Štev. 32. Ljubljana, zq. maja 1940 Leta XXII ČUDEŽEV NA jiščih NI Dogodki, ki se odigravajo v zapadni Evropi, globoko odmevajo po vsem svetu in zlasti tudi pri nas. Imena znanih bojišč iz zadnje svetovne vojne se ponavljajo, le da je brzina dogodkov neverjetno pospešena. Prav v zvezi s to brzino se dnevno govori in piše a čudežih na tem ali onem bojišču. Poročevalci poročajo o strahotni tehnični opremi, ki omogoča vojski dnevno prodiranje po 200 in več kilometrov. Nastane vprašanje: ali je res danes človek v delu in borbi postal suženj stroja? Ali res človek kot oseba ne pomeni nič več? Ako bi morali na ti dve vprašanji odgovoriti pritrdilno, tedaj bi nas ob misli na bodočnost morala obliti mrzla zona. Na srečo je narobe. Stroj je še vedno — in tudi v vojni — suženj človeka? seveda pod pogojem, da se človek svoje moči in dostojanstva tudi zaveda. Na bojiščih ni čudežev, pravijo vodilni in odgovorni vojaški strokovnjaki. Tam gospodari suha stvarnost in zmaguje osebna hrabrost. Torej ne stroj, ne tank, ne motor v letalu, ampak čisto osebna hrabrost tistega, ki te stroje vodi. Kakor je to na prvi pogled neverjetno, kakor zveni protislovno, da bi se človek osebno lahko uprl morilnemu orožju s sto in tisoč konjskimi silami, tako je vendar resnično. Stroj lahko razdira in ruši, nikakor pa ne more zmagati. Oni dan smo imeli priliko slišati besede borca, ki je doživljal vse tragedije našega naroda zadnjih štirideset let. Iz ust tega izkušenega junaka in borca smo slišali tole trditev: Kdor ima pogum, da zna za domovino umreti, je nezmagljiv. V srbskem delu kraljevine Jugoslavije so te besede narodni pregovor. Zgodovina potrjuje njih globoko resničnost. Saj ni zlepa naroda, ki bi imel tako krvavo trpko, hkratu pa tako zmagovito slavno zgodovino kakor jo imajo vprav Srbi. In ne papirna modrost, ampak življenjska skušnja je pri njih izoblikovala ta pregovor. Mir pripravljenosti Morda se bo kdo čudil, zakaj danes govorimo o tem. Saj imamo mir in nikogar ne nadlegujemo, zato tudi nihče ne bo nas. V redu! Naglašamo, da s svojimi besedami nimamo namena nikogar razburjati, najmanj pa ustvarjati kako vojno psihozo. Nasprotno! Namen teh vrst je, da malodušne okrepimo in zbegane pomirimo. Tem in onim pa je treba povedati, da mora biti človek vedno pripravljen, ako hoče ohraniti mir. Pripravljenost torej ne pomeni vojne ali celo bojazni, temveč samo mir. Priprave za napa ngliie Medtem ko na vsem nemško-belgijsko-fran-coskem bojišču trajajo siloviti boji, ki jim še ni videti končnega izida, se pripravljajo Nemci za glavni napad na Anglijo. Poročila soglašajo v zatrdilih, da Nemci zbirajo silne množine čet in materiala na zapadni norveški obali, na Danskem in v zasedenem delu Belgije. Tudi v svoj klin, o katerem poročamo na drugem mestu, pošiljajo Nemci vedno nove mehanizirane čete. Iz vsega tega sklepajo, da hočejo ANGLIJO PRESENETITI z nenadnim napadom na samo angleško ozemlje, preden bo imela Anglija čas, da se pošteno pripravi za vojno. V tem primeru bi bila Anglija navezana v glavnem na širšo ameriško pomoč, vendar je vprašanje, če bi se sploh mogla s to pomočjo okoristiti, ako bo nemški napad dovolj nagel in odločen. Kolikor se da posneti iz poročil, je sedaj najvažnejši nemški vojni cilj bliskovit in odločen udar na angleško ozemlje. Kakor kaže, nameravajo Nemci z močnimi obsežnimi letalskimi napadi pripraviti v Angliji tla za izkrcanje svojih čet, ki bi jih z ladjami in letali v velikih množinah prepeljali na Angleško. Italijanski tisk sklepa, da je Anglija sedaj prvič v zgodovini resno in neposredno ogrožena. PRIPRAVE V ANGLIJI Kako se tudi v Angliji sami zavedajo res-nobe takega položaja, priča nedavno sprejetje novega izjemnega zakona, po katerem so osebnost, delo in imetje vsakega britanskega državljana, moža, žene in otroka izroča na razpolago Nj. Vel. kralju in njegovi vladi. Zakon je kralj že podpisal in je torej že tudi stopil v veljavo. Kako silno posega novi zakon v vse angleško življenje, bomo razumeli, ako pomislimo, da je bila osebna in imovinska svoboda Angležu vedno nedotakljiva svetinja. Saj niso poznali niti brambne dolžnosti (obvezne vojaške službe). Med svetovno vojno so jo pod pritiskom razmer za nekaj časa uvedli, takoj po vojni pa so jo zopet odpravili. Sedaj je angleška javnost sprejela novi zakon, ki v najgloblje temelje spreminjevalno posega v življenje vsakega državljana, vseskozi z odobravanjem. To priča, da so se tudi Angleži zavedli krute resnosti TOTALITARNE VOJNE in so pripravljeni na največje žrtve. To dejstvo po svojem političnem pomenu presega meje ve- Miru je danes deležen le tisti narod, ki zna na vse strani zbujati spoštovanje. Samo površen pogled po svetu nam to potrdi. Po drugi strani se moramo zavedati, da je sodobna vojna kakor požar. Nekje se je vnelo, nihče pa ne more povedati, kam bo vihar vse zanesel tleče ogorke. Brez skrbi je lahko samo gospodar, ki pravočasno ukrene vse mere proti ognju. Tudi če kak ogorek pade na njegovo streho, ne bo mogel povzročiti občutne škode. Kakor tak previden gospodar, tako morajo danes ravnati vsi nevtralci, ako hočejo ohraniti sami sebe. To delo pa je naporno in zahteva združitev vseh sil. Narod, vojna in vojska Pred leti in tudi še v zadnji vojni sta bila narod in vojska dva različna pojma. Narod je živel svoje življenje, njegova oborožena sila svo je. Danes je to bistveno drugače. Po opazovanju v svetu vidimo, da se je pojem »fronte« silno razširil. Fronta danes ni več samo bojišče v nekdanjem pomenu besede, ampak vse ozemlje države, ki je kakorkoli potegnjena v vojno. Zato tudi predstavlja danes vojsko ves narod možje in žene, otroci in častitljive ba- bice, prava oborožena sila pa je samo vrhunec te vojske. Prav zaradi tega mora obramba koreniniti v srcu vsega naroda. Narod, ki se tega ukaza zaveda, ne bo propadel, ampak bo tudi skozi temo trpljenja in kopel j krvi šel mirno v svojo bodočnost. VELESEJEM 1. DO 10. JUNIJA 1940 47. RAZSTAVNA PRIREDITEV 600 razstavljalcev, domačih in inozemskih. Bogato založen velesejem. — Kmetijski stroji in orodje. Posebne razstave: pohištvo, avtomobili, zaščita pred napadi iz zraka, naša vsakdanja hrana, zobna tehnika, turizem. Polovična voznina na železnici in parnikih. Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. likobritanskega imperija, ker priča in kaže tudi drugim narodom, kako je treba v nevarnosti združiti vse narodne sile in vsa sredstva, ki so narodu in državi na razpolago, za obrambo domovine. Seveda, taki izredni napori so mogoči le v izrednih časih, pod izrednimi okolnostmi in le na temelju trdnega zaupanja, da bodo oni, ki so jim izročena tako izredna pooblastila, svojo oblast rabili resnično le takrat, kadar je neobhodno potrebno in tako, kakor res zahteva življenjski interes naroda. Pod Nevillom Cham-berlainom tak zakon, kakor ga je v sredo sprejela angleška zbornica, najbrž ne bi bil mogoč. Anglija je takrat imela režim konservativne stranke, stranke, ki si je sicer na svobodnih volitvah pridobila legitimacijo večinskega zastopstva angleškega naroda, toda vendarle režim stranke. Morala je priti koncentracijska vlada VVistona Churchilla, v kateri sodelujejo zastopniki vseh pomembnih angleških političnih skupin, režim narodne sloge, v katerega sme vsak Anglež zreti z zaupanjem in ki v skupni odgovornosti predstavnikov vsega naroda nudi vsej naciji sigurnost, da se bo storilo vse in najbolje, kar se storiti da. Kadar je postavljeno vprašanje čuvanja države in njenega življenja na prvo mesto, takrat se morajo umakniti vsi drugi problemi, vsa nasprotstva v nazorih o vprašanjih notranjega državnega življenja, takrat postane vsako partizanstvo zločin in že sam videz, da se vodijo državni in narodni posli — v malem in velikem — po nekih drugih, a ne splošno narodnih interesih, slabi notranjo moralno moč, ker slabi zaupanje. Angleški zakon velja za dve leti. Mišljen je torej kot provizoričen ukrep, kot skrajni, izredni napor v času borbe za obstanek angleškega imperija. Z njim skuša angleška demokracija izenačiti svoje sile s sistemom totalitarnih držav, ki so svojo moč zgradile od početka na načelu, da mora poedinec biti z vsem, kar je in kar ima, brezpogojno na razpolago državi. Toda že danes se smemo vprašati, ali bo, kadar se vojna konča, vse zopet moglo biti obnovljeno in ali se bo mogla v stari obliki zopet zgraditi porušena stavba. Ako se uresniči prepričanje onih, ki verujejo v nepremagljivo moč demokracije, se bodo Anglija in vse demokr ske države zopet vrnile k polnemu spoštovanju državljanskih svoboščin. Toda v gospodarskem in socialnem oziru se rušijo danes mnogi predsodki in si utirajo pot mnoga spoznanja. Misel skupne blaginje dobiva vedno stvarnejše oblike in zahteva v vedno večjem obsegu podrejeva-nje interesov posameznika interesom narodne in državne skupnosti. Kakor v duhovnem in političnem življenju človeka ne more biti neomejene, nedisciplinirane svobode, tako je ne more biti v njegovem gospodarskem udejstvovanju. Privatna iniciativa in osebni interes sta gotovo glavni gibali gospodarskega in tudi socialnega razvoja. Toda svet spoznava, da je njegov napredek odvisen od tega, v koliki meri bo mogoče v bodoče spraviti v sklad interes posameznika z narodno celoto. IDEJA — PRAVA SILA Zaradi tega bodo morale tudi demokracije prilagoditi svoj sestav novim načelom socialne zgradnje, ako nočejo podleči valovom, ki so močnejši ko najmodernejše orožje. Stara resnica namreč je in ostane, da je ideja največja sila na svetu, sila, ki ji prej ali slej nujno podleže še tako velika materialna mož- : i; iž^iii Ulj Kakor vse kaže, nujno stoji svet pred dogodki, ki bodo res odločilni za bodočnost človeštva za dolga stoletja. Komu bo dal razvoj prav in koga bo usoda izbrala za končnega oblikovalca bodočnosti, to je danes še neodločeno vprašanje. . Lonoon Prizorišče sedanjih silovitih bojev v Belgiji in severni Franciji. Zadnja nemška poročila pravijo, da so Nemci zavzeli Ca-lais, angleška in francoska poročila je to pristanišče pa zatrjujejo, da še vedno v zavezniških rokah. A riVERS g-fOURflAl A ■o^rnoamu. ^HtORuGt ' osmunt ocAHBb o / 7£/y j LE CAT£A$ -opiRortrii o MOlirblD/ER/S? iOtAl o i AVfJfffS r CLERMOriT OLOUVIERS £VR£(JX \ LAIOLE O O MAHTL5 CHARLEROl ODIHAHT OSJ QuLhTihomion spoznali Franca Kavčiča iz ljutomerske okolice. V kovčegu je policija našla 96 zlatir ur po 1500 din, 30 zlatih ur po 3000, mnogo zlatih verižic, zapestnic, prstanov in drugih zlatih predmetov v skupni vrednosti okrog 250.000 din. Kavčič se je pripravljal na rop cel teden. Ogledoval je trgovino in proučeval razmere. Napravil je načrt in ga konečno izpeljal. Černe je roparja opisal policiji, ki ga je s pomočjo prstnih odtisov prav kimalu izsledila. Ropar je po poklicu kuhar. Izročen je sodišču. TISKARNA ZA LAŽNE BANKOVCE Že zadnjič smo poročali o aretaciji znanega in dolgo iskanega ponarejevalca 500 dinarskih bankovcev Franca Majcna v Skorbi pri Ptuju. Pri njem so našli 774 ponarejenih bankovcev po 500 din; tri fotografske posnetke na steklu, ploščo za vodni tisk s kraljevo glavo, 25 raznih barvastih svinčnikov, 18 kosov kovinskih plačic s številkami, 4 zavitke raznih barv in pisana pravila, kako se denar ponareja. Vse te tiskarske priprave je imel Majcen skrite v čebelnem panju. Prebrisani ponarejevalec je menil, da njegovi tiskarne orožniki ne bodo našli. Toda bistremu očesu ptujskih orožnikov ni ostalo ničesar prikritega. Pretekli teden so pa odkrili orožniki drugo tiskarno za ponarejanje bankovcev v Zagorju pri Litiji. V zadevo je vmešan znani zagorski mesar Košir in gostilničarka Štempiharjeva. Oba sta bila aretirana in oddana sodišču v Litiji. Tiskarno je finansiral mesar Košir, gostilničarka Štempiharjeva je dala na razpolago podstrešno sobo, a denar je ponarejal znani ponarejevalec in družabnik pri Ptuju aretiranega Majcna, Grašič. Grašič se še vedno skriva nekje po Sloveniji. Vsi drugi člani ponarejevalske družbe so že za zapahi, le Grašič, ki je bil Jugoslovansko časopisje priobčuje še vedno poročila o vtisih, ki so jih dobili člani našega trgovinskega odposlanstva v Moskvi. »Jutro« je pretekli teden objavilo zanimiv razgovor, ki ga je imel z našim odposlanstvom predsednik sovjetske vlade in zunanji minister Molotov. Eden od članov naše delegacije takole popisuje obisk pri Molotovu: »Meni se ne mudi, gospodje. Jaz imam dovolj časa. Zelo so mi prijetni ti prijateljski pogovori z vami.« To so besede, ki jih je Molotov parkrat ponovil ob priliki triurnega pogovora z jugoslo-vensko delegacijo v MJoskvi. Predsednik sovjetske vlade Molotov je nadaljeval: »Gotovo ste mogli opaziti, kako dobrodošli ste povsod pri nas. Prepričan sem, da so vam vsi naši ljudje izrazili enako veliko zadovoljstvo, da vas vidijo tu in da lahko skupaj z vami rešujejo resne in koristne zadeve. Danes se dogodki razvijajo tako, da je prav, ako se od-nošaji dveh držav, kakršni sta naši, normalizirajo. Verjemite, da bomo vsi imeli velike koristi od tega. Gotovo ste že izvedeli, da med nami obstojajo simpatije za Jugoslavijo. Ni vam bilo težko opaziti tudi tega, koliko stori narodni komisar za zunanjo trgovino Mikojan, da bi pogajanja tekla gladko in da bi se izog- njen vodja in glavni krivec, je še zunaj. Zagorsko ponarejevalsko družbo je izdal Majcnov sin. Prijavil je vso zadevo zagorskim orožnikom, ki so izvršili preiskavo pri mesarju Koširju in gostilničarki Štempiharjevi. V kompostu so našli 50 kg težak ponarejevalni stroj, za katerega je dal Košir 20000 din. Poleg tega so našli za približno en milijon din narezanega papirja in več izgotovljenih 500 dinarskih bankovcev. Glavna krivca Majcen in Grašič, ki sta ustanovila tiskarno za bankovce v majhni vasici nad Radečami, sta se nato preselila v Zagorje ine tu nadaljevala prepovedani posel. nili vsemu, kar bi lahko oviralo normalni potek razgovorov. S svoje strani vas bom tudi jaz z največjim veseljem in iskreno podprl v toku pogajanj, ako bi bilo to potrebno in ako bi se slučajno pojavile težkoče.« Molotovu gredo besede gladko od ust. Govori naravno, neprisiljeno in mirno. Vsa njegova pojava nosi pečat dobrodušnosti. Tak je, kakor si običajno predstavljamo tipičnega ruskega človeka — tistega, ki nosi brado. Ali se Sovjetska unija zanima za Jugoslavijo? Večkrat smo skušali postaviti to vprašanje. In ali se Sovjetska unija zaradi svojega gospodarstva, ki vse bolj zadostuje samemu sebi, ne zapira tudi politično v svoje nepregledne ruske horioonte, preko katerih ne sega zanimanje za dogodke po svetu? Molotov, ki je obenem tudi minister za zunanje zadeve, zmerom ljubezniv in s smehom na ustih, pozna naše misli in pravi s svojim i prijetnim glasom: »Kakor vidite, potekajo naša trgovinska pogajanja zelo povoljno. Tudi to je že normaliziranje odnošajev in vzbuja v nas veselje. Mi želimo, da bi bila Jugoslavija močna, njen narod zadovoljen in da bi imeli v naših nadalj-nih pogajanjih obilo sreče. Rusija in Jugoslavija Ivan Albreht: Med košnjo in žetvijo »Kje imaš pa kaj deklet?« ga je dražil star očanec. »So mi vse pobrali,« se je smehljal Tine. »Pa si kaj pripeljal s seboj?« »Tri!« »Oha! Katere pa, katere?« Tine je pokazal med pare. »A, Zemljanovo tudi?« je namežiknil očanec, a Tine se je sklonil k njemu: »Sem kot kraški osel. Če mu naložite cekinov, bo nosil zlato, če mu plev, bo nosil pleve.« »Ej ti šent, kako jo spleteš! Pij!« mu je možakar ponudil kupico. Tine je pil. Godci so za hip prenehali in skupina fantov je prišla prosit Tineta, da bi jim še malo prepustil plesalke. »Salabolske duše nasukane!« se je branil fant, »kaj hodite k meni, ko nisem ne oče ne starešina! Z dekleti se zmenite!« »Jaz bi malo sedla,« je menila Majda. »Nič ne bodi čmerikava,« je odgovarjal Tine, »kar zavrti se, ko veš, da nisem siten.« Vmes je nagajivo pomežiknil Jerici, ki se mu je zahvalila z dolgim, toplim pogledom. Gosli so milo zavabile, harmonika se je hrešče napihnila in pari so se zavrteli. Tu in tam je kdo zaukal. Priletni možakarji in ženice so se kriče razgovarjali, Zadravec je hrcaje nosil pijačo in si otiral znoj, Majda pa je ves čas premišljevala, kako bi si osvojila Tinetovo srce. Hrušča skoraj ni slišala in z nobenim plesalcem se ji ni ljubilo govoriti. Mislila je in mislila, kako je vendar to strašno in čudno. Poleg Vuzdenčana je Zemljan najbolj košata korenina v Zabrdu in Majda je tako rekoč rasla že izza detinstva v. veri, da bo kdo izmed Vuzdenčanovih nekoč njen mož. Odkar je ostal samo Tine, je bila v mislih že čisto mlada Vuz-denčanka. Po prvi otroški postelji, kjer je dobila mati Zemljanka dvojčke, ki nista mogla živeti, ji je ostalo veselje materinstva zaprto celih sedem dolgih let. Potem je dobila Majdo, ki jo je cenila kot izreden dar iz nebes. Dva brata, ki sta kasneje prišla na svet, nista materi bila niti pol toliko v ponos kot sama Majda. Tudi Tine je bil prejšnja leta vedno ljubezniv in prijazen z njo, ko pa ga je zamrežila Staretova, je bilo kakor zakleto. »To mu mora biti narejeno,« se je tolažila Majda. »Uroke pa preženeš samo z uroki; drugega leka ni.« Ob misli, kaj zahteva od nje ciganka, jo je stresel mraz in se je opotekla. »Pa si menda že res upehana,« se je začudil plesalec, njen daljni sorodnik. »Sedla bi rada; saj sem že rekla,« je vzdih-nila Majda in fant jo je odvedel k Tinetu. »Pa si se hitro naveličala?« jo je sprejel s kislim glasom. »No, saj ti pa še sploh začel nisi!« »Kako, če nimam s kom!« »Poskusiva midva?« Zdaj se ni mogel več izmuzniti; toda njegov obraz je dobil med plesom čisto mučeniški izraz in Jerica se je morala nasmehniti, ko je zagledala v vrtežu ta čudni po sili par. »Oh!« je vzdihnila Majda. »Če si trudna, lahko precej sedeva,« se je skušal rešiti Tine, a Zemljanova: »Ne, ne, le zadovoljna sem tako. S teboj plesati, oh, to so nebesa!« Tine je z vriskom prekričal neprijazno besedo, ki mu je silila na jezik, pa je temu in onemu s pogledom namignil, naj ga reši neljube plesalke. Ko se ga naposled res nekdo usmili in hoče fant po Jerico, se mu zazdi, da ga nekdo ostro gleda. Nehote se ozre v vežo in vidi, da je mala ciganka kakor kača s pogledom zapičena vanj. Večer je že in petrolejke samo medlo in za silo razsvetljujejo prostore. Ne da bi se mogel to pojasniti, zavije mesto k Jerici v vežo. »Sreča tvoja, da si me slišal,« ga potegne ciganka k sebi in odhiti z njim, ki je čisto brez volje, na temno dvorišče. »Kaj hočeš, črni spak?« se za trenutek zave Tine in se hoče vrniti v sobo, toda cigan-kine oči so kakor goreče verige. Po kačje se mu vrže za vrat in ga začne divje poljubljati. Tine začuti neznan vonj, ki ga mami in mu jemlje moč. S silo se premaga in lopne po ciganki, da kakor vešča odleti od njega, vendar mu v hipu spet objame noge, javka in se kakor pošastna ovijalka splazi po njem. Zagonetni vonj je močnejši in ostrejši in Tinetu šumi po glavi. Kakor skozi bobnenje slapov čuje goltati cigankino strast. Poslovili smo se od Molotova, zadovoljni s sprejemam, z njegovo točno poučenostjo in ljubeznivostjo, s katero nam je skušal povsod koristiti, kjer je le mogel. Njegova želja, da bi nam pomagal pri pogajanjih, je bila resnično iskrena. Zapustili smo Kremelj, kjer nas je bil sprejel g. Molotov, z največjim zadovoljstvom i in se podali na razsvetljene ulice MoslkVe, ki j so bile kljub pozni uri zelo žive. Ne smemo pozabiti, da v Rusiji hodijo pozno spat. Tudi to je tradicija. Bili pa smo prijetno presenečeni, ko smo v gledališču videli koimade z domoljubno tendenco. Na prvem mestu se nahaja vsekakor So-lovljejev »Feldmaršal Kutuzov«. Igrali so ga v Bahtangovem gledališču, ki je bilo postavljeno kot simbol novega, reformiranega teatra. Igrali so ta komad tudi na predvečer 1. maja, na dan prvega maja pa so vprizorili ob navzočnosti vse vlade v Velikem gledališču opero »Ivan Susanin«, pesem o borbi ruskega naroda z njegovimi sovražniki. Ruska dežela sie brani. In zmaguje. Rusija je svobodna. To je stara opera Glinke iz carskih časov. Danes jo izvajajo v novi opremi morda še z večjim sijajem, a sigurno s prav takšnim uspehom kakor nekoč. Velikolktrat sem se spraševal, kako Rusi dar-nes žive, kakšni so njihovi nazori in njihove težnje. Sovjetska unija ima mnogo projektov. To je dežela, kjer se mnogo dela, mnogo gradi. Ne nastajajo samo veliki kanali in ogromna električna podjetja, temveč tudi poslopja, ki po svoji veličini spominjajo na zamisli Američanov. O tem bi se dalo govoriti, na drugem mestu. Danes je gotovo, da v Sovjetski uniji teže k velikim uspehom, ki bodo pokazali vsemu svetu, kaj zmore Rusija. Življenje za ruskega človeka pa je sigurno težko. Raja na svetu pač nikjer ni. Zapustili smo Rusijo prepričani, da se kolo zgodovine nikoli ne vrača popolnoma, toda tu-tudi noben narod ne more prekiniti svoje zgo- dovine in začeti živeti znova. Tudi današnja Rusija je očuvala tikte ambicije, ki so nekoč tako plemenito težile Petra Velikega. Tudi danes spoznava ruska država stare razvojne črte svoje politike in je prav tako občutljiva na gotovih točkah svojega življenjskega prostora, kakor je bila nekoč ... Kmetska mladina f Jakob Dotnanjko V ponedeljek dne 20. maja so pri Sv. Juriju ob Ščavnici pokopali vnetega sodelavca v kmetsko-mladinskem gibanju tov. Jakoba Do-manjka, ki se je ponesrečil in padel v naraslo Sčavnico ter utonil. Pokojnik je bil rojen leta 1900 na Jamni pod Sv. Duhom, kjer se je izkazal kot vnetega živinorejca in čebelarja. Dolgo časa je sodeloval v tamburaškem zboru Društva kmečkih fantov in deklet, saj so basovske strune pod njegovo veščo roko nekam najlepše pele. Ugledni kmečki družini, ki je že od vsega početka stala na braniku kmečkih pravic in kmečkega gibanja, izrekamo naše iskreno so-žalje. Sv. Jurij ob ščavnici Redni občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet se je vršil v nedeljo dne 19. maja, na katerem smo podali obračun našega kulturnega dela. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, da je v preteklem poslovnem letu bila živahna knjižnica, dramatski odsek in tamburaški pododsek. Poleg tega je društvo priredilo tudi nekaj izletov, izvršilo otvoritev »Gubčevega doma«, skratka — miro lahko rečemo, da je v preteklem letu Društvo kmečkih fantov in deklet pri Sv. Juriju ob Ščavnici opravilo veliko delo za napredek in povzdigo našega kmečkega človeka. Društveni odbor je v glavnem ostal neiz-premenjen s predsednikom tov. Satlerjem na \ čelu; na mesto podpredsednice ^pa je bila izvo-! ljena tov. Micika Nemec. Zvezo je na občnem zboru zastopal član izvršnega odbora Zveze tov. Kreft Vladimir, ki je v svojem govoru pozval mladi rod k nadaljnjemu delu za lasten napredek vsakega posameznika in s tem za napredek vsega kmečkega ljudstva. Ob priliki murskopoljskega kmečko-mla-dinskega praznika bo društvo priredilo izlet na Moto in Cven, med tem pa bo napravilo izlet tudi na Pohorje. Dne 25. avgusta bo Društvo odkrilo spominsko ploščo pokojnemu tov. Jakobu Nemcu. Sv. Ana v Slov. goricah V nedeljo dne 26. maja je pripravljalni odbor Društva kmečkih fantov in deklet imel sejo, na kateri je poročal Zvezin tajjjik tov. Ivan Nemec o pomenu in nalogah društev kmečkih fantov in deklet za preporod in dvig našega kmečkega naroda. Istočasno je opozoril vse člane nove kmečko-mladinske organizacije na naloge, ki jih imajo ob severni meji. Tovariši in tcvarišice so vzeli poročilo Zvezinega tajnika z zadovoljstvom na znanje. Ig Tudi naše Društvo kmečkih fantov in deklet kljub raznim težavam skuša napraviti svojo dolžnost. Poleg poletnih izletov, ki jih bomo tekom prihodnje sezone izvršili, se pripravlja tudi naš dramatski odsek, ki bo skušal v najkrajšem času nastopiti. Nekaj dobrih igralcev je sicer odšlo, kljub temu pa upamo, da se bo vse naše delo izvedlo v našo zadovoljnost in zadovoljstvo cele vasi. nik tapetnik in sedlar g. Viktor Tonejc, brat bivšega župana v Mošnjah Valentina Tonejca. Pokojni je bil star šele 33 let. Bil je izredno Ivan Nemec: Nemirne noči Še enkrat je vrgel pogled po čevljih, če bi morda le kje tičali, pa jih ni bilo nikjer. Vzdignil je svoje bose noge do pazduh in jo ubral po cesti. Nenadoma se je zopet ustavil, ker mu je v zbrazdano in nakremženo čelo padla misel včerajšnjega dne: Morda pa nisem imel čevljev, — se mu je zabliskalo v glavi. Sem, je čutil istočasno odgovor, na peti pa ga je zaskelel oster kamenček, da je kar poskočil in jo jadrno popihal naprej proti Ljutomeru. Mahnil jo je naravnost čez njive in kakor brez sape primahal z okrvavljenimi nogami. Drugi večer, tako nekako že popoldne, je Joža zopet prestopil železnico v Ljutomeru in jo korajžno ucvrl po stezi do brvi. Kakor hitro je prekoračil brv in stopil v gozd, je zopet občutil iste bolečine. Zazdelo se mu je, da ima v kolenih neko gosto brozgo, saj je komaj prilezel s strašne gozdne poti... Premalo sem potegnil, je menil Joža; Tisti bedasti študij od gozdnih poti me je docela zmotil. Še pol litra, drobnega pol litra bi moral potegniti. Samo pol litra več! Prekleto! Ah, ne boš ga! Ehe, punca! — Moja si že davno, samo mučiš me, stvor nesrečni! Kdo bi neki ne zmogel takšnega dekleta, ta bi pa res ne veljal dveh kuhanih krompirjev. Moja si Katja, se je oju-načil, ko je prišel iz cvenske vasi in zagledal Moto. Moja si, je drhtela iz njega strast, samo strast, ki ji je slepo služil kot ponižen hlapec. Zvečer je Joža sedel v gostilni in srkal iz svojega litra, da bi bil bolj odločen, da bi laže zavojeval Katjo. Ko mu je vino začelo prehajati v glavo kot pregreta para, se je dvojno ojunačil in kratko malo rekel vsem gostom, da so osli in norci. Osli ste! Domači osli, je hotel poudariti, ko je dobil tako trdo pest po ustih, da se mu je vroča kri jela prelivati v usta. Ti pa si bedak, je presenečeno zinil in mirno brez posebne težave sprejel še dve topli bunki po ušesih, da se mu je glava v ležišču skoraj dvakrat zavrtela. No, no, saj nisem štor. Prekleto, saj nisem tikev, je brundal z okrvavljenimi ustnicami in iskal z očmi Katjo, da bi se ga usmilila! Počasi se je zibal po sobi in lezel v kuhinjo, iz kuhinje v sobo in v predsobo, toda Katja ni hotela niti videti okrvavljenega Rezančevega Joža. Ko je videl, da hiša ne premore Katje, je šel na dvorišče in jo iskal po hlevu in celo v drvarnici, dokler se ni znašel pod njenim oknom. Ti, praviš, da me ne maraš! — je režeče siknil v okno, lice pa mu je še vedno bilo okrvavljeno. Zakaj ne odgovarjaš, če govorim s teboj? Zakaj se ne stisneš k meni, ko si pa vendar moja, saj moja moraš biti! Moraš, moraš, moraš, se je penil in divje smehljal, dokler ga ni premagal sladki spanec pod njenim oknom. ★ Drugo jutro so našli na njegovem ležišču klobuk, čez nekaj dni je pustil suknjo in srajco, prejšnji teden pa so našli aktovko s knjigami, ki jih je že dve leti prežvekoval in ni prišel do konca. Dve leti je buljil v knjigo, ki je obravnavala napravo gozdnih cest in industrijskih železnic, pa so mu računske formule in razni sinusovi koti na oglu ali ovinku obstali. Izpiti so šli po vodi! Dve leti sta minuli zaradi gole strasti. Dve leti, toda Katja je ostala kot hladen zimski led, kar je Jožu še bolj razkačilo in dvigalo njegovo strast. Odslej je zalezoval Katjo na vsakem koraku. Povsod je lezel za njo, nemirne noči pa so se stopnjevale od dne do dne, ker je Joža vedno bolj besno rogovilil. Pil je in rogovilil. Z vsem žolčem je robantil in klical v neprespane noči: Moja si! — moraš biti moja! Moraš, moraš, moraš! Nekega julijskega dne je prišel Joža že na vse zgodaj na Muto. Človek bi niti ne verjel, toda Joža je bil resnično trezen. Menda je prvič odkar ga je Katja poznala, videla Joža Rezanca -treznega. Rekla mu je nekaj besed, rahlo, toda odločno, kar je Jožo zadelo na pravo stran. Še tisti dan je pobral svoje premoženje in se zagrizel v knjigo o gozdnih potih. Hotel je za vsako ceno položiti izpit iz gozdnih ved in stez... Nemirne noči so prenehale. Katja je prvič po dveh letih sladko zaspala brez vzdihov in preklinjanja pod oknom. Katja je ostala Katja, brhko dekle, ki res ni bilo ustvarjeno za pijanca. Katja je pijanca naučila tudi pameti. Prav koristna bi bila njena šola še za marsikaterega bedaka, še za marsikaterega norca, ki hoče zajemati iz življenja, pa je slepec pri belem dnevu in pri zdravih očeh. Koliko je norcev, ki se oblačijo v učenost, pa imajo pamet obešeno ob zarjaveli kavelj. Oh, koliko ... Katjine modre in velike oči pa so se zadovoljno upirale v noč; zvezde so smehljajoče migljale in prisluškovale glasu njenega srca. Pod temno višnjevi obok se je visoko raztegnila tiha topla noč, mir je bil povsod, nekje v prividu je zaslišala Katja Jožin divji glas: moraš, moraš, moraš!... Dopisi Z IŽANSKEGA Za kmeta so nastopili težki časi. Tepe ga vreme, zima, povodenj in cela vrsta drugih nadlog se je skopala nanj. Te nadloge so v mnogem proizvod človeške hudobije. Vozne živine kmetje nimamo. Delo je tukaj, ono najvažnejše kmečko delo. Treba je orati in kositi bomo morali. Čas saditve zelenjave je tu. Zelje, pesa in drugo. Gnoja ne moremo nositi v košu. Z motiko grebati krompir je prepočasno. Kurjave na hrbtu ne moremo nositi. Za pelaj trave, da nakrmimo živino, se dobi pri dobrem sosedu kako žival. To je enkrat, drugič je že težava. Veleposestnik pa v tem času s tremi pari konj vozi les iz gozda in je dobre volje, medtem ko ostali kmetje v skrbeh sprašujejo, koliko je kdo doprinesel za našo skupno stvar, za našo svobodo in neodvisnost. Gospod gra-ščak naj bi tudi svoje dal. Z GORENJSKEGA Gasilska četa Hlebce je praznovala na bin-koštno nedeljo dvajsetletnico svojega obstoja. Proslava se je izvršila z razvitjem novega društvenega prapora v Lescah. Pred dvajsetimi leti je ustanovil društvo g. Miha Iskra. V tem času si je društvo zgradilo svoj dom. Poleg tega si je nabavilo motorno brizgalno, binkoštni prazniki pa so prinesli četi nov prapor, domače delo, ki je eno najlepših v župi Radovljici. Praporu je kumoval g. Vidic Franc, bivši župan iz Lesc, kumica pa je bila hči ustanovitelja čete gdč. Marica Iskra. Dasi je bil dan malo negotov zaradi vremena, se je vendarle zbrala ogromna množica naroda in gasilcev. Ob 2. uri se je razvil veličasten sprevod in odšel v cerkev k blagoslovu, ki ga je izvršil župnik g. Avsec. Cerkev je bila majniško okrašena in je zbujala pozornost tujih gostov. Po blagoslovu se je sprevod ustavil pred starodavno lipo v Lescah, kjer je imel temperamenten pozdravni govor tajnik g. Derling Lojze. V svojem govoru je opisal 201etno delo društva. Za tem je razvil prapor namesto odsotnega predsednika Zelihe Jožeta g. Franc Vidic in ga izročil z bodrilnimi besedami praporščaku. Po svečanem opravilu je odšel sprevod na veselični prostor ob zvokih jeseniške godbe, spremljan od konjenikov v narodnih nošah in vrsto prelepih narodnih noš. Razvila se je neprisiljena zabava, ki je trajala pozno v noč. Gasilska četa zasluži priznanje za svoje nesebično in požrtvovalno delo. Njena dela so največji dokazi, kako je društvo napredovalo v 20 letih, čeprav se ga ob času njegove, proslave poskuša obrekovati. Prav posebno priznanje je treba izreči tajniku g. Lojzetu Derlingu za vse društvene uspehe. Ob tej priliki želimo, da se še bolj razmahne v slogi in prijateljstvu in tudi nadaljnji uspehi ne bodo izostali. Spodnji otok V petek dne 17. maja je nastopil svojo zadnjo pot na pokopališče v Mošnjah ugledni obrt-priljubljen v Kranju, kjer je izvrševal svojo obrt. Udejstvoval se je v strokovnih in stanovskih organizacijah kot eden najagilnejših članov. Pred dobrim letom se je poročil. Podvreči se je moral težki operaciji, ki ji je podlegel. Njegov pogreb je dokazal, kako veliko priljubljenost je užival v vseh krogih prebivalstva, zlasti pa med stanovskimi tovariši. Naj mu bo žemljica lahka, ostalim naše najgloblje sožalje. LJUBLJANSKI VELESEJEM Letošnji pomladni ljubljanski velesejem bo prirejen kot 47. velesejmska razstavna prireditev. Trajal bo od 1. do 10. junija. Obeta se nam več bogatih gospodarskih in drugih posebnih razstav. V splošnem delu bodo razstavljeni izdelki naslednjih industrijiskih in obrtnih strok: strojne in kovinske industrije, fine mehanike, radio ir. elektromehanika, razsvetljava in kurjava, vozovi, kolesa, lesna industrija, usnje in konfekcija, tekstilna industrija, krznarstvo, kemična industrija in fotografija, papir in pisarniške potrebščine, razni aparati za terapijo. Dobro bo zastopana živilska industrija, lep oddelek bo imelo stavbarstvo, kakor tudi glasbila, mnogo bo razstavljene fine keramike, bižuterije, stekla in porcelana, obetajo se nam pa tudi razne privlačne novosti. Posebne, zaključene razstave bodo naslednje: mnogo bo razstavljenih avtomobilov in motornih koles, obširna bo pohištvena razstava. Mala obrt bo zastopana tako dobro, da bo tvorila že sama lepo obrtno razstavo. Posebno pozornost bo zbujala razstava o zaščiti pred letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena aktivna in pasivna obramba. Pri organizaciji te razstave sodelujejo: zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani, ministrstvo vojske in mornarice, banska uprava, državni in higienski zavod in gasilska zajednica. Posebnost bo razstava pod naslovom »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 301etnici. Zveza gospodinj bo zopet priredila aktualno razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja hrana«. Razen tega bo prirejenih še več manjših posebnih razstav. Opozoriti je pa treba predvsem na posebno turistično razstavo. Razstavljalcem se nudijo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave. Inozemski obiskovalci dobe na podlagi velesejmske legitimacije jugoslovenski vhodni vizum brezplačno pri naših konzulatih. Na naših železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za din 2. Vozne olajšave veljajo za dopotovanje od 27. maja do 10. junija, za povratek pa od 1. do 15. junija. Na inozemskih železnicah neljajo naslednji popusti: v Bolgariji, na Madžarskem in v Turčiji na azijskih progah 50%, v Franciji, Grčiji, Češko-Moravski, Rumuniji, Švici in Turčiji na evropskih progah 25°/o, v Italiji pa 30°/o. Tudi letos bo imel velesejem prostrano zabavišče. Obljubljajo nam posebno zanimivost večerne predstave »Totega lista«. Iz naših krajev X Novi predsednik Državnega sveta. S kraljevim ukazom je bil imenovan za predsednika Državnega sveta dr. Radoje Jovanovič. Dosedanji predsednik Drž. sveta dr. Štefan Saga-din je bil že pred časom upokojen. X Za povečanje kmetijske proizvodnje. — Kmetijsko ministrstvo je izdalo razpis vsem banskim upravam, naj bi glede na vojno v Evropi skrbele, da bi bilo zasejane čim več obdelane zemlje s pomladnimi kulturami, predvsem s koruzo in rastlinami za živalsko krmo ter industrijsko predelavo. Sreski kmetijski referenti so dobili v ta namen posebna navodila. Direkcija za prehrano je preskrbela kredit 5,000.000 din za! ljudsko hrano in 20,000.000 din za živalsko krmo. Kmetje, ki jim primanjkuje živalska krma, bodo lahko kupili semena s popustom 75 odst., da bi lahko prehranili živino. Vsem banskim upravam je podeljena podpora po pol milijona din, a banski upravi Hrvatske milijon din, za fonde, ki bodo služili za nakup semen. X Plemenilna postaja v Ljubljani. Te dni so odprli plemenilno postajo v Ljubljani. S tem je bila vsaj za enkrat zadovoljivo rešena dolgoletna želja naših konjerejcev v Ljubljani in njeni okolici, ki so stalno povdarjali pomanjkanje take postaje v Ljubljani. Vodstvo je moralo prebroditi velike težkoče, pa vendar mu je radi njegovega napora in požrtvovalnosti uspelo, da odpre tako postajo ravno v Ljubljani, kar je posebno važno za konjerejce ne samo v mestu Ljubljani in njeni okolici, ampak tudi za vse one, ki se resno in strokovno pečajo z konjerejo. Plemenilna postaja, ki ima svoj sedež na Cesti na Loko št. 4 (Trnovo), ima za sedaj tri žrebce, med drugimi tudi srednje težke pasme, domače reje, iz okolice Ljubljane, ki so posebno prigodni za kmečko konjerejo. Vsi strokovni konjerejci so vabljeni, da se te plemenilne postaje poslužujejo v največji meri. Informacije se dobijo pri zgoraj omenjenem naslovu. X Slana voda. V okolici Vršca so naleteli na velike količine slane vode, ki vsebuje tudi mnogo joda. Občinska uprava v Vršcu proučuje, kako bi izkoristila slano vodo v zdravil Z leve na desno: V Italiji odstranjujejo železne ograje pri vrtovih in hišah, da bodo pridobili več železa za orožje in streliva. — Metalec ognja na zapadnem bojišču. — Topovi na angleški bojni ladji »Rodney«. ne svrhe. V istem kraju so odkrili tudi plin metan, ki ima več toplotnih enot, kakor najboljši premog. X V Srbiji je umrl bivši poslanec in podpredsednik narodne skupščine Stevan Janko-vič. Pokojni je bil ugleden srbski politik in član radikalne stranke. X Lep in živ bo letošnji Ljubljanski vele-scjcm od 1. do 10. junija. Na sejmišču je začelo že vrveti, že se pripravlja industrija in obrt, da dasta najširši javnosti vpogled v svoje snovanje in delovanje. Razstavljala bo strojna in kovinska industrija, fina mehanika, radio, elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, bicikli, vozovi in šport, poljedelski stroji in orodje, mlini, lesna industrija, pletarstvo, igrače, tekstilna industrija in konfekcija, čipkarstvo, usnje in konfekcija, papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, fotografija, elektromedicinski aparati, živilska industrija, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramika, bižuterija in raz- PETNAJST GENERALOV RAZREŠENIH Francosko uradno poročilo od sobote pravi, da so bile kot posledica vojaških ukrepov, ki so zdaj v teku in so že povzročili imenovanje generala Weyganda za vrhovnega poveljnika zavezniške vojske, izvršene nove važne spremembe v vodstvu francoske vojske. Bilo je razrešenih dolžnosti 15 generalov, armijskih in divizijskih poveljnikov. POLOŽAJ JE TEŽAK pravijo angleška poročila, ki odslej iz vojaških razlogov ne navajajo več nobenih podrobnosti o spopadih in njih poteku. Najhujši so boji severno in zapadno od Cambraia. Nemci pošiljajo vedno nove mehanizirane enote skozi predor v zavezniški fronti južno od Arrasa. Glavna pozornost zaveznikov Je sr-' njena na veliko bitko na severu ob kanalu. Nemci so začeli delovati tudi na skrajnem južnem koncu Maginotove linije ob švicarski meji. KAJ PRAVIJO NEMCI Po nemških poročilih so bili obdani deli 1., 7 in 9. franc. armije, večina angleške ekspedi-cijske vojske ter belgijska vojska, od Nemcev obkoljeni. Ta obroč so Nemci v petek še okrepili. Nato našteva poročilo posamezne kraje, kjer so nemške čete dosegle uspehe. Enako naglasa poročilo pomembne letalske uspehe in javlja, da so samo v petek znašale letalske izgube zaveznikov 84 aparatov. Nemci so ta dan po lastnem poročilu izgubili 7 aparatov. Posebej naglašajo nemške vesti, da je morala nemškega vojaka višja ko zavezniškega in da je tudi nemško orožje v premoči. Zlasti imajo Nemci po teh vesteh številno novo orožje, dočim je še drugih vrst orožje pripravljeno za druge naloge. Trdnjavski sistem ne predstavlja za to orožje nobenega nerešljivega vojnega vprašanja več. Nemški tisk naglasa, da razpolaga nemška obrambna sila z vrstami orožja, ki so bile doslej popolnoma neznane. POLOŽAJ V FRANCOSKI LUCl V soglasju z drugimi poročili tudi francoske vesti potrjujejo,, da zavzema velika bitka v severni Franciji vedno večji obseg. Vse kaže, PRODAM greben, kakor tudi brus za kosilni stroj »Dering«. V službo sprejmem takoj hlapca za vsa poljska dela. Val. Babnik, Zg. Šiška, Vodnikova 123. , , | ■ lične tehnične, kemične in druge novosti. Posebne razstave bodo: pohištvo in stanovanjska oprema, avtomobili in motorna kolesa, mala obrt, »Razstava o zaščiti pred napadi iz zraka«, »Naša vsakdanja hrana«, zobna tehnika, naša domača obrt, turizem in moda. Vsakemu se bo izplačal ogled te gospodarske prireditve. Šolska vodstva pa še posebej opozarjamo na- obisk ve-lesejma v zvezi z majniškim izletom. X Poštna hranilnica je imela ob koncu lanskega leta skupno 3046.4 milijona hranilnih in čekovnih vlog. O dte skupne svote je bilo vlog iz Slovenije 433.6 milijona din. X Hrvatski kmetje, ki so odpotovali v Bolgarijo in tam priredili več predstav o hrvatskih narodnih običajih, so se te dni vrnili v domovino. Hrvatski kmetje so bili v Bolgariji povsod prisrčno sprejeti. | X Italiji bomo dobavili še ^O.OOO ton premoga v vrednosti 30 milijonov lir Dobavni rok od 1. junija 1940 do 31. maja 1941. da so nemške izgube že zelo velike. Vsak trenutek je mogoče, da se začne nova nemška ofenziva ali nova francoska protiofenziva. Proti Ca-laisu ni bilo nobenega novega napada. V osatlem naglašajo francoske vesti, da današnje dogajanje nima primera v zgodovini. Nasprotnik se je zaril med dve nedotaknjeni skupini dveh zavezniških vojsk. Tako se je skozi 150 km širok predor v tankem klinu potegnila fronta 100 km daleč do morja. Končno pravi neki francoski list, da je prezgodaj govoriti o uspehu tega res drznega podviga. Vse je še na kocki in bitka še davno ni končana. RUSIJA PRIPRAVLJENA Po končani razmejitvi med Rusijo in Finsko na podlagi njunih mirovnih pogodb je obiskal predsedniki Sovjetske unije Kalinin nekdanje utrjeno mesto Finske Viborg, ki je sedaj pripadlo Rusiji, in tam imel daljši govor, v katerem je povdaril, da mora biti Rusija pripravljena na vsako morebitnost. PADALCI so prav za prav ruska iznajdba. Leta 1935. je priredila rdeča armada velike manevre v Belo Rusiji. Manevrom so prisostvovali vojaški zastopniki vseh zapadnoevropskih držav. Ob tej priliki je pokazalo rusko letalstvo prvič mno-žestveno spuščanje padalcev v zaledje sovražne armade. Na tisoče padalcev je v najkrajšem času stvorilo močne oddelke, ki so zasedli v sovražnikovem zaledju mostove, železniške postaje, križišča cest in druge važne strategične točke. Padalski oddelki so bili oboroženi z vsemi modernimi strelnimi in prevoznimi sredstvi. Imeli so lahke topove, tanke, strojnice itd. Vse to, kar so Rusi pokazali na manevrih, to delajo danes Nemci v vojni. Norveško so zasedli skoro izključno padalci. Tudi Nizozemska je padla v petih dneh s pomočjo padalcev. Padalci igrajo važno vlogo tudi na Francoski fronti. Nemci se jih v obilni meri poslužujejo. Drzni nemški padalci so se spustili v bližino francoskega ar-madnega štaba in celega vjeli z generalom vred. Nemški padalci so zasedli mostove, da jih niso mogle umikajoče francoske čete razstreliti. Padalske čete so se izkazale za tako močno orožje, da so jih pričele ustanavljati tudi zavezniške armade. Tudi rumunska vojska bo dobila padalce. MEDNARODNI POLJEDELSKI KONGRES V RIMU V Rimu je bil nedavno otvorjen mednarodni poljedelski kongres, ki so se ga udeležili delegati 49 držav. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi tudi italijanski kralj, člani italijanske vlade in diplomatskega zbora. Kongres je otvoril z daljšim govorom italijanski minister za kmetijstvo, nakar so govorili delegati posameznih držav. Posebno pozornost je vzbudil govor švicarskega delegata, ki je na-oglasil, da bi vsi narodi brez razlike iskreno pozdravili, če bi mogli v miru obdelovati svojo zemljo. Bilo bi želeti, je dejal med drugim, da bi posnemali Švico, kjer žive različni narodi v popolnem soglasju. Vsi so enako odločeni braniti neodvisnost Švice, kar je pač najboljši dokaz iskrenega sožitja. Italijanski kralj je izrazil švicarskemu delegatu svoje priznanje za njegove besede in naglasil, da se z njimi docela strinja. Iz iufine G Ameriška vojna mornarica bo dobila 16 tisoč novih letal. Za razširjenje obstoječih in za napravo novih letalskih oporišč je pa določenih 125 milijonov dolarjev. B Nemške izgube na morju cenijo Angleži na 820.000 ton, kar predstavlja petino nemške-trgovske tonaže pred vojno. Ko so nemške čete vdrle v Holandijo in Belgijo, so Angleži zaplenili 26 nemških parnikov, dve nemški ladji so pa Nemci sami potopili. ■ Na Angleškem se je organizirala iz samih prostovoljcev armada 250.000 mož, ki bodo ščitili Anglijo pred nemškimi padalci. " Na povabilo nemške vlade se bo preselil nemški cesar Viljem iz svojega dvorca Dorn na Nizozemskem v Nemčijo. »EKONOM" r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon interurban 25—06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pše-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. su-perfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofo-skala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilovac«, Karlovac za vse vrste zidne in strešne opeke. ■ Nemški maršal Herman Goring je dobil najvišje italijansko odlikovanje red Annunziate prve stopnje. Odlikovanci tega reda se imenujejo nečaki italijanskega kralja. S tem redom je bil odlikovan tudi sedanji papež Pij XII. še ko je bil še vatikanski državni tajnik. H Kanada je sklenila odposlati vsa vojna letala na zapadno bojišče. Predsednik angleške vlade Churchill se je za ta ukrep posebno zahvalil kanadski vladi. Kanadska vlada izda za vojne svrhe vsak dan dva milijona dolarjev. V kratkem odpošlje drugo ekspedicijsko armado v Evropo. V Kanadi se bodo povečale tvornice za letala in municijo. Ustanovljeno bo posebno oboroževalno ministrstvo. Kanadska armada bo prevzela v svojo zaščito tudi polotok Grenlandijo. m Anglija je morala poskrbeti dobavo živil, ki jih je do sedaj prejemala iz Danske, Nizozemske in Belgije, iz drugih držav. Angleški minister za prehrano lord Woolton je izjavil, da organizacija razdelitve živeža ne bo trpela tudi če pride do letalskih napadov na Anglijo. Dovoz živeža je urejen. B Sovjetsko letalsko odposlanstvo, ki je prispelo v Berlin pod vodstvom ravnatelja ruskega civilnega letalstva in člana sovjetske vlade Molokova, da si ogleda nemške letalske naprave in tovarne je po šestih dneh zapustilo Nemčijo. H Štednja na Francoskem. Pariško časopi- Hal se godi po iveiu Pomlad Kolesa, "m motorji, vsi nadomestni deli TRGOVCI POPUST! SPLOŠNA TRGOVSKA d. z o. z. Ljubljana Tyrševa cesta 33 sje je pričelo izhajati z 21. majem samo na dveh straneh. Ta ukrep je bil izvršen zaradi splošne narodne štednje in zaradi razbremenitve železnic, ki mora biti na razpolago v prvi vrsti vojnim potrebam. ■ Pariški nadškof in kardinal Suhard je odpotoval v spremstvu več francoskih škofov v Madrid, kjer je obiskal španskega kardinala Gomeza. H Zlato iščejo. Rusija je danes že na drugem mestu v pridobivanju zlata. Na prvem mestu je Južna Afrika in takoj za njo je Rusija. Ruska ležišča zlata se nahajajo v pogorju Ural v Sibiriji. Leta 1938 je Rusija producirala 5,000.000 unč zlata. Uprava za pridobivanje zlata zaposluje nad 600.000 delavcev. Okrog 8000 učenjakov je zaposlenih z iskanjem novih ležišč zlata. Spočetka je dobavljala Amerika najmodernejše stroje za izpiranje zlatega peska. Sedaj izdeluje Rusija sama take stroje. Ruska uprava ležišč zlata upa, da bo v kratkem produkcijo dvignila na prvo mesto na svetu. m Italijanska vojna mornarica je napravila te dni poskus z novo podmornico »Leonardo da Vinci«. Podmornica se je potopila 112 m globoko v morje in se nato brez težav zopet dvignila. m Vstopnice za nebesa je prodajal rumunski menih Aleksander Proskuv. Menih je bival visoko v Karpatih v zemeljski jami. Izdelal je natančen načrt nebes z vsemi sedeži. Lahkovernim kmetom je prodajal sedeže po različnih cenah, kjer so se pač nahajali. V bližini nebeškega trona ali angelskih trum so bili dražji. Višjo ceno so imeli tudi sedeži poleg pokojne žene ali moža. Lahkoverni kmetje so prodajali živino in vse kar so imeli, da so si zagotovili primeren prostorček na onem svetu vse doti-dokler niso oblasti napravile konec menihovim sleparijam in ga zaprle. ■ Belgijske oblasti so aretirale znanega voditelja katoliških fašistov Degrella in ga poslale v neko francosko, taborišče. Seimi 2. junija: Motnik. 3. junija: Novo mesto, Zagorje ob Savi, Ormož, Murska Sobota. 4. junija: Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica, Dolnja Lendava, Križevci okr. Murska Sobota. 5 junija: Krško, Ljubljana, Vel. Podlog obč Leskovec pri Krškem, Celje, Ptuj, Trbovlje. 6. junija: Mokronog, Turnišče. 7 junija: Loški potok, Maribor, Kapele pri Brežicah. 8. junija: Brežice, Celje, Trbovlje. ym\\t>+H izhaja vsako sredo. Naročnina zna-llal ša letno 30 din, pollet. 15 din, za inozemstvo letno SO din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se V Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št«v. 14.194. Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. OBRATOVALlSCE: CELJE IN HRASTNIK izdeluje in prodaja naslednje vrste fosfatnih gnojil: rudninski superfosfat 16% in 18% kostni superfosfat kmf 18/19% fosfatno žlindro 6/10/18% razen teh dobavlja tovarna: mešana gnojila kas kostno moko 30% kalijevo sol 40% Opozarjamo zlasti živinorejce na hrastniško klajno apno ki se dobavlja v plombiranih vrečah. Vprašanja in naročila na: Tovarno kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. Telefon: Hrastnik štev. 2 — Brzojavi: Kemična Hrastnik Navzlic podražitvi usnja proizvajamo in prodajamo v ČEVLJE v priznani prvovrstni kakovosti po prejšnjih cenah. TRIUMF. MIKLOŠIČEVA CESTA 12 nasproti hotela »Uniona« Razne vrste zdravilnih seiiši kupuje po najvišjih dnevnih cenah KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z., LJUBLJANA Novi trg 3 Zahtevajte informacije — pošljite vzorce in ponudbe tp Mlinu inn>a Kmetski hranilni in posojilni dom zadruga z neomejenim jamstvom v Ljubljani - Tavčarjeva ulica 1 Žiro račun pri Narodni banki — Račun Poštne hranilnice 14.257 Brzojav: „Kmetskidom" — Telefon št. 28-47 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun — Daje Kratkoročna posojila — Eskontuje menice — Izvršuje ostale denarne posle — Nove vloge na knjižice in na tekoči račun vsak čas razpoložljive obrestuje po Za vse vloge nudi popolno varnost! Zaupajte domačemu denarnemu zavodu! IU IVILVV1XUVU.11 » UMll. v- 4 do 5°lo iffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiM