanos. (Pag. 3) LIGA DE MADRES En este numero las madres de Slovenska vas, en Lanus, enumeran lo realizado en el pasado ano. Al igual que los jubilados eslovenos de Lanus que detallan las salidas realizadas y cuentan que los encuentros semanales de los d^as miercoles, se han vuelto muy divertidos. (Pag. 3) NOCHE DE TALENTOS El pasado 17 de mayo los jovenes eslovenos organiza-ron la ya tradicional Noche de la musica y la cancion "Pevsko glasbeni večer". En el escenario del Centro esloveno de Floresta se presentaron trece numeros entre solistas y grupos, en los cuales al menos uno deb^a tener ra^ces eslovenas. Los mas variados estilos estuvieron pre-sentes en la noche, con una muy buena calidad de sonido. El programa estuvo dividido en dos partes - una mas clasica y otra mas moderna. Ademas, hubo dos camaras que registraron lo que ocurr^a y lo proyectaron en una "pantalla gigante" ubicada a la izquierda del escenario. Felicitaciones a los amantes de la musica que mostraron sus talentos al publico y a todos los que hicieron posible el disfrute de una excelente noche. Para ver las fotos y conocer un poco acerca de las organizaciones juveniles entra a www.sdo-sfz.com.ar (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Jožko Rožanec, Vera Breznikar Podržaj, Regina Leber, Cvetka Burja, Marija Grbec, Marica Urbanija, Pavlina Dobovsek in Andrej Žnidar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O